'T
r
1.	Govor Franca Popita
2.	Poslovili so se od nas
3.	Razprava o Statutu in Pravilniku o delovnih razmerjih
4.	Sport
ŠSčAskL
ŠTORE
ZELEZAR
ŠT. 1 — LETO VIL — 24. I. 1967
STORSKI ZELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
PROIZVODNJA V LETI 1966
Prav je, da ob vstopu v novo leto pregledamo svoje delo, svoje uspehe in pa tudi neuspehe v preteklem letu. Tako nam bo; mogoče z nadaljnjim razvij a-ojem vsega tistega, kar nam je pripomoglo k uspehu v preteklem letu, izpolniti tudi aort proizvodnje tekočega leta. Na drugi strani bomo znali odstranjevati vse tiste vzroke im vpiive, ki so hromili in ovirali naše delo v preteklosti.
Pri tem mislimo prvenstveno ma tiste negativne činitelje, ki jih moramo odstraniti sami z znanjem z večjo odgovornostjo in prizadevnostjo brez vsakršnih ali vsaj brez večjih vlaganj finančnih isredistev. šele .potem pridejo na vrsto ukrepi, katerih .izvedba zahteva manjša ali večja denarna sredstva, kajti tu so naše zmogljivosti omejene.
Proizvodni dosežki posame-mih obratov so razvidni iz naslednje tabele:
Obrat	%
Plavž	77,50
Jarklarna	101,36
Valjarna	101,38
Livarna	102,58
Valji	81,06
Samotna	98,20
Skupno	93,16
Iz tabele povzamemo, da je proizvodni načrt za leto 1966 izpolnjen s 93,16 %.
Načrt je bil realno postavljen, kar dokazujejo dosežki jeklarne, valjarne, livarne sive litine in samotne. Večji odmik od skupnega predvidenega obsega proizvodnje izkazujeta plavž im valji.
Za lažji pregled zaostajanja proizvodnje za letnim načrtom in za pravilno oceno dela si oglejmo vzroke zaostajanja po posameznih obratih.
PLAVŽ Z AGLOMERACIJO:
Aglomeracija ni mogla sama izkoristiti svoje zmogljivosti zaradi zastojev plavža. Tj zastoji izvirajo iz okvar - jakotoonega voda. Vzroki teh okvar še niso povsem pojasnjeni. Plavž obratuje že 12 let pa je razumljivo, da so se v tem času inštalacije že bolj ali manj iztrošile. Zato nastajajo motnje, ki jih zaradi pomanjkanja izkušenj ni bilo mogoče predvidevati in ne preprečevati. Z zasledovanjem vzrokov teh okvar in ugotavljanjem časa trajanja posameznih instalacij bo mogoče v prihodnosti take motnje odpraviti. Zastoji zaradi okvar na jakotod nem vodu znašajo skupno 792 ur, kar pomeni izgubo več kot
enomesečne proizvodnje. Zastoj1 nadaljnjih 172 ur je povzročila porušitev pečnega oboka. In če k temu pridružimo še izpad proizvodnje zaradi omejitve elek-
Po uvodnem referatu tovariša Lončarič Jožeta, se je razvila živahna debata, katere povzetek objavljamo na tretji strani. Med drugim je bil na konferenci izvoljen tudi nov komite Zveze komunistov železarne štore in sprejet predlog spremembe organizacije Zveze komunistov Železarne.
Kandidatna lista je vsebovala 16 predlaganih za tovarniški
troenargije, nam je nedoseganje proizvodnega načrta na plavžu razumljivo.
(Nadaljevanje na 4. strani)
komite, od katerih so prisotni s tajnim glasovanjem izvolili 13 članov. Za sekretarja in namestnika osnovne organizacije komunistov železarne štore sta bila izvoljena GAJSER inž. Stane iz priprave vzdrževanja in ŠTURBEJ dipl. inž. Alojz, iz ràa-vojnega oddelka. Od predlaganih kandidatov za tovarniški komite so bili izvoljeni naslednji tovariši: BARBORIČ dipl. inž. Janez iz livarne valjev; GOZBNIKAR Mirko iz elektro-obrata; KROFLIČ Ciril iz obde-lovalnice valjev; KAVKA Marjan iz energetskega obrata; LEBAN inž. Jože iz livarne sive litine; PLEVNIK dipl. inž. Slavko iz UOS; POVALEJ inž. Leo-pold iz konstrukcijskega biroja; PUGELJ Milan iz mehanične delavnice; PETRINJA Peter iz kadrovskega sektorja, ROZMAN Franc iz mehanične delavnice; ROZMAN Franc iz elektroplav-ža; TRNOVŠEK Ivan iz OTK; TOMLJE Janez iz livarne sive litine.
Nadaljevanje in govor tov. Franca Popita berite na 2., 3., 4. in 5. strani.
UMRL JE BORIS KRAIGHER
Globoko nas je presunila vest, da- je v sredo, 4. januarja 1966, v prometni nesreči pri Sremski Mitroviči izgubil življenje podpredsednik ZIS tovariš Boris Kraigher. V nesreči je izgubil življenje tudi njegov starejši sin Janez. Tovariš Boris Kraigher je bil osrednja osebnost v našem novejšem revolucionarnem družbenem dogajanju. Umrl je sredi boju za uresničitev gospodarske in družbene reforme, katere pobornik in idejni vodja je bil. Skupno z besedami gospodarska reforma se je izgovarjalo, tudi ime Borisa Kraigherja.
Najbolj iskreno bomo počastili spomin velikega revolucionarja in narodnega heroja s tem, ko se bomo z ' vstrajnostjo in doslednostjo borili za uresničitev gospodarske reforme in nadaljnji razvoj samoupravljanja, čemur je pokojnik posvetil svoje delo vse (lo tragične smrti.
Slava tovarišu Borisu Kraigherju!
LETNA KONFERENCA
KOMUNISTOV ŽELEZARNE
DNE 24. 12. 1966 JE BILA V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA ŽELEZARNE LETNA KONFERENCA KOMUNISTOV ŽELEZARNE ŠTORE. KONFERENCO JE POZDRAVIL SEKRETAR IZVRŠNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE TOVA* RIŠ FRANC POPIT. KONFERENCI SO PRISOSTVOVALI ŠE NASLEDNJI GOSTJE: LABURA ZVONE, PREDSTAVNIK ŽELEZARNE JESENICE; INŽ. ZUPANC IVAN, IZ ŽELEZARNE RAVNE; TOVARIŠA INŽ. ANDREJ MARINC IN IGNAC KRUMPAK IZ OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE IZ CELJA; TOVARIŠ SLAPNIK LEOPOLD IZ CINKARNE CELJE IN TOVARIŠ BERGINC FRANC IZ EMO CELJE.
GOVOR FRANCA POPITA
SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA ZK SLOVENIJE, TOVARIŠ FRANC POPIT, JE V IMENU IZVRŠNEGA SVETA ZKJ POZDRAVIL KONFERENCO ZKJ ŽELEZARNE ŠTORE. y SVOJEM GOVORU, KI GA JE IMEL OB ZAKLJUČKU KONFERENCE, JE TOVARIŠ POPIT DEJAL, DA JE KONFERENCA KOMUNISTOV ŽELEZARNE ŠTORE PO ŠTAVILA V OSPREDJE VSA TISTA VPRAŠANJA, KI SO V DANAŠNJEM ČASU NAJAKTUALNEJŠA. TO SO VAŽNA VPRAŠANJA GOSPODARSKE REFORME, VPRAŠANJA SAMOUPRAVLJANJA, VPRAŠANJE DELITVE PO DELU IN PA VPRAŠANJE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV. V SVOJEM NADALJNJEM IZVAJANJU, KI GA V CELOTI POSREDUJEMO, JE TOVARIŠ POPIT OSVETLIL NEKATERE PROBLEME, KI NASTAJAJO V ZVEZI 8 TEMI VPRAŠANJI.
»Tovarišice in tovariši!
V imenu Izvršnega komiteja ZK Slovenije žetem pozdraviti konferenco komunistov Železarne Štore. Skopo odmerjen čas mi ni omogočil, da hi se temeljito poglobil v materiale, vendar pa na osnovi diskusije, ki sem jo slišal, lahko zaključim, da. se je vašk konferenca dotaknila vseh najbolj aktualnih vprašanj današnjega časa, to je vprašanja gospodarske reforme, kcmupravljanja, delitve po delu in organizacije zveze komunistov.
Vsiljuje se mi eno vprašanje, .ki ga žetem tukaj postaviti. Ali se vam ne zdii, da so naši sestanki vse preveč podobni sestankom organov delavskega samoupravljanja. Zdi se mi, da se na naših sestankih vse premalo govori o idejno potetičnih problemih, vse preveč pa o problemih, ki pravzaprav sodijo na področje delavskega samoupravljanja, Komunisti bi se morali vpraševati, kakšni so idejni pogledi, ki vladajo med njimi. Vzemimo za primer mednarodno delitev dela. Vsi smo sicer enotni, da je prav, če se zunanji partnerji pojavljajo na našem trgu, saj je to pogoj da se tudi mi vključujemo' v mednarodno delitev dela. Kakor hitro pa pride do tega, da nas taka stvar neposredno tangira, pa se že pojavljajo različna mišljenja in stališča med nami komunisti. Obračamo 'se nazaj v preteklost, iščemo družbo, da bi nam pomagala, želimo si ponovno strogo postavljene plane, ki bi nam zagotavljali produkcijo in prodajo naših proizvodov. Z drugimi besedami rečeno, kadar gre za načelnost smo si edini, čim pa gre za izvajanje te politike, ki tega ali onega od nas tako ali drugače tangira, pa se med nami komunisti začno pojavljati različna stališča do določenih problemov. Naloga nas •komunistov bi morala po mojem mnenju biti v tem, da bi se komunisti pomenili predvsem o naših izhodiščih m pa o mših stališčih do določenih problemov. Vsi komunisti, ne glede na to, ali
delujejo v samoupravnih organih, socialistični zvezi, ali drugje, hi morali na osnovi izmenjave mnenj priti do enotnih stališč v zvezi s problemi, ki jih prinaša gospodarska reforma.
Kot sem lahko povzel iz 'di-
skusije je važno mesto v njej zavzemal problem ekonomskih enot in problem delitve dohodka po delu. Potrebna bi bilo, da bi se komunisti pomenili tudi o teh problemih ter vskladili svoja stališča v zvezi z njim. O ekonomskih enotah se že dolgo govori. Med komunisti samimi je mnogo takih članov, ki sodijo, da so ekonomske enote pozitivna stvar, mnogo pa je takih, ki se ogrevajo za centralizirani sistem podjetja. Mistem, da tako ne moremo naprej, da imamo, dve struji v vrstah komunistov: take komuniste, ki smatrajo, da je vsaka decentralizacija v podjetju škodljiva in take, ki so mišljenja, da je decentralizacija edino pravilna in ki vidijo - samo decentralizacijo, ne pa skupnega interesa podjetja, kot skupne ekonomske, pravne, psihološke, telnološke, in sociološke celote. Le če bo-
mo našli skupen jezik, bodo naša dejanja enotna, le tako bodo odločitve na DSP, UO, V -sindikatu itd., šle v isto smer. Ne poznam sicer dodobra prilik v vašem podjetju, vendar pa na osnovi debat, ki sem jih danes tu pri vas slišal, lahko zaključim, da vaše -diskusije ne izhajajo iz diametralnih nasprotij glede ekonomskih enot, temveč, da problem izhaja iz tega, da p>ri nas ekonomsko enoto nismo še dovolj precizno opredelili. Ko smo formirali ekonomske enote, je bila to politična akcija. Nismo pa imeli pred očmi vseh posledic takih ekonomskih enot. Zato imamo marsikje ekonomske ' enote, ki tako ekonomsko kakor tudi tehnološko niso zaključene celote. Po drugi strani pa smo v Ustavi zapisali, da je smisel ekonomske enote v tem, da
(Nadalje-v, na naslednji strani)
«
X
«
!
X
%
♦
♦
I
!
%
Izjava novega sekretarja
OB IZVOLITVI NOVE-GA KOMITEJA ZK ŽELEZARNE ŠTORE JE NOVOIZVOLJENI SEKRETAR TOVARIŠ INŽ. GAJSER STANE PODAL NASLEDNJO IZJAVO:
liziranja in razpravljanja o slabostih pri nas. S tem je organizacija ZK postavljena pred določena dejstva, tako, da bo morala svoje vrste urediti in bolj poživeti. Prehodno obdobje bo
Novoizvoljeni sekretar tov. Gajser ing. Stanc
»Organizacija ZK železarne Štore je na svoji konferenci dne 24. 12. 1966 sprejela koncept reorganizacije. Ta koncept je rezultat skoraj dveletnega ana-
gotovo -težje. Pozneje bo morala organizacija z idejno političnim delom imeti večji vpliv na naše družbeno politično življenje. Posredno preko predstavni-
kov In njihove ideološko politične sposobnosti, preko delavskega samoupravljanja in preko sindikata, se bo morala organizacija boriti za pravilnost vsakega predloga in vsakega sklepa. Pri izvrševanju go-sodarske reforme prihaja naša podjetje v letu 1967 in prihodnjih letih v precejšnje težave. Tu so nujni skupni j napori in enotnost celotnega kolektiva. Položaj v katerega prehajamo je treba ocenjevati realno in odkrito. Komunisti morajo pri tem odigrati odločilno vlogo. Zlasti so to dolžni storiti tisti, ki so za to Sposobnejši in po svojih delovnih dolžnostih zato tudi zadolženi. Možnosti rešitve so edino v boijši organizaciji podjetja, saj sredstev za modernizacijo starih obratov skoraj ni. To pa terja od nas, da zmanjšamo vpliv osebnih faktorjev in improvizacij in se več poslužujemo analiz, študij, strokovnih izsledkov itd.
S sodobnejšimi metöda-nii dela se moramo zavestno boriti za boljše gospodarjenje ter socialistične in tovariške delovne odnose. Pri tem mora vsak član ZK oziroma član kolektiva prispevati svoj delež.
GOVOR FRANCA POPITA
(Nadaljcv. z druge strani)
imajo ingerenco nad delitvijo sredstev za osebne dohodke m organizacijo dela. Tu pa prihajamo do 'konflikta. Organizaci-oje podjetja namreč nismo postavili tako, da bi ekonomska enota resnično predstavljala zaključno celoto. Seveda pa je upravičena zahteva, da se ekonomski enoti nudi tisto, kar ji gre.
Po mojem mišljenju bi bilo ekonomske enote potrebno ponovno podvreči temeljiti analizi, kajti sicer se bodo na tem. področju vedno pojavljala različna stališča in nenehno 'bomo drug drugega obdo-lževaM s »centralisti« affi pa »decentrali-sti« itd. Odnos med ekonomskimi enotami mora biti seveda postavljen na čim trdnejše ekonomske temelje. Razen tega mora biti status ekonomske enote statutarno urejen. Pri tako postavljeni ekonomski enoti pa se zopet pojavljajo dve stališči, namreč, ali bo ekonomska enota smela razpolagati s sredstvi za enostavno in razširjeno reprodukcijo* ali pa naj se ta sredstva koncentrirajo na nivoju podjetja in bo ekonomska enota imela le pravico delitve sredstev za osebne dohodke in pavico sprejemanja in odpuščanja delovne sile. Mislim, da nam mora biti jasno pred očmi, da je podjetje organizacija, ki je ni mogoče kar tako razbijati. Po drugi strani pa moramo paziti na to, da je ekonomske enote treba postaviti tako, da bodo imele pravice, ki jim gredo* posebno še, če te ekonomske enote v nekem podjetju že obstojajo. Cesto se pojavljajo tendnece, da naše ekonomske enote primerjamo npr. s posameznimi fordovim-i tovarnami, ali pa z združenimi podjetji pri nas. Pri tem pa pozabljamo, da lahko ena fordova tovarna zaposluje več tisoč ljudi. Normalno je, da taka ekonomska enota trguje tako s svojimi sosednjimi ekonomskimi enotami, kakor tudi s tujimi partnerji. Podoben primer je tudi npr. naše združeno podjetje Iskra. Jasno je, da bo Iskra izdelovala svoje produkte tako za partnerja v okviru lastnega združenega podjetja, kakor tudi za zunanje partnerje. Seveda pa so- te relacije povsem drugačne, povsem različne in ne bi bilo dobro, da bi take odnose avtomatično presajali na naša manjša podjetja. To dejstvo seveda ne bi smelo postati izgovor, da se v naših manjših podjetjih ne bj dalo ničesar napraviti. Tudi v takih pogojih je mogoče marsikaj urediti in napraviti, manjka nam le pripravljenosti. Komunisti, ki stojijo na čelu raznih služb bi morali to izpeljati in urediti.
