PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2008.
tmffmd m	mmtti. Um. C, 1M7. mi tkm pmm» t/Hcm »t CkkM«. Itt..
um« ts« Ac» af ctmrmi «1 M*rcfc 1. UT»
CHICAGO 211, ILL., 13. MARCA (March 13), 1946.
Hablished We«*ly at 2801 S. Lawnd«le Ave.

LETO—VOL. XXXXI.
ii iiL^-lM&^l

AMERIftKI VOJAKI so po lspustitvi is slu*be spoznali, da delavci ne žive ¥ takem raju kot se ga Jim Je predstavljalo v od kapitalističnih interesov zasnovani propagandi proti unijam med vojno. Gornje je skupina veteranov na svojem nedavnem pohodu it Citirana v VVashinf* (on, kjer je zahtevala, da se veteranom dovoli osnovati družbo za pre. vazanje ljudi s avtotaksiji. Doslej je bil to v Chicagu monopol dveh takih prevozniških družb, ki pa sta obe pod eno in isto kontrolo in lastništvom. Župan Kelly je po dolgem cincanju veteranom obljubil, da bodo licence dobili, četudi jim jih je prej mestni svet odrekel.
Zmeda po svetu dela velesilam veliko preglavic
Vprašanje zasedbe Mandžurije in Perzije. — Spletke radi Trsta. — Problem prehrane. — Kakšna naj bo bodoča Nemčija in Japonska?
Boj, ki ga je navidezno spravil na svitlo Winston Churchill, je v resnici med kapitalističnim zapadom in sovjetsko Rusijo že stara stvar. Churchill v Fultonu ni prvič udaril po boljševizmu, kajti on in njegovi toriji so skupno z ameriškimi, francoskimi in japonskimi že tik po končani prvi vojni, in še celo prej, skušali vreči novi režim v Moskvi z oboroženo intervencijo.
Neposrcčene nakane
Dasi so imeli takratni zavezniki na svoji strani carske belogardiste in jih zalagali z orožjem, je bilo po nekaj mesecih silovite borbe očitno, da je revolucija, zaznamovana v sovjetski zgodovini s 7. novembrom, zmagala in "beli" pa so se potem potepli po svetu, kolikor jih je sploh moglo uiti.
Drugi poskus je bil potem boljševiško Rusijo zajeziti s "sanitarnim kordonom", kar se je zapadnim silam posrečilo, a ne popolnoma. Ko je prišel na krmilo Italije Mussolini, je bil baš Churchill, ki mu je v svojem govoru v Italiji najbolj čestital, češ, da jo je otel anarhizma in komunizma in napravil v nji red toliko, da celo vlaki prihajajo ob času na postaje.
Tudi Hitlerju so zapadne sile pomagale iz enakega vzroka. In še danes jih je mnogo, ki se pri-dušajo nad Rooseveltom, češ, le čemu ni dovolil firerju prosto pot na vzhod, pa bi bila Rusija že davno razbita, namesto da moramo sedaj poslušati Churchilla, naj se zvežemo proti nji.
Dva ekonomska sistema v navzkrižju
Temeljni spor, ki ga Je Churchill javno spravil na dan, je pač ta, da se v njemu ne gre samo med dvema tekmujočima imperialističnima sistemoma, ampak tudi med kapitalizmom In socializacijo. Naj rečemo sistemu v USSR socializem, državni kapitalizem ali kar si že bodi, dejstvo je, da ga kapitalistični svet ne mara in zato tudi toliko ruje proti njemu.
Ta borba se bo nadaljevala pfredno en ali drug sistem pod-leie, in v Moskvi so prepričani,
da ne bo njihov, ki bo klecnil. Menda samo zase enako mislijo tudi v kapitalističnih deželah in se tolažijo, da nekaj si bodo vendarle rešili in pa da svetovni ekonomski preobrat lahko še dolgo odlašajo.
Spornih zadev nešteto Poleg splošnega svetovnega gospodarskega vprašanja imajo velesile na dnevnem redu polno drugih sporov.
Navidezno so malenkostni. A ker se tičejo ob enem splošnega socialnega vprašanja in pa ravnovesja, so silovito važna. Na kratko, Churchill je s par besedami dejal, da je treba Rusiji zastaviti pot in to bo mogoče le. če postaneta Anglija in Zed. države skupna militaristična sila.
Naši vladi