Naslednje vprašanje, q kater ■rem bi želel spregovoriti je vprašanje delitve po delu. Stalno se poudarja, ida je nemogoče imeti dva načina nagrajevanja: način nagrajevanja po delu ini način nagrajevanja po nekakšnih drugih kriterijih, ki nimajo osnove v delu. Cesto se izgovarjamo, da je nemogoče določiti kriterije, s katerimi bi lahko merili delo strokovnjakov, intelektualcev itd. Dejstvo je namreč, da imajo danes visoko razvite dežele točne kriterije in 'točna merila za merjenje vseh mogočih vrst dela, pri čemer merijo opravljeno delo po re-zultattih, ki jih je tako delo prineslo podjetju. Mislim, da ta tehnika merjenja Tre more biti drugačna v socialistični družbi in drugačna v kapitalistični družbi. Lahko je kvečjemu slabša ali pa boljša.	—
Pri nas imamo vpeljano analitično oceno. Ta tehnika je v svetu priznana in sama po sebi ni slaba. Mislim pa, da je analitična ocena sama po sebi premalo. Analitična ocena je lahko le člen, le element, v določanju kriterijev, po katerih merimo nagrajevanje. Ne more pa biti tak kriterij edini. V svetu imajo vpeljan sistem analitične ocene, vendar pa imajo tam tudi službe, ki stalno bdijo nad gibanji in nenehno spremljajo spremembe, ki se pojavljajo v sistemu analitične ocene, tako, da analitično oceno stalno doppljinjujejo in kontrolirajo. Po mojem mnenju je to eno najvažnejših vprašanj v naših podjetjih, saj ima' tako političen, socialen, kakor tudi ekonomski pomen. Takemu važnemu vprašanju bi morali komunisti posvetiti veliko pozornosti, se o njem pogovoriti in priti do enotnih in ustaljenih stališč, strokovne službe pa bi morale potem stvar dokončno izpeljati.
V vaših diskusijah je bilo govora o organizaciji zveze komunistov. Z uvedbo samouprav-la-nja smo pri nas postavili zvezo komunistov v drugačen položaj, kot ga je imela prejšnja leta, ko je bila zveza komunistov neposreden nosilec oblasti delavskega razreda. S tem- seveda ni rečeno, da se zveza komunistov danes odreka oblasti. Prav nasprotno. Ravno delavsko samoupravlja* nje je tisto, kar daje zvezi komunistov oblast, saj se zveza komunistov bori za delavsko samoupravljanje, to je za oblast delovnih ljudi. Ce pravimo, naj zveza komunistov dobi •bolj idejno politični karakter, s tem še ne mislimo, da se s tem odrekamo borbi za oblast delavskega razreda. Nasprotno, ravno ta -idejna usmerjenost omogoča, da se oblast delavskega ljudstva dokončno afirmira.
Ce -pogledamo nazaj, 'kaiko je v pretebfern obdobju zveza komunistov v imenu delovnih ljudi izvajala oblast, vidimo, da predvsem s tem, da so bili komunisti na tistih ključnih pozicijah, ki so pomenile oblast. To je marsikdaj pri-vedlo tudi do negativnih pojavov, da so npr. ljudje vstopali v zvezo komunistov zgolj iz osebnih koristi, dia bi se -dokopali do oblasti. Dosti je bilo primerov, da -so postali komunisti, ki so se zaradi svo-je delavnosti in požrtvovalnosti povzpeli na položaj vodilnega delavca, popolnoma nedelavni. Njihova aktivnost je mahoma popolnoma splahnela. Temu je bil kriv tak sistem, tega smo bili krivi sami. Danes pd je situacija povsem drugačna. Danes je delavsko samoupravljanje prevzelo elemente oblasti, zveza komunistov pa se spreminja v idejno politično gonilno silo. Ce hočemo da bo zveza komunistov kot taka uspešno delovala, moramo predvsem dobiti v svoje vrste take ljudi, ki bodo podpirali politiko gospodarske reforme, politiko delavskega samoupravljanja in politiko delitve dohodka po delu. Razen tega morajo biti ti ljudje aktivni pri svojem delu in pa imeti morajo ugled pri ljudeh. Ugotoviti bo potrebno ali imamo v zvèzi komunistov take ljudi, ki jih lahko merimo s takšnimi kriteriji. Prepričati se bomo morali, koliko je ljudi, ki .imajo take lastnosti in vrline, ki pa niso člani zveze komunistov. Vsekakor bo naša naloga, da s takšnimi kadri pomladimo in osvežimo zvezo komunistov.
Druga važna naloga nas komunistov je, da moramo naša izhodišča in naša stališča podpreti z jasnimi argumenti tako v samoupravljanju, socialistični zvezi in drugod. Z jasnimi argumenti moramo v demokratični diskusiji dosegati sprejetje sklepov, ki so v duhu načel socializma, samoupravljanja,
. skratka v duhu. naše celotne družbe. To pa j-e naloga, ki zahteva sposobnost nas komunistov in pa našo -poilno pripravljenost. Nemogoče je namreč, da bo komunist prepričljiv, če ga morajo za ušesa vleči na sestanek osnovne organizacije, soicalistične zveze, sindikata ali pa na zbor volivcev. Organizacije, kot so sindikat, socialistična zveza, itd., bi morali komunistom biti ravno- forum za uveljavljanje stališč in mnenj. Komunisti bi se morali boriti za čim -tesnejše sodelovanje s temi organizacijami. Danes pa se vse češce slišijo pritožbe sindi-kamlih delavcev v socialistični zvezi, da je zelo težko pritegniti komuniste. To je nerazumljivo, saj bi moral komunist sam stremeti za tem, da bj si iskal
poti do teh organizacij, s čimer se bo nedvomno širil njegov krog dela, saj bo na sestanku teh organizacij s svojimi argumenti nedvomno lahko izvajal politiko zveze -komunistov. Namesto tega pa diskutiramo o tem, kako bomo komuniste pritegnili v te organizacije.
Ko prihaja do reorganizacij - Zveze komunistov v -delovnih kolektivih, mnogi izražajo bojazen, -da b-odo posamezniki, v primeru ene- same osnovne organizacije v -kolektivu, postali nede. -lavni, da se bodo izgubili. Mislim, da je ta bojazen neumestna. Vsi vemo, da so med čl-ani komunisti, ki ne sodijo več v Zvezo -komunistov. Iz teh pojavov seveda ne kaže delati političnega problema. V Zvezi komunistov bo-do pač ostali taki člani, ki so se pripravljeni boriti za načela samoupravljanja, za socialistična načela naše družbe. Tisti, ki tega -noče, bo pač odšel- iz Zveze ■komunistov in n-ihče ga zato ne bo grajal.
V zvezi z reorganizacijo Zveze komunistov se pojavlja vprašanje, kaj in kakšna naj bo osnovria/ organizacij a. V sekakor mora biti to tisto mesto, kjer prihaja do izmenjave stališč med člani, kjer -pride do stikov z višjimi partijskimi forumi, kjer se formirajo stališča za višje partijske forme, kjer se razpravlja o samoupravnih aktih podjetja itd. Pri tem pa je treba okrepiti delo komunistov v aktivih, ki mora biti gibčno in fleksibilno. Nedvomno bo tako delo pripeljalo d-o rezulta-tov. Po drugi strani pa bi se komunisti mo-rali sestajati po problemih. Npr. komunisti člani upravnega odbora naletijo na problem, ki ga je potrebno rešiti. Še vedno se namreč bojimo, da bo naša oblast propadla, če ne bomo imeli s komunisti pokrita delovna mesta, kakor tudi, če ne bom-o imeli v vsakem sektorj-u posebne osnovne organizacije. Vsekakor je tu čutiti ostanke starega, preživelega načina, ko smo vpliv parti-je zagotavljali s fizično prisotnostjo komunistov na določenem mestu. Danes tega ni več. Danes zagotavljamo vpliv komunistov z idejno političnim delom, podkrepljenim z ia-sni-mi argumenti. Za tako delo pa ni potrebno, da komunisti zasedajo vse ključne pozicije, vsa vodilna delovna mesta. Vsak komunist se lahko vključuje s svojim delovanjem tam, kjer nastane problem, ne glede na to, affi je ta problem nastal v tem ali onem obratu, v tem ali onem sektorju, na občini, v sindikatu ali drugod. Ni potrebno, da je celotna organizacija oblastveno podeljena po mekih hierarhičnih merilih.
(Nadaljevanje na 4. strani)
PROIZVODNJA V LETU 1966
(Nadaljevanje s 1. strani)
JEKLARNA:: Jeklarna je letni načrt presegla in je naprant letu 1965 izdelala 1000 ton več jekla. Z razlčnimi organizacijskimi 'in tehnološkimi prijemi je. izdelala 59 šarž več kolt v prejšnjem latu. Pri tem jie imela slabše pogoje kot preji, saj je imala 1800 t tekočega grodlja manj kot prejšnje leto. Zaradi izpada pia/vžnaga plina, koit posledica zastojev na plavžu, je uporabljala več generatorskega plina, katerega vsebnost žvepla sei je povečala. Žveplo je na-rastlo tudi v žganem apnu, kar je oteževalo 'izdelavo kvalitetnega jekla. Ob upoštevanju teh negativnih vplivov se še ostreje pokaže delovni uspeh jeklarne.
VALJARNA: Tudi valjarna je načrtno letno proizvodnjo presegla zahvaljujoč povečanju storilnosti: dejanski čas valjanja je leta 1966 za 127 ur manjši od prejšnjega leta pri 1457 ton več izvaljanih finih profilov. S spretnim prilagovanjem obratovanja tržnim potrebam je obrat
izpolnil svojo nalogo kljub osvajanju novih profilov in kljub znatnim oviram obratovanja: okvare elaktro 'motorja za pogon fine proge, trganje jermenov za pogon ite proge ter okvara ležaja motorja za pogon fine, proge. Zato moramo delo obeh obratov jeklarne in valjarna ■smatrati kot zelo uspešno ter pričakujemo, da bo tako ostato tudi v bodoče.
LIVARNA SIVE LITINE: Letni načrt je izpolnila takole:
Vrsta litine__________________%
Koikile	110,01
Nod. litina	70,22
Str. litina	111,66
Skupno:	102,58
V livarni sive litine je potrebno prvenstveno naglasiti, da je asortiment njene proizvodnja: prešibak. Zelo neugodno je vplivalo'na njene proizvodne napore pomanjkanje naročil, ali pa pomanjkanje ustrezne opreme za naročeno' vrsto proizvodnje v začetku leta. To je ze-
Govor Franca Popita
(Nadaljevanje s 3. strani)
Organizacijske forme Zveze komunistov morajo biti gibčne, prilagojene specifičnostim posameznih okoliščin. Ne smerno misliti, da mora biti osnovna: organizacija Zveze komunistov obvezno v Okviru ekonomske enote, ali pa obvezno v okviru podjetja, ali krajevne skupnosti, alirobčine. Osnovna organizacija mora obstajati tam,, kjer se pokaže, da je najbolj umestna, najbolj potrebna za uveljavljanje naše idejno politinče borbe. Mislim, da bo šel proces v ■smeri vedno, širše integracije, ki bo posameznim komunistom odpirala nove horizonte. Komunisti smo na eni strani za inter-naciionaMzem, po drugi strani pa se drobimo v mala organizacijska telesa, kar se mi ne zdi prav. Vse preveč smo še pod vplivom stare organizacijske strukture, kar povzroča, da na sestankih nenehno 'govorimo o organizacijskih problemih. Zavedati se moramo, da se je tre, ba teh starih navad otresti. Komunisti moramo predvsem omogočiti polno ekspanzijo samoupravljanja, sami pa se moramo s svojimi idejno političnimi smernicami umakniti s pozioiije oblasti na pozicije idejno političnega usmerjevanja in delovanja.
Naj spregovorim še nekaj besed o gospodarski reformi. Gospodarska reforma ne pomeni le. stabilizacije našega gospodarstva. Od uspeha gospodarske reforme žavisi tudi naš notranje in zunanje politični
ugled, če bomo gospodarsko reformo dobro izpeljali, bomo pred vsem svetom tako v socialističnih, kakor tudi v kapitalističnih deželah dokazali, da je sistem samoupravljanja sposoben za življenje, da ima bodočnost. To je velika zgodovinska naloga, podobna 'tisti, ki 'smo jo 'Opravili v letih naše revolucije. Mislim, da se tega pri nas vse , premalo zavedamo. Dobro pa se naše gospodarske reforme zavedajo na zahodu in na vzhodu. Ni Slučaj, da vršijo na nas poMtčni pritisk tako z vzhoda, ikakor iz zahoda, misleč, da je situacija, kakršna je pri nas, primerna za pridobitev pozicij. Po eni strani vedo, da smo trenutno v težavah, po drugi strani pa tudi, da bo z uspehom gospodarske reforme prišel neizogiben političen in ekonomski uspeh in naš ugled v svetu. Na zahodu po strani gledajo na našo gospodarsko reformo, ■ker se oči delavskega razreda upirajo k nam, na vzhodu pa pomeni to nujnost pospeševanja procesov, ki so pri nas že v teku, pomeni torej odpravo njihovih birokratskih oblik družbenega življenja. Vidimo torej, da se vrši določen poli-tinči pritisk na nas, tako z vzhoda, kakor iz zahoda, kar nedvomno, da misliti, da bi tako ena kakor tuidi druga stran ra-da sprecala uspeh naše gospodarske reforme. Poudariti moram, da bo ta zgodovinska naloga terjala od nas veliko moči in energije, če bomo hoteli v tej borbi zmagati,
lo značilno za noduilamo litino, kjer se je kosovpa teža odlitkov znižala od 8 kg leta 1965 na 4 kg leta 1966. Kljub tolikemu znižanju kosovne teže je ostala prodajna cena litine enaka. Ker ni pogojev za proizvodnjo tolikšne količine strojne in nodulàrne litine se je morala povečati proizvodnja kokiil, tako da se predvideni obseg proizvodnje ni zmanjšal.
Pri vsem tem je livarna vseeno razvijala dalje tisto vrsto proizvodnje, za katero v večjem, obsegu še nima pogojev in ki se bo miogla v celoti uveljaviti šele v novi livarni pri novi opremi im pri novih delovnih pogojih.
S teh vidikov gledano moramo dosežke sive livarne uvrstiti k onim jeklarne, valjarne in samotne, iše posebno bo upoštevanju delovnih pogojev.
Negativna postavka, je neizpolnjevanje delovnih rokov. Zato se morata priprava proizvodnje in obrat dogovoriti za tak tok proizvodnje, ki bo vsako zamujanje pogodbeno določenih dobavnih rokov v tekočem latu povsem izidjučil.
VALJI: Livarna valjev je tako glede proizvodnje kakor po doseženem dohodku znatno izpod predvidevanj družbenega načrta. -Zunanji vzroki so v tem, da so se nekatere naše valjarne, predvsem Železarna Zenica, preusmerile n,a uvoz valjev, ,s čimer so se naročila zmanjšala. Deloma je pa iskati vzrok v postavitvi novih vadjar-raiških prog, z drugačno vrsto valjev, katerih tehnologijo izdelave je treba šele urediti.
Na drugi strani pa moramo ugotoviti dejstvo, da so nas ti zunanji vplivi, ki so deloma posledica reforme, našli nedovolj pripravljene. Zato bodo nove razmere terjale od obrata veliko napora, da se uveljavi v novih pogojih gospodarjenja.
SAMOTNA: Popravljeni proizvodni načrt 7000 ton (prvotni je znašal 6500 ton) nj bil v celoti dosežen, ker ni bilo toliko naročil. Prvotno postavljeni načrt pa je samotna, zahvaljujoč ugodnim vremenskim- razmeram, presegla.
Sklepno moramo reči, da smerno biti z dosežki proizvodnje v danih Okolnositih z ozirom na navedene pogoje obratovanja plavža in proizvodnje valjev, kjer nas je sprememba gospodarskih pogojev našla skoraj nepripravljene, še kar zadovoljni.
Vendar nas to nikakor ne sme uspavati. Neizpolnitev finančnega načrta proizvodn je _ v lletu 1966 pomeni alarm k hitrim ukrepom leta 1967.
Te bi mogli v kratkem navesti takole:
—	Dosledno se mora nadzirati mesečno izvajanje postavljenega delovnega načrta za leto 1967 in sproti odstranjevati vse ovire in zadržke.
—	Uveljaviti brezizjemno in brezpogojno vse notranje sklepe o toku proizvodnje in vzdrževanja, da se prepreči vsako iznenađenje in vsako motnjo proizvodnega procesa. To pomeni, dà se morajo z rednimi pregledi topilniih agregatov in, strojnih naprav popravila pmb videvati in pravočasno pripravljati.
—	Na plavžu se mora ugotoviti, ali so obstoječe instalacije še dobre in ali še zagotavljajo varnost obratovanja. S tem v zvezi je dobro posvetovanje tudi z zunanjimi strokovnjaki z večjimi izkustvi.
—i Program proizvodnje plav-r ža, jeklarne in valjarne se mora usklajevati tako, da bo jeklarna imela čim več tekočega vložka grodlja, posebno pri izdelavi znamk plemenitih jekel.
—	V valjarni nadaljevati osvajanje valjanja novih oz. posebnih profilov.
—	Livarna sive (litine naj z mesečnimi pregledi ugotavlja pravočasnost izpeljave posameznih naročil, da se prepreči vsako zamujanje delovnih rokov.
—	Livarna valjev naj z izpeljavo novega programa postavi trdnejše temelje za proizvodnjo valjev. S tem bo zmanjšala izmeček, poboljšala kakov ost im ustregla kupcem.
—	Samotna, ki je po svoji zaostalosti in pomanjkljivosti opreme v težavnem položaju, bo mogla svoje istanje popraviti z postopnim izvajanjem pripravljenega sanacijskega načrta.
—	Z izpeljavo obširnega delovnega programa energetskega oddelka za tekoče leto, kot s postavitvijo mešalne postaje za mešani plin propan/butan, z instalacijo večjega normalnega! rezervarja, čistilnih naprav za industrijsko vodo, povečanja zmogljivosti 'kisikanne idr., bodo dani pogoji za izvedbo nalog po družbenem načrtu za leto 1967.
I.R.
Ido Pi'S ii j t e I
I v svoje glasilo ! 1
DELO UPRAVNEGA ODBORA
Odobritev kvote in stopnje investicijskega vzdrževanja za leto 1967
UO je na svoji 17. seji dne
23.	12. 1966 razpravljal med drugim o stopnji in kvoti in-tvesti-oijiskega vzdrževanja, ki jo mora DSP na podlagi uredbe o materialnih stroških in v smislu novodil o izvajanju kontnega plana še to leto sprejeti. UO je s svojim sklepom predlagal DSP, da potrdi predlog strokovne službe, ki je predlagala, da se za leto 1967 odobre sredstva za investicijsko vzdrževanje v višini 4 milijone N-din, kar predstavlja stopnjo 3,5 % na predvideno vrednost osnovnih
Po uvodnih besedah tov. Jožeta Lončariča se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo veliko število udeležencev.
Prvi je posegel v razpravo tov. Lončarič Jože, dosedanji sekretar tovarniškega komiteja Železarne Štore.
Govoril je o nagrajevanju in delitvi dohodka ter poudaril, da je na tem področju vse premalo čutiti vpliv neposrednega proizvajalca, kar ustvarja občutljive odnose v podjetju. Zavzel se je za temeljito analizo Pravilnika o oblikovanju in razdeljevanju OD. Govoreč o sklepih je dejal, da so le-ti najboljši odraz človekove volje. Poudaril je, da bi moralo pri sprejemanju sklepov sodelovati čim večje število ljudi, čemur pa smo pri nas posvečali premalo pažnje.
V svojem govoru se je dotaknil tudi problema perspektivnega razvoja našega podjetja, »če hočemo stabilizirati naše gospodarstvo«, je dejal tov. Lončarič, »tega ne smemo iskati le v gradnji novih objektov, temveč tudi v modernizaciji in tehničnih izboljšavah naših postopkov«. Izrazil je zaskrbljenost spričo nastale situacije v novih gospodarskih pogojih ter poudaril, da bo obstal le tisti, ki že danes razmišlja o modernizaciji proizvodnje in tehnoloških procesov.
Ko je govoril o vlogi komunistov je dejal, da ta nova vloga zahteva tudi novo organizacijsko obliko, ki ne sme biti le formalna, temveč mora biti vsebinska in mora temeljiti na demokratičnih načelih. »Delo komunistov«, je dejal tov. Lončarič, »ne more biti zaprto v organih in forumih, temveč mora biti obrnjeno navzven«.
Zatem je tov. Lončarič predlagal reorganizacijo Zveze komunistov podjetja, pri čemer je poudaril, da moramo stremeti za tem, da se bo uveljavila ena osnovna organizacija kot nosilec stalne politične in idejne aktivnosti in pobud v smeri razvoja podjetja, ki bo močneje poudarjala neposredno odgovornost.
Tov. Zagoričnik Ignac se je v svojih izvajanjih zadržal predvsem na problemu 42-urnega delovnika ter poudaril, da je ta sklep izredno velike važnosti za celotno podjetje ter zahteva, da stalno budno pazimo in zasledujemo njegova gibanja. »Ne smemo gledati le na politične rezultate, dasi jih ne gre zanemarjati«, je dejal tov. Zagoričnik, »temveč predvsem neposredno ekonomske uspehe in rezultate, ki pa jih lahko prinaša samo višja produktivnost.«
Tov. Albin Miklavc se je v svojem izvajanju ustavil predvsem na problemu delitve dohodka in Pravilnika, po katerem se OD delijo. Ko se pogovarjamo o delitvi, je dejal, moramo najprej vedeti, kaj je delovna enota, kaj je uspeh poslovanja in finančni rezultat in samo-N odločanje o delitvi OD in sredstev za sklade. Organizacija, je dejal, pa ni izpeljana v taki smeri, da bi lahko pričakovali hitrejše odpravljanje objektivnih in subjektvnih slabosti. Naj večje
sredstev po revalorizaciji (115.368.000 N-tiin).
Stopnja investicijskega vzdrževanja je izračunana na približno vrednost iz razloga, ker v času, ko je UO razpravljal o tem predlogu, ,še ni bila točno znana osnova za amrotizacijo. Ta osnova bo namreč znana šele po revalorizaciji, ki je šele v v teku in bo predvidoma zaključena do 15. februarja prihodnjega leta.
Predlagana sredstva za investicijsko vzdrževanje izhajajo iz osnove investicijskega vzdrže-
težave pa se pokažejo pri prikazovanju uspehov delovnih enot, ali tako-zvanega finančnega rezultata. Uvedbo dohodka kot osnovno kategorijo o enotah ne smemo jemati preveč enostransko, je dejal tov. Miklavc. Proizvajalca moramo zainteresirati ne le samo za globalno doseganje dohodka, temveč je potrebno prikazati razčlenitev doseganja dohodka, ki stimulira tiste vire, ki so omogočili obseg proizvodnje. Ko vodimo razprave o doseženem dohodku enot in dohodka po plačani realizaciji, naletimo na velika odstopanja in burne debate, ker proizvajalcu ni razumljivo, zakaj se morajo njihovi doseženi rezultati korigirati in usklajevati z dohodkom po plačani realizaciji.
Ko je govoril o decentralizaciji, je tov. Miklavc izrazil prepričanje, da se večina delovnih organizacij nagiba k temu, da zaradi enovitosti podjetja ni mogoče v celoti prepustiti sklade delovnim enotam, zlasti tam, kjer obstajajo obveznosti do rekonstrukcije.
Tov. žmaher Ivan je v svojem izvajanju govoril o problemih plasmana naših proizvodov. Dejal je, da plasman proizvodov črne metalurgije v Jugoslaviji ni posebno ugoden, ker bo v pogojih gospodarske reforme možno uvažati poljubne količine valjanih izdelkov, kar bo za nas nedvomno pomenilo srečanje z inozemsko konkurenco, ki je modernejša. Dejal je, da bo poglavitne važnosti vprašanje naše modernizacije, naših cen in na splošno iskanje notranjih rezerv.
Tov. Markovič Rajko je govoril o problemih kadrov. Dejal je, da je uspeh proizvodnje predvsem odvisen od tega, kakšen je posamezen delavec na svojem delovnem mestu glede na njegovo sposobnost. Pri nas, je dejal, tega problema _ še nismo povsem rešili, saj imamo v strokovno-administrativnih službah nekaj nad 50 % kadra, ki po svoji kvalifikaciji ne ustreza zahtevam delovnega mesta. Tudi v proizvodnji", je poudaril tov. Markovič, situacija ni dosti boljša. Seveda pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri kadri, ki po svoji šolski izobrazbi sicer ne zadoščajo zahtevam delovnega mesta, vendar o njih ne moremo trditi, da neuspešno izvršujejo naloge. Tov. Markovič vidi rešitev tega problema le v pravilnem planiranju kadrov.
Tov. Šturbej Alojz je izrazil iprepriča-nje, da se strokovnjaki zaradi pomanjkanja ustreznega nagrajevanja po delu manj zanimajo za tehnične dosežke, izume, izboljšave in odkritja. Če hočemo, da bodo naši strokovnjaki dali od sebe to, kar lahko dajo, potem je treba njihovo delo pravilno organizirati ter jih vzpodbuditi tudi z drugimi merili nagrajevanja, kakor doslej.
Tov. Selinšek Janez je govoril o problemih mladine. Dejal je, da daje ZK premalo vzgledov mladini ter poudaril, da bi bilo pri mladih ljudeh potrebno odpraviti bojazen pred diskusijo takrat, kadar so prisotni tudi starejši člani. Nadalje je govoril o štipendiranju in vračanju teh sredstev.
vanja, ki je bila postavljena za prejšnje leto in je znašala 450 milijonov Sjdin in predvidene stopnje 5,37 % na nerevalorižira no osnovo osnovnih sredstev. Lansko leto je bila kvota večja predvsem zaradi -tega, ker smo imeli v predlanskem letu za 160 milijonov prekoračitev investicijskega vzdrževanja, kar smo morali v letu 1966 pokriti. Ker se predvideva, da v prihodnjem tetu ne bo bistvenih prekoračitev v primerjav® z letošnjim letom, je bil UO mnenja, da se predlog 400 milijonov S-din za investicijsko vzdrževanje osvoji. Razen tega pa zakon dovoljuje, da se prekoračitve, v kolikor bi nastopite, smejo prenesti v naslednje teto. Tovariš predsednik se je zanimal po kakšnem ključu se bodo sredstva za investicijsko vzdrževanje delila po posameznih obratih. Tovariš Miklavc je pojasnil, da bo izdelan program vzdrževanja po najbolj objektivnih kriterijih. Tistö, ki bo nosil več stroškov, bo imel več pravice do vzdrževanja. Seveda pa bo potrebno upoštevati vse objektivne kriterije.
Predlog o preračunu dodatkov na delovno dobo za 42-umi delovni teden
Pravilnik o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za osebne dohodke določa, da je dodatek na delovno dobo izračunan in določen v dinarjih na uro. iPri tem je bil upoštevan 48-umi delovni teden. Ker je naše podjetje prešlo na 42-urni delovni teden, še je pokazala potreba, da se tudi omenjeni dodatek prilagodi novi situaciji. Da bi se izognili vsakomesečnemu preračunavanju dodatka na delovno dobo in, da bi v prihodnjem letu že lahko izdajali1 tozadevne odločbe, je UO sklenil, da predlaga DSP v razpravo in odobritev proračun tabele do-datov na delovno dobo z veljavnostjo od 1. januarja 1967.
Poročilo organizacijskega
biroja
UO je na eni svojih prejšnjih isej zadolžil organizacijski biro naj izdela poročilo o uvajanju mehanografije v Železarni Štore ter o tem, kakšne rezultate pričakuje Železarna Štore od uvedbe strojnega obdelovanja podatkov. Na 17. seji UO je poročilo podala tovarišica V-ald-manova. UO je vzeli poročilo na znanje ter sklenil, da se pod-vzamejo ukrepi za čim hitrejšo uvedbo novega, mehanografske-ga obdelovanja podatkov, tako da bo ta stvar v našem podjetju stekla,
O	strojni obdelavi .podatkov je bil v dvanajsti številki »štar-
skega Železarja« objavljen sestavek, ki podrobneje analizira delo in postopke v zvezi z uva-jianjem mehanografije v podjetju.
Nagrade članom delovne
skupnosti, ki odhajajo v
pokoj
UO je na svoji 17. seji razpravljal tudi o vlogah v zvezi z izrednim nagrajevanjem naših -sodelavcev ob njihovem odhodu v pokoj. Praksa kaže, da takšne in podobne vloge vse bolj pogosto prihajajo na dnevni red UO, kar nedvomno govori o tem, da poglavje Pravilnika o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za OD, ki ureja to vprašanje, ne ustreza več današnjim prilikam. UO je sklenil, da se za prihodnje teto pripravi spremi-njevahm predlog sedanjega pravilnika, s čimer bi se te stvari uredile.
Prevzem pokroviteljstva
UO je nadalje -razpravljal v vlogi DPD Svbode Štore, ki namerava v januarju letošnjega letat organizirati tekmovanje pevskih zborov, delujočih na območju nekdanjega celjskega okir-aja. Društvo DPD Svobode Štore je zaprosilo ÜO za pokroviteljstvo nad omenjeno prireditvijo, ki bò predvidoma 20. januarja 1967 v Kulturnem domu Železarne štore. Društvo DPD Svoboda Štore je zaprosilo UO za odobritev dotacije v višini
1.000	N-dim, kar bi uporabili za nagrade tistim trem zborom, ki se bodo uvrstili na prva tri ms-mesta. Namen te prireditve je v tem, da se poživi skrb za lepo slovensko pesem, ki v zadnjem času vidno peša. UO je sklenil, da prevzame pokroviteljstvo im predlaga DSP tudi odobritev sredstev za podelitev nagrad.
Pristop k Jugobanki in
devizno poslovanje
. Zakon o deviznem poslovanju določa, da mora-jo gospodarske organizacije, ki. vodijo račune deviznega poslovanja pri Službi družbenega knjigovodstva, le-te prenesti na poslovne banke, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje deviznih poslov, najpozneje do 31. 12. 1966. UO je sprejel sklep, da naše podjetje pristopi s svojim deviznim računom k Jugobanki v Ljubljani, ki bo v bodoče opravljala za nas devizne posle. Pri svoji odločitvi j-e imel UO pred očmi predvsem dejstvo, da ima -naše podjetje pri Jugobanki v Ljubljani devizni kredit in, da se bodo v to banko vključile tudi Ravne in Jesenice.
Informativna služba!
Povzetki iz razprav
ZADNJE ZASEDANJE DSP V1966
V sredo, dne 28. decembra 1966, je bilo v prostorih Mlinarjevega Janeza zadnje, svečano zasedanje DSP Železarne Štore. Člani delavskega odra so se nekaj pred drugo odpeljali s posebnim avtobusom izpred upravnega poslopja Železarne. Zasedanje je bilo polnoštevilno. Po zaključeni seji je predsednik DSP, tov. Zagoričnik, povabil udeležence zasedanja na zakusko.* Pevski zbor DPD »Svoboda« Štore je zbranim zapel nekaj slovenskih pesmi.
Ob zaključku je tov. predsednik z nekaj besedami očrtali delo delavskega sveta v minulem, letu. Izrazil je upanje, da bo to delo tudi v prihodnjem, nastopajočem letu potekalo v redu. Vsem članom delavskega sveta je ob zaključku zaželel srečno novo lieto ter zaprosil člane, da to prenesejo celotnemu kolektivu.
Po končanem zasedanju so se udeleženci seje odpravili v sosednjo malo dvorano, kjer sta jih čakala zakuska in kozarček vina. Ob pesmi pevskega zbora DPD »Svoboda« Štore je kmalu prevladalo veselo razpoloženje.
V imenu gl. direktorja, ki je (bil zaradi bolezni odsoten, ja člane DSP pozdravil tov. ing. Nečemer, tehnični direktor.». L.
REVALORIZACIJA
Li
Vrednost osnovnih sredstev v knjigovodstvu ni realna, ker so izkazana s prenizko vrednostjo. Še vedno obračunavamo amortizacijo po nevalorizirani stari vrednosti, čeprav vemo, da smo z julijem 1965 povečali vrednost surovin, materiala, zalog gotovih izdelkov iu polizdelkov. DSP je na svoji 6. seji dne 18. 11. 1966 imenoval 6-člansko komisijo, ki bo ocenjevala realnost revalorizacije.
Na tem zasedanju je delavski svet podjetja razpravljal o stopnji in kvoti investicijskega vzdrževanja za prihodnje leto ter potrdil predlog upravnega odbora, ki je predvidel 4 milijone
članei DSP je pozdravil tov. teh* nični direktor ing. Boris Nečemer
iN-din za investicijsko vzdrževanje v letu 1967.
Nadalje je delavski svet potrdil predlog UO o preračunu dodatka na delovno dobo v zvezi z 42-urnim delovnim tednom. Razpravljal je o predlogu UO, Ida se sindikalni podružnici za potrebe novoletne jelke odobri znesek 150.000 S-din, ter predlog potrdil. Iz omenjenih sredstev so bili obdarovani tisti otroci naših delavcev, ki v dneh praznovanja novoletne jelke niso imeli prilike prisostvovati praznovanju v Štorah, Šentjurju ali na Svetini.
Ena izmed točk dnevnega reda je bilo razhodovanje osnovnih sredstev. Delavski svet je predlog potrdil.
Zadnja točka dnevnega reda je bila sprememba obrestne mere za -investicijski kredit. Kot je znano, je Železarna Štore za kritje podražitev, ki so nastale po reformi, najela kredit pri Splošno-gospodarski banki v Ljubljani. Investitor je predvideval, da bodo pogoji Jugoslovanske investicijske banke isti, kot veljajo za osnovni kredit, to je 5. % obrestna mera. Nedavno pa je SGB sporočila, da se je obrestna mera za ta kredit povišala od 5 % na 7 %• Delavski svet podjetja je to ispremembo potrdil.
Gospodarska reforma je predi videla tudi revalorizacijo osnovnih sredstev, ki je že četrta po vrsti — z zakonom, ki je izšel julija letos in obvezuje vsa podjetja, da do 31. 12. 1966 opravijo revalorizacijo in jo predložijo Službi družbenega knjigo vodstva skupno z zaključnim računom za leto 1966.
Revalorizirajo se vsa osnovna -sredstva in sredstva Skupne porabe, razen zemljišča, ki so izvzeta in veliki inventar, ki je prepuščen podjetju, da se odloči, ali bo inventar revalorizira-
lo.	Čeprav je -bil zakon pravočasno objavljen, so kljub temu nastale velike težave, saj še vedno niso -objavljeni količniki za revalorizacijo, niti niso objavljena tehnična navodila in Obrazci, da bi se lahko pričelo-z obsežnim delom, kot je revalorizacija ca. 15.000 kartic osnovnih sredstev in sredstev isikupne porabe.
Za podjetja črne metalurgije računamo, da se bodo z revalorizacijo knjigovodstvene vrednosti osnovnih sredstev povečale za ca. 33 %. Za naše podjetje ocenjujemo povečanje vrednosti med 28—33 %, odvisno od dokončno sprejetih revalorizacijskih faktorjev. Zako-n predvideva, da se za rezultat revalorizacije -poveča poslovni sklad, ■oziroma sklad skupne porabe.
Ker se na poslovni sklad plačujejo obresti doslej za panogo 114 po stopnji 2 % in za panogo 117 po stopnji 4 %, je predvideno tudi znižanje stopnje obrestne mere na poslovni sklad za najmanj 25 %.
V razpravo je bil dan predlog zveznega sekretariate za finance, ki predvideva za panogo 117 obrestno mero 3 % in panogo 114 obrestno mero -po stopnji 1,5 %. Zakon dopušča možnost, -da lahko podjetja sama po sklepu -delavskega sveta povečajo revalorizacijske faktorje do 50 % oziroma jih znižajo za 20 %, če ugotovijo, da revalori-
zirana vrednost ni realna in osnovna sredstva kljub revalorizacijskim faktorjem ne odgovarjajo tržni vrednosti.
Razen tega je dovoljeno, da podjetja svoja osnovna sredstva, ki so- jih financirala iz -nenamenskih sredstev (investicijsko vzdrževanje, materialni stroški) aktivirajo brez kazenskih sankcij ter jih ocenijo po tržni oziroma revalozirani vrednosti.
Pomen revalorizacije osnovnih sredstev je -velik, vsled tega moramo z vso resnostjo pristopiti k preračunavanju novih vrednosti. V ta namen je delavski svet imenoval 6-člansko komisijo, ki bo ocenjevala realnost revalorizirane vrednosti osnovnih sredstev. Končen efekt revalorizacije ho vplival na vin šino amortizacije v letu 1967 in višino skladov.
Ocenjujemo, da se bo razpoložljiva amortizacija v naslednjem letu vsled revalorizacije povečala do ca. 100 mili j. S-din in prav za toliko se bodo zmanjšala sredstva za sklade iz dohodka. Zaradi znižanja obrestne -mere se ne bi -smele pomembna povečati obresti od poslovnega sklada. Nespremenjen bo ostai skupni znesek amortizacije in skladov, ki predstavlja skupna sredstva za financiranje investicij. Ta premik bo pokazal v naslednjem letu spremenjeno a realnejšo sliko in bo zadovoljstvo v pogledu doseženih poslovnih rezultatov (akumulacija) v marsičem spremenil. Pri nizko akumulativnih obratih bomo. ugotavljali, da v resnici ne ustvarjamo sredstva za razširjeno reprodukcijo, ker nam bo višja amortizacija v strukturi cene zvišala poslovne stroške. Toda v obeh primerih bo realnejša slika uspešnosti poslovanja vzpodbudila kolektiv, da podvojimo skupna prizadevanja za znižanje proizvodnih stroškov in povečanje produktivnosti dela.	A. M.
Od tof. šuhel Antona smo prejeli naslednje pismo:
»Vodstvu Železarne Štore se iskreno zahvalijiujiem za vse storjene dobrine, ki mi jih je izkazalo, v dobi 19 in pol let službovanja. V tej dobi je bilo mabsikaj, toda vse je minilo teko hitro, da se ne bi mogel Spomniti vsega. Ne bom omenjal, kaj vse je bilo, le to, da sem. zelo vesel in zadovoljen z vsemi, s katerimi sem bil v stiku v času službe.
Ob tej priliki se najiepše zahvaljujem za izkazano pozornost, ki smo jo bili deležni upokojenci ob dnevu slovesa.
Ob odhodu v pokoj želim celotnemu kolektivu mnogo sreče in uspehov v novem letu
1967.	šuhel Anton.«
bralcev
delovnim tovarišem in tovarišicam Železarne Štore, celotnemu vodstvu uprave in sindikalne podružnice Želzame štore želim v novem letu 1967 obilo sreče, zmagovitega poleta, delovnih uspehov in osebne sreče.«
Iz Beograda, kjer služi vojni rok, se nam je oglasil tovariš Branko SEME, V. P. 9234-20. Zahvaljuje se za pošiljanje žeiezarja in čestita celotnemu kolektivu srečno novo leto. Med drugim pravi tudi tole: '»Veste, novo leto sem pričakal na straži in takrat semiši mislil: kje hi |bil sedajle, ko bi bil doma v civilu.«
Uredništvo
Žalna sej a DSP
V četrtek dne 5. januarja 1967 je bila v počastitev spomina tov. Borisa Kraigherja, podpredsednika ZIS, ki se je smrtno ponesrečil, žalna seja DSP Železarne Štore. Zasedanje je bilo polnoštevilno. Predsednik DSP Železarne Štore, tov. Zagoričnik, jev svojem govoru orisal lik tega velikega revolucionarja in borca, ki je vse svoje življenje posvetil nenehnemu boju za zmago demokratičnih načel.
»Z izgubo tov. Borisa Kraigherja«, je poudaril tov. Zagoričnik, »smo izgubili človeka, ki je bil gonilna sila naše gospodarske reforme.«
Ob koncu svojega govora je tov. Zagoričnik zaprosil prisotne, da z enominutnim molkom počaste spomin tov. Borisa Kraigherja.	P. L.
Oglasil se nam je tudi Centrih Milan iz VP 4101/16 Beograd, ki pravi:
»Najiepše se vam zahvaljujem za redno pošiljanje Štor-Skega Žeiezarja. Celotnemu kolektivu Železarne štore želim mnogo uspehov pri delu v novem letu 1967. Pozdravljam tudi vse isvoje sovrstnike iz Železarne Štore, ki se trenutno nahajajo na odslužitvi vojaškega roka, ter jim želim mnogo sreče v novem letu. Centrih Milan.«
Pionirski odred I. celjske čete, Osn. šola Svetina, nam je poslal naslednje pismo:
Uredništvu -»Žeiezarja« Štore:
V imenu vseh pionirjev, ki obiskujejo Osnovno šolo Svetino in v imenu tovarišic učiteljic, se vam naj iskrenoj e zahvaljujemo za veliko novoletno darilo, s katerim ste nas presenetili.
Obljubljamo vam, da se bomo v prihodnje še bolj pridno učili ki vas še večkrat povabili k nam. Zelo radi bi vas tudi Obiskali, da bi videli, kje so zaposleni naši starši. Želimo Vam še mnogo delovnih uspehov v novem letu 1967. Pionirji osn. šole Svetin»;
Dragi pionirji, prav lepa hvala za pismo in čestitke. Tudi mi Vam želimo, da ibi sfe v novem letu kar se da pridno uči-
li.	O ogledu tovarne pa bi se kazalo pogovoriti, zato ne bi bilo napak, če bi vas nekaj prišlo k nam, da bi se pogovorili o točnem datumu.
Piše nam tudi tovariš UDOVIČ Ivan, upokojenec, stanujoč na Tehàrjih, Vrhe številka 15. V svojem pismu pravi: »Vsem
Zbor volilcev v Štorah
DNE 10. JANUARJA TEGA LETA JE BIL V PROSTORIH KULTURNEGA DOMA ŽELEZARNE ŠTORE ZBOR VOLIVCEV. NA ZBORU SO OBČANI RAZPRAVLJALI O AKTUALNIH PROBLEMIH V ŠTORAH. GLAVNI POUDAREK SO DALI RAZPRAVAM O DRUŽBENEM PLANU ZA RAZDOBJE 1966—1970, O VZGOJNO VARSTVENI USTANOVI, O ZDRAVSTVENEM DOMU, O POTREBI PO DIAGNOSTIČNI POSTAJI, O PRIPRAVAH NA VOLITVE IN DRUGEM.
Ko so razpravljali o družbenem planu so ugotovili, da je plan premalo konkreten, ker ne predvideva tudi načina kako izvršiti planska predvidneja in kje dobiti sredstva za njegovo realizacijo.
Občani so na zboru volilcev ugotovili, da je posebno pereče vprašanje pomanjkanja obrtnih in usdužnostnih delavnic, kjer bi se za prebivalce Štor Cipra vi jala ključavničarska, elektrikarsika, mizarska in druga podobna deda. S tena v zvezi je krajevna skupnost že ustanovila obrtno podjetje, vendar pa je bilo občanom pojasnjeno, da je edina ovira po manj kan j e prostorov. To vprašanje bo rešljivo s preselitvijo Osnovne šole v novo poslopje.
Drugo pomembno vprašanje je bilo vprašanje pitne vode, zlasti na Lipi,
pa tudi na levem bregu Voglajne. Ta problem bi rešili, če bi se priključili na vitanjski vodovod.
Ko so govorili o otroškem vrtcu so ugotovili, da le-ta zadovoljuje s svojim delom, vendar pa 'je odziv staršev zelo slab, saj le redki pošiljajo svoje otroke v vrtec.
Občani so nadalje ugotovili, da je nujno potreben zdravstveni dom z dvema zdravnikoma in zadovoljivo opremo, tako, da bi se zdravstvena služba obavljala dopoldne in popoldne. S tem hi .opravili neljubo čakanje na recepte in s tem izgubo. dragocenega časa. V Štorah je potrebna tudi diagnostična postaja z vsaj. 20 ležišči, zlasti za samce iiz Samskega doma, ki so v primeru lažjih obolenj prepuščeni samim sebi.
Občani so se izrekli proti kopalnem bazenu pri Mlinarjevem Janezu, češ, da se ga otroci, ne bodo mogli posluževati, ker bodo kmalu imeli šolo na Lipi.
Odborniki so govorili tudi o predstojećih volitvah in o načinu določanja kandidatov. Vsi so se strinjali da še enkrat zaupajo mandat odbornika občinske skupščine KAVKI Marjanu, vendar pa bodo o tem več govorili na kandidacijskem zboru.
Posebno živahna je bila razprava o razdelitvi sredstev za komunalno dejavnost v letu 1967 med krajevne skupnosti. V celoti so občani potrdili predlog občinske skupščine, da se krajevnim skupnostim najprej dodeli del sredstev, krajevnim skupnostim pa, ki bodo sredstvom dodala še svoja lastna sredstva v obliki samoprispevka (dela, material, prevozi itd.) bo. občinska Skupščina priskočila na pomoč še z dodatnimi sredstvi.
V prihodnji številki »Žeiezarja bomo seznanili občane, kaj vse se je uredilo s skromnimi prispevki, ker so občani veliko pripomogli s samoprispevkom.
Rudi Uršič
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
NOGOMET
Ker se nam približuje začetek spomladanskega dela prvenstva in za naše moštvo dokaj odločilni boj za dosego ciljev, ki si jih je zadala nogometna sekcija, kakor tudi, da obudimo spomin na uspehe naših moštev pred redno letno konfrenco nogometne sekcije, Objavljamo lestvice tekmovalnih nogometnih ekip PARTIZAN : KOVINAR Štore na področju Nogometne podzveze Celje — jesenski del.
I.	MOŠTVO
1.	TVD Partizan : Ko vinar, Štore 7 tekem — 14 točk,
2.	NK Laško, Laško 7 tekem — 10 točk,
3.	NK Bratstvo, Rogatec 7 tekem — 10 točk.
Upamo, da bo naše moštvo med ostalimi sodelujočimi ekipami v tem tekmovanju II. razreda NP Celje s štirimi točkami
Mladina, ki prvič tekmuje v resnem rednem tekmovanju in, doseže med osmimi rutiniranimi moštvi častno-tretje mesto samo z dvemi izgubljenimi tekmami in pozitivno god razliko, je resnično dosegla uspeh. Ta uspeh ni nihče pričakoval niti planiral. Danes lahko pričakujemo celo več, vendar smo zadovoljni in veseli, da zadržimo pozicije, ki smo jih zasluženo zasedli jeseni.
PIONIRJI
Prav dobro — toda spomladi še bolje	^
U NK Kladivar 5 4 1 0 18: 2 9
2.	Partizan-
Kovinar, Štore
3.	ŽNK Celje
4.	NK Olimp
5.	NK Laško
6.	NK Žalec
5 4 0 1 16: 4 8 5 1 3 1 11: 7 5 5212 11:10 5 5113 6:13 3 5 0 0 5 1:27 0
Ekipa pionirjev, ki nas je povs od in vedno častno zastopala
prednosti zmoglo zadržati ta položaj s tem pa tudi uvrstitev v višji rang tekmovanja tj. v I. razred tekmovanja področja NP Celje, kamor /tildi po kvaliteti spada.
MLADINA
Pred NK Olimp Celje, preteklim pokalnim prvakom in samo eno točko za jesenskim prvakom ŽNK, Celje.
1. ŽNK Celje 7 5 1 1 38:18 11
2. NK Kladivar 7 5 0 2 28:12 10
3.	Partizan-Ko-
vinar, Štore 7 5 0 2 21:10 10
4.	NK
Olimp, Celje 7 4 1 2 23:17 9
5.	NK Steklar
Rog. Slatina 7 4 0 3 19:16 8
6.	NK Papimičar,
Radeče 7 1 1 5 ' 9:22 3
7.	NK Partizan,
Šoštanj	7 1 1 5 7:25 3
8.	NK Velenje,
Velenje	7 1 0 6 9:34 2
Naši najmlajši so dosegli ti-isto, kar je sekcija od njih tudi pričakovala. Dosegli so častno drugo mesto in pustili za seboj rutinirane pionirje ŽNK do, Olimpa, ki so računali na mnogo boljši uspeh, 'kot so ga dosegli.
Ta , uspeh naših najmlajših ■tudi nii presenečenje, kajti naše vodstvo ima močno in široko/ izbiro 50 pionirjev, Ud- redno vadijo pod /strokovnim vodstvom, /po sami kvaliteti med /seboj pa malenkostno odstopajo.
Sekcija je, in tudi v bodoče namerava, posvečati vso skrb vzgoji kvalitetnega in disciplini-iranega kadra, ki bo bodoča udarna moč naših mladinskih in seniorskih ekip.
S
B. R.
DRUŽINSKO PRVENSTVO V KEGLJANJU
Kot vsa prejšnja leta je bik>‘ tudi za leto 1966 najzanimivejši dogodek za kegljače družinsko prvenstvo v kegljanju, ki se je končalo 10. januarja 1967.
Tekmovanja so se udeležili člani, članice in starejši člani, .skupaj 60 tekmovalcev.
Največje borbe so se odvijale pri članih, ker se vse do zadnjega nastopa ni vedelo kdo bo
najboljši. Člani so tekmovali v disciplini 200 lučajev, v štirih nastopih. Vse do predzadnjega nastopa je bil v vodstvu Jože Sivka, takoj za njim pa Tomo šalič. Vsi so nestrpno pričakovali zadnji odločilni nastop, predvsem za najboljše mesto in, za plasma v tekmovalno ekipo.
(Nadaljev. na naslednji strani)
Smučarji pričeli z delom
3. mesto Vodeb Srečko,
V drugi polovici decembra 1966 je bil organiziran kondicijski trening nia Zelenici za naše mlade tekmovalce. Treninga so se udeležili vsi povabljeni tekmovalci in so postavljene naloge zadovoljivo opravili.
Vsekakor našim tekmovalcem primanjkuje podobnih treningov, kajti v našem kraju je vse preveč blagih 'terenov in zato naši tekmovalci nimajo možnosti, da bi na tekmovanjih v drugih krajih dosegli boljše rezultate.
Ker smo že tik pred glavno tekmovalno sezono so v ta namen organizirali prve pregledne tekme v slalomu za mladince in člane, kjer je pa nastopilo tudi nekaj najboljših pionirjev.
REZULTATI:
člani:
1.	mesto Rozman Franc,
1,46:0
2.	mesto Ivanšek Stane,
2,03:4
3.	mesto Stojan Jože,
2,17:5 itd.
Mladinci:
1.	mesto Vrečar Ivan,
1,50:7
2. mesto Srebotnjak Dušan, 1,52:6
2,21:8.
Pionirji:
1.	mesto Kavka Aleš,
2,14:1
2.	mesto Klinar Gojko,
3,01:2
3.	mesto Tratnik Gorazd, 3,14:0.
Dne 9. I. 1967 se je v Štorah začel prvi smučarski tečaj za predšolske otroke. V /tečaj se ja prijavilo 15 otrok in vsi si prizadevajo, da bi se čimprej naučili /smučati. Vsak začetek je težak in to občutijo tudi naši najmlajši smučarji. Kljub temu pa izvršujejo vse naloge svojega vaditelja. Tečaji smučanja se bodo nadaljevali v času zimskih počitnic za šoloobvezne otroke in sicer po starostnih skupinah in na različnih terenih.
Za člane kolektiva, ki se bodo želeli seznaniti z osnovnimi elementi smučanja bodo to možnost imeli vsako soboto ob 14. uri in vsako nedeljo ob 11. uri na Svetini' pri vlečnici.
Zato opozarjamo vse ljubitelje 'smučanja, da ne zamude ugodne priložnosti.
Tine Veber
I
ì
Vsak začetek je težak
_____________________________________________________________________I
ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ^ ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT
DRUŽINSKO PRVENS1VO V KEGLJANJU
5.	mesto Šuster Milka 923 podrtih kegljev itd.
Pri starejših članih je bil najboljši Biti Anton pred Kolenc Rudijem.
2.	mesto Kolenc Rudi 1043 podrtih kegljev
3.	mesto Piler Hinko 1015 pon drtdh kegljev itd.
(Nadaljev. s prejšnje strani) Prišel je dan končne odločitve im Tomo Šalič je prehitel vodečega Sivka, ing, Milko Sitarc je v finišu prehitel rutiniranega kegljača Krajnc Staneta. Omeniti je treba odlični plasma mladega člana prve ekipe Golob Jožeta, plasma v prvo ekipo Petkovič Pavla in še vrsta prijetnih dogodkov in seveda tudi razočaranj.
REZULTATI ČLANOV 4 X 200 LUČAJEV
1.	Tomo šalč 3370 podrtih, kegljev
2.	Jože Sivka 3334 podrtih keigljev
3.	ing. Starc Milko 3286 podrtih kegljev
pripravila veliko presenečenje z odličnim rezultatom 451 podrtih kegljev. Pričakovati je bilo, da se bo za boljši plasma potegovala tudi Eva Ludvik, vendar je zato pripravila prijetno presenečenje Krajnc Dragica z osvojenim 3. mestom.
REZULTATI CLANIC 3 X 100 LUČAJEV
[
1.	mesto Ocvirk Sonja 1237 p odrtih jkeglj ev
2.	mesto Veber Hilda 1235 podrtih kegljev
3.	mesto Krajnc Dragica 1101 podrtih kegljev
4.	mesto Ludvik Eva 1095 podrtih kegljev
Trenutno najboljša trojka kegljačev. Od leve proti desni: Sivka Jože, šalič Tomo in ing. Milko Starc.
4.	Stane Krajnc 3266 podrtih
kegljev
5.	Jože Golob 3242 podrtih kegljev
6.	Dane Rukavina 3177 podrtih kegljev
7.	Franc Zorc 3172 podrtih kegljev
8.	-9. Ciril Lubej 3157 podrtih
kegljev
8.-9. Emil Krajnc 3157 podrtih kegljev
10.	Anton Kumperger 3154 podrtih kegljev
11.	Tine Veber 3096 podrtih kegljev
12.	Anton Ožek 3081 podrtih
kegljev
13.	Jože Kovačič 3062 podrtih
kegljev
14.	Pavel Petkovič 3022 podrtih kegljev.
Omenjenih prvih 14 tekmovalcev tvora tekmovalno ekipo.
Kot pri članih, so bile hude borbe tudi pri članicah in starejših članih.
Za prvo mesto pii članicah je bila hudia borba med Sonjo Ocvirk in Hildo Veber. Ocvirkova je imela solidno povprečje vseh treh nastopov, dočirn je Vebrova na zadnjem nastopu
Prvo mesto za Ocvirk Sonjo
REZULTATI STAREJŠIH ČLANOV 3 X 100 LUČAJEV
1.	mesto Hiti Anton 1113 podrtih kegljev -
Ob zaključku tekmovanja so bili vsi najboljši nagrajeni in pohvaljeni.
Tine Veber
Moštveno prvenstvo - kegljanje
V pirvi polovici decembra 1966 se je končalo moštveno prvenstvo tekmovalne skupnosti im občinsko prvenstvo v (kegljanju 2 krat 8 krat 200 lučajev.
Na tekmovanju je nastopilo 8 ekip. Tekmovanje se je vršilo v Celju in Štorah. Vsaka ekipa je imela po dva nastopa. Na tekmovanju hi bilo večjih presenečenj razen 'izredno slabega plasmaja rutinirane ekipe Ingrada iz Celja in dober plasman mlade ekipe AERO Celje.
Že pred pričetkom tekmovanja sta bila glavna favorita za najboljši plasman ekipa KK Celje in naša domača ekipa TVD Partizan—Kovinar Štore. Te napovedi so se ob zaključku tekmovanja tudi uresničile.
6197—5929 — skupaj 12.126;
6.	mesto Kegljaški klub Šoštanj
6045—5853 — skupaj 11.898;
7.	mesto Kegljaški klub Ingrad Celje
6261—5399 — skupaj 11.660;
8.	mesto Kegljaški klub Kovinotehna Celje
5202—6151 — skupaj 11.353.
Za ekipo štore so nastopili: Dane Rukavina 827 podrtih
kegljev;
Jože Golob 771, 824 podrtih kegljev;
Jože Sivka 848, 836 podrtih kegljev;
Franc Petrič 786 podrtih kegljev;
ing. Milko Starc 796, 777 po-' dirtih kegljev;
Tov. Hiti Anton sprejema nagrado za osvojeno prvo mesto pri starejših članih
REZULTATI:
1.	mesto Keglajšiki klub Celje, 6675—6568 — skupaj 13.243;
2.	mesto TVD Partizan—Kovinar Štore
6515—6483 —skupaj 12.998;
3.	mesto Kegljaški klub AERO Celje
4.	mesto Kegljaški klub Invalid Celje
6417—6483 — skupaj 12.668 ; 6108—6118 — skupaj 12.226;
5.	mesto Kegljaški klub Oilipmp Celje
Ciril Lubej 811, 810 podrtih
kegljev;
Tomo Šalič 850, 831 podrtih kegljev;
Stane Krajnc 826, 847 podrtih kegljev;
Emil Krajnc 772 podrtih kegljev;
Rajko Markovič 786 podrtih kegljev.
Najboljši posameznik v naši ekipi je bil Jože Sivka.
Tine Veber
Razprava o statuta in Pravilniku o delovnih razmerjih v delovnih enotah
SREDI PRETEKLEGA MESECA SO BILE DANE V RAZPRAVO SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA IN OSNUTEK PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH. DELAVSKI SVETI V DELOVNIH ENOTAH SO V VEČINI PRIMEROV RAZPRAVLJALI O NAVEDENIH AKTIH ŽE V PRETEKLEM MESECU.
V TEM SESTAVKU ŽELIMO OPOZORITI NA NEKAJ NAJVAŽNEJŠIH DOPOLNITEV IN SPREMEMB STATUTA, KI SO BILE OBRAVNAVANE PRED DELOVNIMI KOLEKTIVI IN NA STALIŠČA, KI SO BILA OB POSAMEZNIH VPRAŠAN JIH SPREJETA. PRI TEM SE BOMO OMEJILI LE NA NAJPOMEMBNEJŠA VPRAŠANJA.
Pričnimo s Statutom in njegovimi spremembami in dopolnitvami. Po ustavnem določilu je Statut temeljni samoupravni akt podjetja, ki vsebuje splošne podatke o podjetju, organizacijo dela, organizacijo samoupravljanja, pristojnosti samoupravnih organov, sredstva, planiranje, delitev dohodka, skratka, Statut odraža dejansko stanje podjetja, njegovo organizacijo, organizacijo upravljanja, pravice samoupravljavcev, dolžnosti in pristojnosti njegovih članov jn organov.
Mnoge naštete določbe prepušča naš samoupravni sistem v urejanje delovnim . kolektivom samim tako, da posamezna vprašanja prilagodijo svojim potrebam. In ker je tako, moramo stremeti, da bodo akti, ki jih bomo sprejeli, zares odraz naših teženj in naših potreb.
Razprave v kolektivih delovnih enot so pokazale, da se samoupravljala zavedajo pomena teh razprav, vendar pa so stališča do posameznih vprašanj v enotah različna.
V razpravah so v zvezi s spremembami in dopolnitvami Statuta zlasti izstopala naslednja vprašanja: reelekcija, decentralizacija in s tem v zvezi pristojnosti delovnih enot ter gospodarjenje v delovnih enotah in začasna uprava.
Zaradi važnosti navedenih vprašanj, je prav, da o njih razpravljamo nekoliko več in pri tem povemo stališča delovnih enot. -
da bo delovni elan tistih delavcev, ki naj bi bili zamenjani, neposredno pred reelekcijo padel.
Poudariti moramo, da je prepuščeno delovni skupnosti podjetja, da sama odloči, katerim delovnim mestom bo dala status vodilnega delovnega mesta. Gotovo pa je, da se mòra pri tem ravnati po nekih merilih. Ta merila pa izvirajo iz pomembnosti delovnega mesta v tehnološkem, organizacijskem in vodstvenem pogledu, od koder izvira tudi od-, govornost. Gotovo morata biti pri presoji, ali naj se neko delovno mesto šteje za vodilno ali ne, najpomembnejša kriterija vodstvo :in odgovornost, torej dejstvo, da neka oseba neposredno vodi pri delu določeno število drugih oseb in, da je odgovorna za organizacijo dela, za tehnološki proces in za sredstva, ki jih uporabljajo pri délu delavci, ki jih ta oseba vodi. In če vzamemo za izhodišče navedeno razlago se moramo ustaviti pri- delovnih enotah. S tem pa smo že pri drugem pomembnem vprašanju, ki se je pri obravnavanju sprememb in dopolnitev statuta pojavilo skoraj pri vseh delovnih enotah.
DECENTRALIZACIJA IN PRISTOJNOSTI DELOVNIH ENOT
Naj pričnemo z ugotovitvijo Franca Popita na partijski konferenci, ko je dejal, da so mnenja glede delovnih enot na splošno močno deljena. To mnenje najbrž drži tudi za našo delovno skupnost. Da je temu tako, pa niso posredi
DSE jeklarne med zasedanjem
REELEKCIJA
Spremembe v zvezi z reelekcijo po osnutku Statuta se nanašajo na število vodilnih delovnih mest v podjetju. Po Statutu iz leta 1964 ima podjetje poleg direktorja še 5 vodilnih delovnih mest. Z novim Statutom naj bi se status vodilnega delavca razširil tudi na obrato-vodje jn še na nekatera druga tehnična vodilna delovna mesta.
V delovnih enotah je bilo vprašanje razširitve oziroma povečanja števila vodilnih delovnih mest kaj različno sprejeto. Nekatere enote so predlagale, da je treba v ta okvir zajeti še druga delovna mesta in ne samo obratovodje. Nekateri predlagajo,- da bi zajeli tudi oddelkovodje in šefe služb, seveda pa tudi • glavne inženirje. Druge delovne enote pa so proti razširitvi in menijo, da je reelekcija škodljiva . . .
Razlogi, ki so bili v delovnih enotah navedeni za in proti reelekciji za vodje delovnih enot so naslednji: nekateri trdijo, da je reelekcija način, ki omogoča, da se uveljavijo mladi, sposobni ljudje in zato menijo, da bi morali čim-več delovnih mest reelektirati. Drugi pa menijo, da bo podjetje imelo od reelekcije škodo, češ, da lahko pride do zamenjave ljudi, ki sicer ne izpolnjujejo formalnih pogojev izobrazbe, so pa zelo sposobni. Slednji trdijo tudi,
enostavni razlogi, marveč je to problem, ki zasluži, da se ga ne obravnava površno, temveč je upoštevati gospodarske interese podjetja kot celote z zagotovitvijo, da bodo uveljavljena samo-upravljavska načela za delovno skupnost podjetja kot celoto in za njegove dele.
Razprava v delovnih enotah se je pogosto dotaknila pristojnosti delovnih enot s poudarkom, da le-te nimajo takih pristojnosti, da bi njihovo samoupravljanje v resnici pomenilo samoupravljanje v materialnem smislu. In če je temu tako, se moramo ustaviti pri vprašanju samoupravljanja v delovnih enotah.
Samoupravljanje pomeni, da delovna skupnost v podjetju neposredno ali posredno, torej demokratično, odloča o gospodarjenju, ter o drugih vprašanjih, ki so s tem v zvezi.
Oblike samoupravljanja v delovnih organizacijah so predpisane z zveznimi zakoni; tudi za samoupravljanje v delovnih enotah imamo predpise. Obstoja pa drugo važnejše vprašanje 'ki je v neposredni zvezi z navedenim: organizacija delovnih enot in v zvezi z organizacijo izvedeno upravljanje. Ali so delovne enote organizirane tako, da bi mogle v interesu podjetja upravljati svoje enote kot dele podjetja? In če je
organizacija delovnih enot ustrezna, ali imamo dovolj izdelane odnose med enotami, na podlagi katerih smo v stanju izdelati tudi precizna merila s katerimi bomo merili doprinos ene dn druge enote v spletu medsebojnih odnosov, pri čemer sodeluje vsaka enota, vsaka služba, vsak posameznik?
S Temeljnim zakonom o podjetjih je zakonodajalec predpisal pristojnosti delovnih enot in sicer:
—	odločanje o organizaciji dela,
—	odločanje o delovnih razmerjih,
—	delitev dohodka in
—	sklepanje o uporabi in razpolaganju is sredstvi.
V	bistvu pomenijo ta določila gospodarjenje, če izvzamemo sklepanje o uporabi in razpolaganju sredstev, kjer se je zakonodajalec izognil terminu »odločanja«. (Odločanje pomeni razpolaganje s sredstvi, kot nakup, prodaja itd.).
Vprašati se moramo, kaj storiti. Proučiti moramo organizacijo enot in sprejeti ustrezne odločitve. Pri tem morajo sodelovati ekonomisti in praktiki. Morda bi kazalo uporabiti izkušnje katerega sorodnih podjetij, ki ima podobno organizacijo dela in kjer delovne enote že gospodarijo decentralizirano pri odločanju. Pri tem pa bi se morali držati vodila, da z decentralizacijo ne smejo nastati večji stroški, ker bi z večjimi stroški cilja gotovo ne /dosegli, čeprav bi morda formalno zadovoljili načelom samoupravljanja. Poudarjamo formalno, kajti cilji samoupravljanja v materialnem smislu je boljše gospodarjenje.
Naslednje vprašanje y zvezi z razpravo o spremembah in dopolnitvah Statuta, so ukrepi, ki jih lahko sprejme delavski svet pod jej ta, če delovna enota ne gospodari v interesu podjetja kot celote. To vprašanje je v neposredni zvezi s pristojnostmi delovnih enot. Umestna je bila pripomba v eni izmed delovnih enot, da delovne enote nimajo takih pristojnosti, da bi mogle z odločanjem o gospodarjenju v enoti sprejeti take odločitve, ki bi bile v nasprotju z interesi podjetja kot celote.
Ugotoviti moramo, da imajo delovne enote tiste pristojnosti v gospodarjenju v delovni enoti, ki jih je nanje prenesel delavski svet iz svojih pristojnosti in ki so vsebovane v Statutu ali v sklepih delavskega sveta podjetja. V okviru svojih pristojnosti odločajo de-lóvne enote samostojno, kar pomeni, da nihče ne more razveljaviti ali spremeniti njihovih odločitev. V samoupravljanju dn hierarhije. Vsak organ je povsem samostojen v okviru svojih, pristojnosti.
Določbe o začasni upravi, ki jo lahko uvede delavski svet podjetja v delovni enoti so zakonite po Temeljnem zakonu o podjetjih. Z njimi je dana naj višjemu organu upravljanja možnost za ukrepanje, če bi kateri organ upravljanja v podjetju sprejel odločitve, ki bi bile v nasprotju s cilji podjetja, v nasprotju z zakonitimi predpisi ali splošnimi akti podjetja. Gotovo so ta zakonska določila skladna z določili, da skupščina občine lahko razpusti organe upravljanja v podjetju in uvede prisilno upravo, če nastopijo z Zakonom določeni razlogi.
In sedaj zaključek:
Razprava v zvezi z decentralizacijo je pokazala veliko zainteresiranost delovnih enot, kar pomeni, da je potrebno pristopiti k dokončni razjasnitvi in rešitvi tega problema.
V	zvezi z začasno upravo o delovnih enotah, so nekatere enote izrazile mnenje, da je treba odgovornosti delovnih enot za njihovo delo pridružiti tudi odgovornost pomožnih služb.
Ostale spremembe in dopolnitve Statuta so manj pomembne, zato se jih je tudi razprava dotaknila manj, kot navedenih. Nekatere spremembe so tudi v zvezi s Pravilnikom o delovnih razmerjih. Več o tem pa v prihodnji številki v zvezi z razpravo o osnutku tega Pravilnika.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Kršitve
delovnih
dolžnosti
V mesecu decembru 1966 so imele komisije za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti šest zasedanj, na katerih so izrekle skupino 22 ukrepov, od tega 12 opominov, 5 javnih opominov in 5 zadnjih javnih opominov. V treh primerih so se komisije izrekle za oprostitev, ker ni bila podana kršitev delovne ■dolžnosti.
Delovno dolžnost so prekršili:
U PALIR Ivan, äz Reklame, je dne 28. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	SMOLE Martin, iz jeklarne, je prišel dne 26. 11. 1966 na popoldansko izmeno vinjen — javni opomin.
3.	DEBELJAK Franc, iz razvojnega oddelka, je dne 20. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	VEZOVIŠEK Stainlko, iz ekspedita, je v dneh 17., 18., 19. in 20. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	KRAJNC Erna, iz finančnega sektorja, je 5. 12. 1966 ibrez' odobritve svojega predpo-Istavljenega ob 8. uri zjutraj zapustila delovno mesto in odšla iz podjetja, ne da bi se še istega dne vrnila. Dne 14. 12. 1966 pa je prav tako brez dovoljenja svojega predpostavljen nega ob 9. uri zapustila delovno mesto in odšla iz podjetja ter se ponovno vrnila ob 11. uri — javni opomin.
6.	TURNŠEK Franc, iz elek-troplavža je dne 11. 9. 1966 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
7.	GUČEK Alojz, iz elektro-plavžd, je dne 17. 9. in 13. 11. 1966 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
8.	ZAJKO Janez, iz ekspedita, je dne 28. 10. 1966 kot skupi-novedja ekspedita' predčasno zapustil 'delovno mesto, dne
29.	10. 1966 pa je vsled vinjenosti pozabil vpisati v raportno .knjigo tri ljudi — zadnji javni opomin.
9.	PERPAR Oto, iz razvojnega oddelka, je dne 29. 10. 1966, ko je bili na popoldanski izmeni, začasno ob 18. uri zapustil delovno mesto in se ob 21.30. uri vrnil vinjen na delo — zadnji javni opomin.
10.	GRAČNER Milan, iz prometa, je dne 23. 11. 1966 ob 18. uri odnesel iz delovišča Železarne Štore II okrog 3 m? okenskega stekla, vendar ga je pri tem dejanju zalotil čuvaj, ki mu je steklo odvzel — zadnji javni opomin.
V NOVIH POGOJIH UVOZA
Z zakonoma o deviznem poslovanju in kreditnih poslih s tujino, ki sta bila objavljena v Ur. listu SFRJ št. 29/66, so predpisani pogoji, pod katerimi lahko delovne organizacije vršijo zunanjetrgovinsko dejavnost. Na podlagi okvirnih določil v Ur. 1. je zvezni izvršni svet sprejel več odlokov, ki so objavljeni v Ur. I. SFRJ št. 37/66.
Z novim deviznim režimom predvidevamo postopno liberalizacijo uvoza v tem, da se del uvoza lahko regulira na enega od naslednjih načinov:
1.	Svoboden uvoz in izvoz;
2.	Pogojno svoboden uvoz;
3.	Uvoz na podlagi globalne
devizne kvote;
4.	Uvoz na. podlagi blagovnih iin deviznih kontingentov;
5.	Uvoz kakor tudi izvoz na podlagi uvozno izvoznih dovoljuj;
6.	Uvoz vezan na izvoz.
Na katerega omejenih oblik oz. načinov bomo uvažali blago v letu 1967, je pojasnjeno v »Spisku blaga« Ur. 1. št. 37/66.
Ad 1.) Svoboden uvoz in izvoz
Pri režimu svobodnega uvoza se vrši plačilo in uvoz blaga ter uslug brez vsakih omejitev. Zaradi (lažjega razumevanja omenjam nekatere vrste blaga, ki ga smemo svobodno uvažati, npr. plemensko živino, jabolka, med, lesno volno, usnjene čevlje, ferolegure, itd.
Svoboden uvoz je tudi za blago, ki služi zaščiti pri delu.
Ad 2. Pogojno svoboden uvoz
Ztvemi izvršni svet lahko poleg blaga, ki ga smemo 'svobodno uvažati, odredi, da se sme del regularnega uvoza svobodno uvažati, če se blago plača v določenih vrstah deviz. Za razliko od svobodnega uvoza, pogojno svobodni uvoz daje pravico delovnim Organizaoiljiam na svoboden uvoz blaga iz vseh področij šele 'takrat, ko so sklenile 's pooblaščeno banko poigodbo o nakupu določenih deviz za uvoz blaga, za katerega je predpisan pogojno svobodni uvoz. Vrste deviz določa Narodna banka v sporazumu z Zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino. Višina zneska deviz se določa do zneska določene vrste deviz, katere so delovne organizacije na podlagi 'sMenjienih pogodb in sporazumov izkoristile od 1. 1. 1966 do 30. 9. 1966.
Od tega zneska odštejemo znesek deviz za plačilo blaga iz sfere 'svobodnega uvoza, kakor tudi 'blaga, ki ga uvažamo v okviru globalne devizne kvote, deviznega kontingenta in blagovnega . kontingenta. Dobljeni znesek povečamo za eno tretjino, kar je bilo porabljeno v zadnjih treh mesecih leta 1966. Tako izračunani znesek predstavlja minimum določenih deviz, ki jih morajo gospodarske organizacije med sabo razdeliti. Omenjeni znesek se pa lahko tudi poveča, ki ga odobrava po nalogu ZIS Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino; toda samo
po grupacijah delovnih organizacij. Znotraj grupacije ,pa delovne organizacije razdelijo devize med sabo na podlagi dogovora. Razdelitev deviz po grupacijah in sorodnih dejavnostih, se izvrši na podlagi dogovora pri Zvezni1 gospodarski zbornici.
Po končani razdelitvi deviz delovne organizacije na podlagi potrdila Zvezne gospodarske zbornice 'sklepajo pogodbe s pooblaščenimi bankami, ki jo same izberejo. Ce se delovne organizacije ne morejo sporazumeti z razdelitvijo deviz, napravi razdelitev Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino.
Po Sklenitvi pogodbe za nakup določene vrste deviz, dobi delovna organizacija popolno pravico za svoboden in neomejen uvoz blaga iz vseh valutnih področij, za katere je predpisan pogojno svoboden uvoz. Delovna organizacija je obvezna, da v pogodbenih rokih odkupi od banke zneske deviz ih da jih koristi za plačilo iz uvoza določenega valutnega področja. Ce se
Verjetno ni člana kolektiva, ki ne bi bil prebral zgodovinskega romana »Mlinarjev Janez«. Še manj je članov, ki v istoimenskem gostinskem lokalu na Teharjih ne bi bili preživeli nekaj prijetnih uric v družbi svojih prijateljev. Ko so pred leti lokal zaprli, smo Štorčani in prebivalci bližnje okolice izgubili dostojen lokal.
Železarna Štore je vzela »Mlinarjevega Janeza« v upravljanje in s tem dosegla dva namena: pridobili smo prostore za menzo s potrebnim vrtom in pa prostore za družabno življenje članov naše delovne skupnosti.
Toplo moramo pozdraviti zamisel naše uprave in organizacij, da prirede Silvestrovanje prav pri Janezu, posebno zalivalo pa moramo izreči naši »Svobodi«, oz. njeni' pevski sekciji, ki nam je pripravila tako
svobodnim uvozom blaga, za kä-tersga je predpisan pogojno svoboden uvoz.
Za blago osebne potrošnje, za katerega je predpisan pogojno svoboden uvoz, odobrava devize na predlog Zveznega sekretariata za industrijo in trgovino ZIS. Razdelitev zneska in vrste deviz vršijo uvozniki blaga za osebno potrošnjo.
Delovnim organizacijam, ki so se pričele baviti v zunanjo trgovinsko dejavnostjo koncem leta 1966 in letos določa višina deviznih sredstev za uvoz blaga iz tretmana pogojno svobodnega uvoza na predlog zveznega organa oblasti gospodarstva v katerega delovna organizacija -spada, Zvezni sekretariat za zunanjo trgoViino. Dovoljuje se, da smejo delovne organizacije sporazumno prenašati ena na drago pravice o nakupu deviz pod istim pogojem, kot je to določeno v pogodbah s pooblaščeno banko.
Ivan Ferme, dipl. oec.
(Nadaljevanje prihodnjič!)
prijeten večer, ki se ga bomo prav gotovo še dolgo z veseljem spominjali.
K prijetnem vzdušju je mnogo pripomogla kvalitetna godba, predvsem pa odlična postrežba is strani naših pevcev, ki jim je bil namenjen tudi čisti zaslužek prireditve.
Želimo in upamo, da bò takih prireditev pri Janezu čim več in he samo ob Novem letu ali, pa ob pustnem času, temveč, skozi vse leto. Tako mladina,, kakor tudi starejši, smo željhiii zabave, saj se bomo sicer ob pomanjkanju družabnega življenja pb naših TY-,sprejemnikih ne samo odvadili tovariških pogovorov in petja, temveč bomo iz nas pregnali vso prešer-nost in ves smeh.
Prirediteljem in vsem tistim, ki so nam omogočili tako prijetno zabavo, od srca hvala!
Občni zbor sindikalne ■ podružnice
PRED SINDIKALNO PODRUŽNICO NAŠE ŽELEZARNE SO V JANUARJU IN FEBRUARJU POMEMBNE NALOGE. V JANUARJU BODO NAMREČ OBČNI ZBORI SINDIKALNE ORGANIZACIJE PO EKONOMSKIH ENOTAH. NA TEH OBČNIH ZBORIH BODO DELAVCI IZVOLILI SVOJA NOVA SINDIKALNA VODSTVA, PREGLEDALI BODO DELO SINDIKALNE ORGANIZACIJE, IN PREDLAGALI KANDIDATE ZA IZVRŠNI ODBOR PODRUŽNICE, KI BO V NASLEDNJI MANDATNI DOBI VODIL SINDIKALNO ORGANIZACIJO ŽELEZARNE ŠTORE.
tega ne drži, izgubi pravico nad
mM'
SILVESTROVANJE PRI »Mlinarjevem Janezu«
RAZPRAVA,..
Volitve potekajo popolnoma svobodno in le od delavcev samih bio odvisno, kakšni bodo njihovi predstavniki v novih sindikalnih odborih. Na občnih zborih se izbirajo tudi delegati' za občni zbor sindikalne podružnice za železarno.
Občni zbor sindikalne podružnice za železarno ho v sredim februarja. To bo forum, kjer bomo kritično pregledali delo sindikalne organizacije v preteklem obdobju, izvolili novo vodstvo sindikalne podružnice,
ter potrdili obračun za preteklo in sprejeli proračun za prihod-tnijo madatno dobo. Da bi bila razprava na občnem zboru čimbolj pripravljena, bomo v prihodnji številki Železarja objavili poročila komisij pri Izvršnem odboru podružnice. Tako bo vsak član sindikata pred občnim zborom obveščen o problematiki svoje organizacije in 'se bo za razpravo lahko vnaprej pripravil.
i
Ing. Zoran Tratnik
Na koncu je treba povedati tudi to, da v nekaterih delovnih enotah razprava ni bila zadovoljiva. Manjkalo je jasnih staiič za, eno ali drugo rešitev. V nekaterih enotah tudi ni bilo čutiti stališč sindikata, čeprav je ta organizacija prva poklicana, da zastopa enotno stališče do tako pomembnih zadev kot je Statut.
Pridružiti se je torej treba kritiki, ki je bila objavljena v Delavski enotnosti številka 1 z dne 14. 1. 1967 pod naslovom »Skrb za železarja — človeka«, ki pravi, da morajo imeti delavci potrebno družbeno-ekonomsko znanje, da bi lahko razpravljali o problemih gospodarje-
nja v podjetju in da ne bi bilo treba »prikimavati razlagalcem« statuta.
Tovariš, ki je v navedenem članku kritiziral odnos upravljalcev do določenega problema, s tem mislil tudi upravljalne v del. enoti, kjer je zaposlen tudi sam. Pri tem ipa »se moramo vprašati, zakaj tudi ta tovariš, ki je poleg tega še predstavnik sindikata, ni v razpravi postavil jasnih stališč in jih tudi branil. In končno: ali ne bi bilo bolje in pravilneje, da je to svojo kritiko podal pred samoupravljalci, saj bi tako gotovo bolje dosegel svoj namen? ~
Vinko Jensterle dipL pravnik
POSLOVILI SO SE OD NAS
Dne 23. 12. 1966 smo povabili na malo poslovilno zakusko in tovariško srečanje vse člane naše delovne skupnosti, ki so v preteklem letu prenehali zaradi invalidske in redne upokojitve z delom v podjetju. Od 43 upokojenih se jih je vabilu odzvalo
32.	Med tem, ko vemo, da so nekateri izostali zato, (ker jim zdravstveno stanje ni dovoljevalo, saj se nahajajo v bolnišnici, nam za druge ni znan razlog in nas čudi, da niso prišli. S tako obliko sestanka z upokojenci smo začeli v letu 1965 in upamo, da bo stalna praksa v našem podjetju, ker tako srečanje zadovoljuje predvsem tiste, katerim je to namenjeno.
Zaradi odsotnosti glavnega direktorja podjetja, ki bi se zelo rad sestal z upokojenci, vendar mu zdravstveno stanje tega ni dovolilo, je predstavnik upravnega vodstva podjetja pozdravil navzoče in izrazil upanje ih željo, da se v dobi mirovanja dobro počutijo, posebno onim, ki so bili invalidsko upokojeni, da bi se jim okrepilo zdravje. Med drugim je še dodal:
»Žal ponovno ugotavljamo, da je med vami večina takih, ki so morali zaradi Slabega zdravstvenega stanja zapustiti naše vrste, predno so lahko izpolnili, oziroma pridobili druge redne pogoje za upokojitev. To dejstvo jkaže na težke poigoje dela v našem podjetju v vsem povojnem času in pomanjkanje zdravstveno preventivne dejavnosti ter nam je resno opozorilo, da bomo morali misliti na izvršitev ukrepov za izboljšanje na eni strani pogojev dela, na drugi strani pa povečanje zdravstveno preventivne dejavnosti, predvsem z namenom, da bodo naši člani lahko odšli v zasluženi pokoj zdravi in tako uživali še preostalo življenjsko dobo v zadovoljstvu in z občutkom zadoščenja za vloženi 'trud pri zahtevnem in napornem delu.
Prepričani smo, da ni to zadnje srečanje, ampak da je samo proslavljanje zaključka starega in začetek novega leta, saj smatramo, da Ste še vedno člani delovne skupnosti in nas bo veselil vsak stik z vami.
Želimo vedno vedeti, kaka preživljate oziroma kako boste preživljali novo obdobje v vašem življenju, pa tudi, da se boste stalno zanimali kako gospodarimo v našem podjetju, kako napredujemo, skratka o vsem, 'kar se pri nas dogaja. Vedite, da ste še vedno del našega kolektiva in v mislih sodelujete z nami.
Kako preživljate čas mirovanja, ne zanima samo nas, ki smo tu prisotni, ampak tudi druge člane kolektiva, zato bomo zadovoljni, če se kdaj ogla-
site z malim prispevkom v našem in vašem glasilu »Železaor-ju«, ki ga čitajo vsi člani naše delovne Skupnosti in poskrbeli bomo, da ga boste tudi vi redno prejemali.«
Poleg predstavnikov upravnega vodstva so pri razgovoru so-
delovali tudi predsednik DSP, sindikalnega 'odbora podjetja in sekretar tovarniškega komiteja ZKS.
V preteklem letu je bilo od skupnega števila 43 kar 33 invalidsko upokojenih in le 10 redno.
Upokojeni so Iz enote	bili: Način upokojitve	Priimek in ime	Leto rojstva	iV našem podjetju
Samotama	invalidsko	Udovič Franc >	1911	28
		Korenak Ivan	1911	16
		Šoba Anton	1910	19
		Udovič Ivan	1915	28
Valjarna	redno	Majhen Martin	1908	15
		žnidarec Ana	1916	20
		Kozar Mihael	1909	20
		Johan Jože	1905	19
		Gobec Jernej	1911	27
		Jesenek Franc	1907	27
	redno	Jazbec Jože	1910	32
Gradbeni	invalidsko	Fendre Franc	1909	11
OTK	invalidsko	Grajižl Ivan	1921	' 23
		Vrhovnik Karl	1911	33
Elektraplavž	invalidsko	Vodenik Andrej	1910	19
	redno	Kosec Ivan	1911	20
Ekspedit	invalidsko	Pinter Marija	1923	19
		Vodeb Jakob	1913	3
	redno	Polane Jože	1912	20
Jeklarna	invalidsko	Žnidar Alojz	1910	26
		Zrimšek Hubert	1910	21
		Šuhelj Anton	1915	18
Energetski	invalidsko	Mraz Jakob	1912	19
Mehanična	invalidsko	Mastnak Valentin	1911	28
delavnica		Kolar Alojz	1911	28
Komunalni	invalidsko	Žnidarec 'Marija	1911	10
oddelek		Vengust Ivan	1919	15
Livarna	invalidsko	Žaberl Jože	1932	7
sive litine		Polak Jože	1915	25
		Jeram Andrej	1910	21
		Turnšek Stanko	1911	33
		Ogrinc Frane	1913	24
Komerciala	invalidsko	Dobovišek Karl	1921	12
		Videnšek Jože	1910	5
		Lesjak Franc	1904	6
Razvojni				
oddelek	invalidsko	Vodeb Karl	1916	28
Modelna				
mizama	invalidsko	Jurkovič Elza	1916	17
Uprava	invalidsko	Pevec Zora	1911	19
		Mirnik Bogdan	1914	4
Finančni	redno	Bovha Marija	1899	23
Obdelovalnica				
valjev	redno	Veber Mihael	1908	13
Elektroohrat	redno	Fendre Ferdo	1911	21
Promet	redno	Za j ko Franc	1910	14
Naši upokojenci iz preteklega leta na poslovni zakuski
bej. za malo svečanost organom upravljanj a, družbeno-politie-nim organizacijam ter upravi podjetja, tov. Vodeb Karl in tov. Vrhovnik Karl.
Ob zaključku tega sestanka izražamo tudi mi zadovoljstvo za srečanje, prijetno krami janje in še posebej za skromnost, ki so jo upokojenci izkazali v razgovoru na srečanju.
Toreiji, več kakor 30 let so delali v našem podjetju: Jazbec Jože iz obrata valjarne, Vrhovnik Karl iz OTK in Turnšek Stanko — delovodja iz livarne sive litine.
Na mali svečanosti — v prijetnem razpoloženju, so upokojenci izražali zadovoljstvo nad izkazano pozornostjo. Predsednik sindikalne podružnice se jim je zahvalil za delovni prispevek, ki ga je vsak posameznik dali kolektivu v času zaposlitve v našem podjetju ter jim zaželel zdravja v dobi mirovanja in obenem srečno Novo leto.
V imenu upokojencev sta se zahvalila za pozornost in za skrb v času zaposlitve, še pose-
Iz zasedanja skupščine
13. decembra sta zasedala oba zbora občinske skupščine Celja in sprejela odlok o urbanističnem programu vplivnega območja Celja. Za načrtnejši in skladnejši razvoj mesta in naselij v občini pomeni urbanistični program in ob tem že sprejeti nekateri ureditveni in zazidalni načrti veliko prelomnico. Obeta se torej več reda in lepša rast mesta kot tudi posameznih naselij v Vojniku, Frankolovem in Dobrni.
Strokovno je pred skupščino razložil urbanistični program tog. arh. Branko Rebek. Dejal je, da pomeni ta načrt odraz sedanjega stanja in bodočih potreb ter, da se je v letih pripravljanja programa skušalo pač 'kar najbolj uskladiti načela sodobne urbanizacije z 'bodočimi potrebami življenja v občini.
Razvojni program predvideval za naslednjih trideset 'let porast števila prebivalcev v celjski občini na 91.000 v letu 1994. V tem času naj bd se povečale zazidalne površine na 1.709 ha, stanovanjske površine pa od 788.400 m, 'kolikor so znašale, v letu 1964 na 1,522.400 m, industrijske od 60 hektarov na 269 hektarov ter površine za referean oijo od 24 na 652 hektarov.
P. L.
BORCI SO ZBOROVALI
Tako se (ne) šolamo za samoupravljalce
Samoupravljanje zahteva sposobne ljudi, ki se poleg svojih strokovnih nalog morajo izobraziti tudi za dobre gospodarje. Razumeti ekonomske probleme ni lahko, samoupravljavci imajo odgovorne naloge, za katere se morajo dobro usposobiti.
Zato je bil letos organiziran že tretji tečaj za samoupravljavce, v težnji da bi ljudem, ki sodelujejo v organih samoupravljanja nudili čim več strokovne pomoči. Toda na razpis v v Štorskem Žeiezarju so se prijavili samo 4 kandidati. Že to je bil znak, da je med našimi -samoupravljavci premalo zanimanja za -strokovno pripravo in izpopolnitev za izvrševanje tako odgovornih nalog, ki šo vse prej kot lahke. Potem so družbenio-politione organizacije poskusile' z mobilizacijo zlasti mladih proizvajalcev in sodelavcev v strokovnih službah za šolo samoupravljavcev. Tako je bilo izbranih za šolo 90 članov kolektiva, med njimi 22 članov Zveze komunistov in tudi okoli 18 mladincev, oziroma mladink. Razumljivo je, da smo pričakovali zlasti od mladih ljudi in članov ZK, da bodo izkoristili priložnost in se z vnemo udeleževali predavanj, se vključevali v razprave, zlasti ki bodo obravnavani konkretni problemi naše delovne skupnosti. Obisk pa je bil od vsega začetka slab. Odi prve Skupine 44 prijavljenih jih je pri prvem predavanju manjkalo 17, pri drugem 21, pri tretjem pa 34. Od druge skupine 43 prijavljenih, jih je pii prvem predavanju manjkalo 24, pri drugem 27 in pri tretjem 33 poslušalcev. Res je, da so tu všteti tudi opravičeni izostanki. Vendar je med prijavljenimi, ali če rečemo določenimi, 29 takih, ki se niso udeležili nobenega predavanja. V drugi skupini je manjkala kompletna skupina iz jeklarne vse tri dni, to je pri vseh predavanjih, iz prve skupine pa vse prijav-ljenke iz obračunske služ-
be. Od članov ZMS je manjkalo 12 prijavljenih pri vseh predavanjih, 6 pa po dva dni (od treh dni predavanj). Od komunistov so manjkali 4 pri vseh predavanjih, od tega dve delovodji, po dva dni pa sta manjkala dva člana ZK. Upoštevati je treba, da so prijavljenke 'iz obračunske službe imele prvi 'dan prei davanj največ dela z obračunavanjem. OD, to je 13. decembra, tik pred izplačilom osebnega dohodka. Preseneča pa, da so ostali mladi ljudje pokazali nerazumevanje za strokovno pomoč, ki jim je ponujena s predavanji iz poglavij, zalo važnih za mlade upravljavce.
Po drugi strani pa so nekateri vzeli j predavanja resno, tako je bila tovarišica Jošt Angela iz šamo-tarne na vseh predavanjih; čeprav je gospodinja in sei popoldne težko odtrga od domačih opravil. Tovariš Pertinač s plavža se je po končanem delu odpeljal domov do Vinskega vrha in se vrnil, prav tako s kolesom, na predavanja,
Ko so družbenopolitične organizacije pričele ugotavljati vzroke tako slabe udeležbe, se je pokazalo, da v nekaterih obratih niso poprej konsultirah ljudi, določene za to šolo, Niso imeli časa, ali pa jih niso znali pridobiti za šolanje, predno so pričela predavanja. Sedaj skušajo to popraviti. Toda s šolo smo morali prekiniti, dokler se zadeva ne razčisti. S tem pa izgubljamo dragocen čas, najprimernejši za tečaje. Vedeti moramo tudi, da so predavatelji dvakrat prišli skoraj v prazno učilnico v gasilski dom, da bo treba zato nekatera predavanja ponoviti, kar pomeni dvakrat plačati predavatelje za ista poglavja.
Upamo, da bo zadeva razčiščena in da se bodo predavanja nadaljevala, to je, da bo šola za Samoupravljavce uspešno zaključena.
R. U.
Po dobrem, letu dni so se 6. januarja t. 1. spet zbrali borci in aktivisti iz NOV iz območja Štor in okolice, da pregledajo opravljeno delo, ga ocenijo im si zadajo novih nalog. Iz poročila predsednika Milka Starca, kakor tudi iz razprave je razvidno, da so bili v pretekli poslovni dobi zopet zelo dejavni, da so zadovoljivo delale Komisija za sipomeniško varstvo, Komisija za .skrb za otroke padlih in še živečih borcev, Komisija za skrb borcev, da pa ni zaživel aktiv borcev NOV v železarni, kakor bi bilo želeti. Pomanjkljivo bi bilo, če ob tej priliki ne bi omenili, da leži skrb za uspešno delovanje te organiza-eijie v Štorah v.sa leta domala na enih in istih tovariših. Članom je zlasti dobro znano požrtvovalno delo v teh letih obstoja dveh najbrž najbolj poznanih članov in dolgoletnih odbornikov, 'to sta Pavle Štefančič in Miško Verbič, razen njiju pa so tu še Rajko Markovič, Anton Melanšek, .Marija Jenčičeva,Milko Starc. Jože Polanc itd. Ponovno je bilo ugotovljeno, da posvečajo na terenu štorske organizacije ZB NOV iposebno skrb spomenikom im 'spominskim obeležjem, ki so s svojo okolic® yzorno urejeni. Nov spomenik borcem XIV. divizije na Opoki, obnovljen, ali bolje rečeno, nov spomenik borcem na Slemenih, ki je bil svečano odkrit 3. julija lani. Vse to je zasluga Komisije za spomeniško varstvo, ki je uživala yso podporo odbora pri resnično prizadevnem delu. Tu se pač pozna organizatorska sposobnost in vnema tov. Verbiča Miška. Nenehna skrb za reševanje različnih perečih vprašanj bivših borcev in aktivistov sloni na Komisiji za reševanje teh vprašanj. a kdo (bo preštel vse ure, ki j,ih je žrtvoval za reševanje vlog za priznanje enojne im dvojne dobe članov organizaci je njen dolgoletni tajnik Štefančič Pavle, kdo bi povedal, koliko je skrbi pri reševanju- stanovanjskih problemov borcev, ki jih rešuje tov. Melanšek. In koliko vrat je že odprla skrbna roka tov. Jenčičeve, ko je ugotavljala uspehe otrok bivših in še živečih, oziroma padlih borcev in aktivistov. Žalostno pri tem pa je to, da je ne razumejjo vsi -starši, nekateri smatrajo skrb organizacije za otroke borcev kot nepotrebno nadležnost. Seveda tam. 'kjer otroci nimajo opore v starših, kjer je zanemarjena Skrb za vzgoj.o in vzirejo otrok, zato jim je tudi pomoč ZB NOV nevšečna. Zborovalci so lahko razbrali, da z uspehi, oziroma neuspehi otrok bivših borcev ne moremo biti zadovoljni, da se pa ob nerazumevanju star-
šev tu ne bo dalo mnogo pomagati. Za adaptacijo stano-vanjskih Miš je bila 5 članom dodeljena finančna pomoč v višini 3,100.000 S-din, žal pa je bilo ugotovljeno, da en član pomoči v znesku 1,500.000 S-din ni uporabil in je klican na razgovor.
V preteklem letu so bile dodeljene še pomoči v naslednjih primerih: 6 članom redne pri--znavalnine v znesku od 100 do 200 N-din, 6 članom dvakratna socialna pomoč, 3 članom enkratna socialna pomoč, 4 članom redna pomioč za šolanje otrok in 3 članom občasna pomoč za šolanje otrok. Poleg tega je občinsko združenje ZB NOV omogočilo 5 članom brezplačen oddih v Rovinju, dvema članoma pa je prispevalo 50% oskrbnih s-tr-o-ško-v v Rovinju. V počitniškem domu v Rovinju je lani letovalo 17 članov skupaj z družinskimi člani. Odbor je
1.	oktobra lani .organiziral izlet z ogledom partizanskih krajev na Dolenjskem in ogledom Baze 20 v Rogu, udeležilo «e ga je 67 članio-v. iNli še rešeno vprašanje rednih zdravniških -pregledov, ker ni bilo za to sredstev. Člani so posebno zaskrbljeni, kaj bo z Vrunčevim domom na Svetini, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom in vložili veliko truda in sredstev za opremo, da bi služil članom kot dom oddiha, kar pa v sedanjih pogojih gospodarjenja ni izvedljivo. Tudi cesta do doma je urejena večinoma s prostovoljnim delom. Zdaj propadata dom in cesta. Lani je bilo za krajevni praznik več prireditev, mladina pa je organizirala pohod po polteh XIV. Divizije. Zalo lepo je potekalo praznovanje dneva borca 4. julija, šole pa so prispevale k svečanostim ob dnevu mrtvih v Štorah in na Svetini. Le udeležba starejših je pri komemoracijah ob Dnevu mrtvih v Štorah preskromna. Bodoči odbor čaka še veliko dela, predvsem poživitev aktivnosti ZB v železarni, reševanje 7 primerov -dodelitve primernih stanovanj. Reševanje vprašanja ureditve OD borcem od 15. 9. 1944, ki naj bi dosegli povprečje OD v železarni, to je okrog 80.000 S-din, pomagati še preostalim članom pri uveljavljanju posebne dobe; tesnejše sodelovanje z ZVVI in ZROP, izobraževanje in^ strokovno izpopolnjevanje članov ' ZB NOV in še mnogo drugih vprašanj. Delegat občinskega združenja ZB iNOV je pohvalil delo krajevne organizacije ZB iNOV v Štorah in povdaril, da je organizacija v Štorah izvršila več kot tri druge organizacije.
R. U.
NAŠI OBRAZI
Skozi njene roke so šli milijoni
Vsem nam je dobro znan veder in nasmejan obraz tovarišice Marije BOVHA, blagajničarke in dolgoletne sodelavke v finačnem sektorju železarne. Vsem nam je tudi dobro znana njena izredna vestnost pri delu, njena discipliniranost in
požrtvovalnost. Zvedeli smo, da tovarišica BOVHA odhaja v pokoj, pa smo sklenili, da jo zaprosimo za kratek razgovor z željo, da bi nam povedala nekaj besed o svojem dolgoletnem službovanju v našem podjetju.
ALI BI NAM LAHKO POVEDALI NEKAJ O VASEM SLUŠBOVANJU V ŽELEZARNI?
S 1. januarjem 1967 sem oficielno v pokoju. V Železarni Štore sem bila zaposlena polnih 23 Tet. Seveda je mnogo spominov. Bilo je dobrih in slabih stvari.
In tovarišica BOVHA nam je pripovedovala ...
Sprva je delala v samotni. To je bilo v medvojnih letih, ko je bila centrala
samotne še v Celju, v vili Fortuna. Tu je opravljala vsa dela od knjigovodskih do blagajniških in administrativnih, saj je bila tam popolnoma sama za opravljanje teh del. Medvojna leta so ji pustila grenak spomin na hčerko, ki je umrla v koncentracijskem taborišču v Auschwilzu. Leto 1943 jo pripelje v Store, kjer je sprva opravljala različna administrativna dela, kmalu nato pa prevzela delovno mesto blagajničarke, kjer je ostala vse do upokojitve.
KAKO JE BILO V ŽELEZARNI LETA 1945?
Leta 1945 je bila Železarna Štore nacionalizirana. Dobro se še spominjam listih dni. Sprva je, moram reči, vladala velika zmešnjava, kar je razumljivo, saj se ljudje, ki so prišli na novo, niso mogli takoj vključiti v proces dela. Takoj po revalorizaciji osnovnih sredstev pa je delo normalno steklo.
ALI STE ZADOVOLJNI Z DELOVNIM MESTOM?
Zelo zadovoljna. V vseh teh svojih letih se nisem menila za ničesar drugega, kot samo za to, da je bilo moje delo v redu opravljeno. V svoje delo se zelo vživim in zelo sem ga imela rada. Mislim, da ga bom pogrešala,
ALI STE IMELI PRI SVOJEM DELU TEŽAVE?
Kljub temu, da je to'delo zelo delikatne narave in zahteva tako fizično, kakor tudi psihično moč, ne mo- -rem trditi, da bi bila imela, kakšne posebne težave v teh svojih letih službovanja. Mislim, da je za blagajnika najvažnejše, da je človek dobrih živcev, da je skrajno previden in vljuden do strank. Z veseljem ugotavljam, da sem v teh 23 letih zelo redko koristila pravico odsotnosti z dela zaradi bolezni.
KOLIKO DENARJA JE SLO SKOZI VAŠE ROKE?
Težko je reči, koliko. Mislim pa, da je bilo zelo, zelo mnogo milijonov.
KAKŠNI ISO VAŠ/ NAČRTI?
Branje. Želim si veliko brati. Doslej sem morala branje omejevati, ker bi to škodilo mojim očem.
Tovarišici BOVHA želimo, da bi se v pokoju dobro počutila, da bi bila še vnaprej tako vedra in nasmejana, predvsem pa — obilico zdravja. P. L.
Iz celjskih
Kakor že precej kolektivov naših podjetij, je tudi delovna skupnost Kovinotehne v Celju v oktobru 1966 pričel izdajati svoje glasilo »KOVIT« v časopisni obliki. Tudi ta kolektiv ima glede svojega glasila že tudi tradicijo, saj dima svoje gia^ silo že toi leta, s tem da je do sedaj izdajal list v začetni obliki razmnoževalnega stroja.
Na ta način tudi delovna skupnost Kovinotehne prispeva
kolektivov
k časopisni dejavnosti podjetij, ki postaja steber obveščanja delovnih ljudi v podjetjih skladno s splošnimi težnjami samoupravljanja, ki si je v našem, gospodarskem razvoju že docela utrlo pot. Danes si brez samoupravljanja ne moremo več zamisliti socaliistične družbe in njenega razvoja. Z lastnim glasilom lahko člani kolektivov vsestransko posegajo v samoupravljanje tako, da pride do
izraza ustavna pravica delavca-prcizvajalca tudi pri najbolj skromnem članu kolektiva.
Razvoj »Kovinotehne« in dogajanja v tem podjetju so za naš kolektiv pomembna, ker je to podjetje trgovsko podjetje že-leznmarske stroke, torej posrednik med proizvajalcem in potrošnikom tudi naših proizvodov tako, da sta obe podjetji tudi v organski povezavi.
Uredniku tov. Jager Lojzetu žalimo pri urejanju mnogo uspehov.	P. L.
Zopet je smrt iznenada posegla v vrste naših delavcev. Tokrat je omahnil v njen objem delavec iz energetskega obrata Avgust PEPELNAK, rojen 1912, doma iz Kranjč, Šentjur pri Celju. Izhajajoč iz hiše malega kmeta, -je zgodaj okusil, kaj je pomanjkanje, zato je kmalu po končani osnovni šoli iskal zaposlitve. Prijeti je bilo treba za vsako delo. A dela, tudi trdega dela se Gusti Pepelnak ni bal. Pa je prišla vojna z zmešnjavami in grozotami. Na tisoče ljudi je okusilo grozote okupatorja. Ostali so živeli v strašni negotovosti, kdaj pridejo na vrsto. Pepelna-ku so odredili delo pri železnici v Brucku na Muri, kjer je delal od novembra J942, do konca avgusta 1944. Tedaj je prišel na dopust, odšel v partizane, a zaradi bolezni ni vzdržat naporov. Bolan se je vrnil domov in zopet poiskal delo. Toda brez trdih zasliševanj ni šlo. In tako se je pretolkel skozi vojno. Delal je zopet na žagi v Šentjurju, tudi še nekaj časa po osvoboditvi. A želel si je druge, trajnejše zaposlit-ve. Šele zaposlitev v železarni pomeni stalno zaposlitev. Gusti rad dela, čeprav se ne počuti najbolj -zdravega, delo je težko, a navajen je prenašati težave. Potrpežljivo dela, med sodelavci je zaradi mirnega značaja priljubljen. Komaj zmaguje napore, a ne toži, dokler le more, potrpi. Potem ne gre več. Zdravniki ugotove, da je Pepelnak res sposoben le za lažja dela. Premeščen je bil v energetski obrat, v črpališče. A bolezen gre nevidno svojo pot in Pepelnak peša, a potrpežljivo prenaša bolezen, ki ga vedno bolj muči. Potem pa je prišel trenutek, ko je srce tovariša Pepelnika opešalo, Tudi zdravniška pomoč ni zalegla ob zatonu leta se je poslovil od svojih sodelavcev in od svoje ljubljene družine. Vsem sodelavcem in prijateljem bo miren in priljubljen sodelavec Gusti Pepelnak ostal v lepem spominu. Vsi globoko sočustvujemo z ožalošćeno družino.
R. U.
STRAN 15
Storski železar«
Št. 1 — januar 1967
V MESECU DECEMBRU
Ugotavljamo, da člana delovne skupnosti pridno prebirajo kadrovske vesti v »Železarju« ter želijo čimveč informacij s tega področja. Da hi ugodili tej želji naših bralcev, smo se odločili, da bo vsaka številka letošnjega »železarja« kar se da skrbno seznanjala naše sodelavce z našim delom.
Najprej pa naj se predstavimo: smo skupina delavcev, ki si želi in si prizadeva, da bi s svojim delom doprinesla enakovreden delež k prosperiteti našega podjetja. Prepričani smo, da je za dosego takega cilja naš delež potreben, seveda, če je naše" delo kvalitetno in pravočasno opravljeno. Za uspeh našega dela pa je velike važnosti tudi to, da člani delovne skupnosti, ki poleg svojih rednih nalog opravljajo dela kadrovskega značaja, tesno sodelujejo z nami, is čimer bomo vsekakor dosegli dobre rezultate v našem delu.
Osnovna naloga našega sektorja je: urejanje delovnih razmerij in vsega kar je ^s tem v
zvezi, urejanje socialnih odnosov, oskrbovanje podjetja s 'kadrom ter njegovo strokovno izpopolnjevanje im skrb za socialno in zdravstveno zaščito zaposlenih, predvsem mladine, invalidov in žena.
Oddelek za delovna razmerja opravlja 1 vsa administrativna dela v zvezi s sklepanjem in prenehanjem delovnih razmerij, kakor "tudi v zvezi s premeščanjem, razporejanjem in napredovanjem.
Socialni oddelek skrbi za socialno varnost, skladno s politiko podjetja 'itn zakonitimi internimi in eksternimi predpisi, nadalje za vprašanje medsebojnih odnosov ter zdravstvenega, stanja zaposlenih ter opravlja idela s področja socialnega zavarovanja.
Izobraževalni center opravlja vsa dela s področja izobraževanja zaposlenih za potrebe podjetja. Skrbi za izdelavo profilov potrebnega kadra, pripravlja programe in učne načrte za potrebe izobraževanja v podjetju, -- skrbi za štipendiranje
potrebnega kadra itd.
Služba kadrovske evidence skrbi za evidenco o odsotnosti z dela, o f luk taci ji, o osebnih dohodkih in o drugih pomembnih kadrovskih spremembah na področju delovnih mest in ocene pri vrednotenju dela.
Iz vseli naštetih področij bomo v »Železarju« redno objavljali podatke. Pričakujemo tudi pripombe k našem delu.
Kadrovski sektor Rajko Markovič dir. sektorja
Novi člani delovne
skupnosti '
KOLAR Milan se je vrnil na delo po odslužitvi kadrovskega roka v JLA, doma iz Ostrož-
Stantslav iz Šentjurja, prišel iz ŠIKC, kovinostrugar, dela v enoti obdelovalnica valjev; GOLOB Alojz iz Rakitovca pri Slivnici, dosedaj še ni bil nikjer zaposlen, sedaj dela kot
delavec v enoti valjarna; BELAK Marija iz Pečovja nad Štorami, je pogodbeno sprejeta za določen čas, zaradi nadomeščanja bolne čistilke, v komunalni oddelek; CUŠ Franc iz Celja, je ipogodbeno sprejet kot delavec v livarno sive litine; ŽGANK Franc iz Migojnic pri Žalcu, je jbdl zaposlen v Rudniku lignita v Velenju, sedaj jie pogodbeno zaposlen kot delavec v livarni sive litine.
Novim članom želimo obiilo uspeha pri delu in "dobro počutje med sodelavci v našem podjetju!
Na odsluženje kadrovskega
roka je odšel,
REZAR Filip delal koit strugar v mehanični delavnici. Začasno je prenehal delati zaradi odhoda k vojakom. Želimo mu prijetno počutje v novem, začasnem, načinu življenja in dela.
Umrli
V	preteklem mesecu smo imeli dva smrtna primera.
V	Celjskih zaporih je umrl VREČAR STANKO, ki je več let delal v delovni enoti jeklar-
Nagradna križanka
nega pni Ponikvi 4 dela v delovna enoii šamoitarna. CEHNEH
Niso več člani delovne skupnosti
VODORAVNO: 1. zapor, jetniš-nica; 5. najemnina za stanovanje; 13. ime igralca Sotlarja; 14. nepridiprav; 15. poželenje; 16. del rasitline; 17. potočna žival s kleščami; 18. francoski člen za moški spol; 19. torij: dvoglasnik;
20.	velik plazilec, ki živi v vodi tropskih krajev; 22. veznik; 23. ineugođen občutek, 24< vrednostmi papir; 25. drugo ime za garje; 26, pripadnik fašistične grupe méd II. svetovno vojno na Hr-vatskem (pod vodst vom Paveliča); 29. slovenski-pisatelj (»Lis-
jakova hči«); 30. vršita rastlinskega razcvetja; 31. nasprotnik španskih toreadorjev; 33. nestrokovnjak; 34. žensko ime; 35. indijanska bojna sekira (fon.);
37.	okrajšava za »telovadno društvo«; 38. predlog; 39. mestni emblem; 40. največja veleblagovnica v Sloveniji; 41. najpomembnejša hrana azijoev; 42, ime pevke Valante; 44. veliki češki industrialec, znan po svojih usnjenih izdelkih; 45. južni sadež; 46. slovnični pojem.
NAVPIČNO; 1. oblika vladavine, v kateri Vlada vladar absolutistično; 2. posrednik (v tehniki); 3. daljše časovno razdoto-j:e; 4. avtomobilska oznaka velikega dalmatinskega mesta; 5. plevel z lqpimi cvetovi; 6. glavni števnik; 7. okrajšani' podredni veznik; 8. nekdanja rimska pokrajina, pod katero je spadala tudi Celea; 9. menično poroštvo; 10. pregovor; 11. ime in priimek avtorja, Martin Kučar;
12.	sovjetska republika z glavnim mestom Baku; 14. poškodba pri padcu; 16. zagrebška tovarna sladkarij; 18. naslovna oseba enega izmed Shakespearovih del; 20. prst nerodoviten srvet; 21. stari ata; 22. žabja okončina; 23. šola in nauk stoji-kov; 25. spoj dveh cevi ali žic;
27.	ljubka gozdna žival; 28. našal !reka;29.na'jdaljšaijugoiskw'anska reka; 31. glodalec; 32. najvišji vrh našega dela zahodnih Julijskih alp; 33. tovorna žival v Južni Ameriki; 35. vinorodna rastlina; 36. češlco žensko ime; 37. jugoslovanski predsednik; 39. strupena kača; 41. oranje; 42. dve različni črki; 43. avtomobilska oznaka Reke; 44. kratica za boksarski klub.
F. I.
Rešitev pošljite, v Uredništvo • najkasneje do 5. 2. 1967.
Nagrade:
1.	nagrada	3.000	S-din
2.	nagrada	2.000	S-din
3.	nagrada	1.000	S-din
na.
PEPELNAK AVGUST jc delal kot kurjač plinskih generatorjev cd koder je bil zaradi slabosti, potem, ko,mu je zdravnik nudil prvo pomoč, odpeljan v bolnišnico, kjer je po dveh dneh zaradi srčnega infarkta umrl.
Družinama umrlih izražamo naše sožalje!
Odšli drugam na delo
Ker so si izbrali delo v drugi delovni 'Skupnosti, so zaprosili za sporazumno prenehanje dela v tem podejtju in ker so Komisije za delovna razmerja privolile v sporazum, so prenehali delati:
JAZBINŠEK Stanislav, priučen delavec, delal v enoti valjarna; MASTNAK Franc in GABRŠEK Anton, strojna ključavničarja, delala v enoti mehanična delavnica; MLAKAR Jožef, strojni ključavničar, delal v enoti prometa; ŠTEFANIČ Edvard, priučen delavec, delal kot zakladalec kupolne peči v enoti livarna sive liliale; TRŽAN Marjan, izučen talilec in zaradi bolezni razporejen za skladiščnika ognjevzdržnega materiala v komercialnem sektorju.
(Nadaljevanje na 16. strani)
1	2	3	4		m	5	6	7	8	9	10	n		12
u					m								m	
15			■	1b				■	17 '			U	18	
		m	dU					21			■	22		
	fi	33				m	24			■	25			
26	2/				■	28	m		m	29				
30				m	31		32	S3	33				■	
34			itili Šliaiži ■SS&iM3	35				36				m	37	
38		Ü	jy			&	40		-		m	41		
	Sl	V				4)				m	44			
•45									1	46				
UPOKOJITVI! OSTALE KADROVSKE VESTI
PEVEC Zora, 36-letna delavka v našem podjetju na stro-kovno-administrativnih delili, nazadnje v uipravi osnovnih sredstev kot referent, je bila . zaradi slabega zdravstvenega stanja po invalidski komisiji pri KZSZ Celje upokojena kot invalid L kategorije.
ZAJKO Franc — delovodja progovnih del v enoti promet, je bil že redno upokojen v preteklem letu in to smo že objavili v »Železarju« št. 7/1966, vendar pri ponovnem ugotavljanju delovne dobe, so na KIZSZ v Celju ugotovili, da do polne delovne dobe manjka 3 mesece, katere je s (ponovnim vstopom na delo dopolnil do konca preteklega leta.
Zakonsko zvezo so sklenili:
HRIBERNIK Valentin, zabijač v delovni enoti valjarna; TOVORNIK Mihael, varilec v enoti mehanična delavnica; RI-TOVŠEK Mihael, pomočnik vli-vališča, v enoti jeklarna; Teržan Mihael, jemalec vzorcev, razvojni oddelek; ŠEVO Milan, škarjevec v valjarni; ZAKO-ŠEK Franc, posluže valeč peči, valjarna; BELEJ Anton,, vrati-čar v enoti valjarna; CUCEK Konrad, strojni oblikovalec v
Za zasedbo prostega delovnega mesta kontrolorja v oddelku OTK je bil objavljen razglas na oglasnih deskah. Dospeli sta dve prijavi kondidatov. Komisija še ni odločila o izboru kandidata.
Na osnovi sklepa 7. seje DSP z dne 28. 12. 1966 je bila napravljena pogodba o delu z našim upokojencem tov. Balaskovič Jakobom za della kurjača centralne kurjave v Kulturnem domu in ma osnovi sklepa 6. seje UO z dne 30. 7. 1966 upokojencem Štor Antonom za delo kurjača centralne kurjave pri »Mlinarjevem Janezu« na Teharjih,
V	socialnem oddelku'so, na osnovi števila zaposlenih in vzporedno števila odsotnih zaradi bolezenskih dopustov, ugotovili, da znaša odstotek 3,83% v novembru najnižji odstotek v preteklem letu. V (navedenem mesecu je bilo obračunano nadomestilo za prvih 30 dni bolezni za 142 delavcev v višini 24.745,33 N-din. (Za bolovanje do 3 dni 5.612,68 N-din). Za. 42 delavecev, ki je bolovalo več, kakor 30 dni pa 22.241,66 N-din. -
V	decembru je oddelek napravil periodični obračun za nadomestilo OD invalidom II. in III. kategorije, katerim pri-
pada nadomestilo zaradi nižjega OD na drugem delu. Izračunano je bilo za 22 invalidov II. kategorije nadomestilo v višini 7.234,82 N-din dn za 36 invalidov
III.	kategorije 30.687,45 N-din.
Pri invalidski komisiji KZSZ Celje sodeluje tudi naš socialni delavec tov. Plazar Stane. Na tej komisiji so v decembru obravnavali tri primere iz našega podjetja in sicer razen Pevc Zore, ki je bila upokojena, še primer Kresnik Franca — žer-javovodje iz jeklarne, ki je postal invalid III. kategorije in Mlakar Leopolda iz energetskega obrata, ki sedaj dela kot invalid III. kategorije v komunalnem oddelku. Na komisiji (Stopnja invalidnosti za Mlakarja ni bila spremenjena. V decembru je bilo odposlano 9 primerov za obravnavo na komisiji. Tako imamo sedaj še nerešenih, oziroma še ne obravnavanih 24 primerov.
Na področju izobraževanja ugotavljamo naslednje:
V energetskem obratu je tov. GAJŠEK Franc opravil izpit za strojni ka-destilaterja z odličnim uspehom ter s tem pokazal, da povsem obvlada delo, ki mu je zaupano.
Glavni vzrok za gradnjo te naprave je vedno večja poraba pocinkane pločevine v avtomobilski (industriji. V ZDA 'porabijo danes v povprečju pri izdelavi enega avtomobila okoli 100 kg pocinkane pločevine.
JAPONSKA
Po podatkih združenja »Japan Steel Federation« znaša sedanja mesečna proizvodnja jekla na Japonskem 4 milijone ton, kar pomeni, da znaša ta proizvodnja letno 48 milijonov ton jekla. Ta podatek postavlja Japonsko na tretje mesto na isvetu v proizvodnji jekla. Svetovna proizvodnja jekla je znašala lani 452 milijonov ton, japonski delež v lanskoletni japonski proizvodnji jekla v svetu je znašal 9,1 %.
SOVJETSKA ZVEZA
Kapacitete sovjetske proizvodnje visokokvalitetnih jekel so trenutno premajhne, da bi lahko (krile potrebe (sovjetske (avtomobilske industrije. Zato Sovjetska zveza povečuje izvoz surovega železa ter znatno povečuje /uvoz visokokvalitetnih jekel. V lanskem letu je SZ dosegla proizvodnjo 100 milijonov 'ton, do leta 1970 pa planirajo proizvodnjo 142 milijonov ton jekla, pri čemer bodo posvetili veliko skrb predvsem kvaliteti. SZ je v proizvodnji jekla na drugem mestu v isvetu, za ZDA.
57 delavcev je opravilo teoretični in praktični izpit za delo na napravah s TH plinom in sicer: v jeklarni 16, valjarni 12, samotami 9, livarni sive litine 13 dn livarni valjev 7 kandidatov. Osnovno bo, da bodo ti delavci tudi delali z napravami ter ne smemo dovoliti, da bi neizvežbani in nepoučeni delali na teh napravah če se hočemo obvarovati nezgod pri delu-Tečaj o delu s plinskimi napravami je zaključilo tudi 79 delavcev, ki so na delovnih mestih obratovodje, asistentov, delovodij in skupinovodij in so odgovorni za varnost dela s temi napravami.
V decembru je bilo predavanje o 4. terni v okviru dopisne šole za varnost pri delu za
1.	in 2. skupino. Predaval je dr. Mario Kocjančič na temo »Osnove zdravstvenega varstva«.
Zaradi zavlačevanja studija in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti kadrovska komisija pri DSP sklenila, da odstopimo od pogodbe o štipendiranju z Razpotnik Damjanom — študentom fizike in Vlaj — Kern jak Friderik o — študentko metalurgije na Univerzi v Ljubljani.
FILMI V ŠTORAH
4.	do 5. 2. 1967 »BECKET« — angleški barvni CS spektakel
11.	do 12. 2. 1967 »SVETOVLJAN« — jugoslovanski film — komedija
18.	do 19. 2. 1967 »MLADI UPORNIK« — 'kubanski film — vojna drama
25. do 26. 2. 1967 »ZADNJE JAHANJE V SANTA CRUZ« — zahodnonemški CS, barvni — vestern.
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali vence in cvetje, pevcem, ki ste v zadnji pozdrav peli mojemu ljubemu možu, AVGUSTU PEPELNAKU in vsem tistim, ki ste na mnogo prezgodnji zadnji življenjski poti spremili mojega ljubega, dobrega in skrbnega moža.
Prisrčno se zahvaljujem tudi vsem tistim delavcem, ki ste mi v težkih trenutkih priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Dragica in Danica z možem ter ostalo sorodstvo.
Železarski globus
enoti samotama.
Na novi življenjski poti želimo ysein obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
PRGOMET Ivan, talilec v livarni sive litine; TOVORNIK Alojz, skladiščni delavec v operativnem oddelku; HRIBERNIK Jože, vlač. odpr. Škarij v enoti valjarna; OCVIRK Anton, posluževalec žerjava na ekspeditu; ŠKOBERNE Jože, livar formar v enoti livarne sive litine; GRAČNER Anton, vlač. od proige do Škari j v enoti valjarna; VERDINEK Alojz, ravnalec fine proge v valjarni; MLAKAR Alojz, vlač. od pred do fine proge v valjarni; KOVAČ Ivan, livar formar v enoti livarna sive litine; SKUTELJ Anton, pomočnik vlivališča v enoti jeklarna; ANTLEJ Franc, mizar v enoti gradbenega oddelka — tesarji.
Srečnim staršem čestitamo! KADROVSKI SEKTOR
VELIKA BRITANIJA
V britanski železarni »Ebw Vale Works« družbe »Richard Thomas and Baldwins Ltd.« bodo postavili novo napravo za prozvodnjo pocinkane pločevine. Naprava bo lahko proizvajala 4.000 torn pločevine na teden, veljala pa bo preko 4 milijone funtov štenlingov in bo pričela obratovati v letu 1968.
Članom naše delovne skupnosti je že znano, in vsi, najbolj pa sodelavci v jeklarni, smo bili močno presenečeni, ko smo zvedeli, da si je v celjskih zaporih vzel življenje
Stanko Vrečar
rojen je bil 25. 2. 1926 v Za-dobravi pri Škofji vasi, kjer je tudi stanoval. V naše podjetje je prišel leta 1952, pred tem pa je delal v celjski opekarni in v tovarni Emajlirane posode. Štiri leta je bil zaposlen pri Gradbenem podjetju Beton, Celje.
V jeklarni je pokazal prizadevanje za delo, zato je bil po sedmih letih razporejen za skupinovodjo, kar je s požrtvovalnostjo opravljal. V svojem
40.	letu si je dne 22. 12. 1966 vzel življenje.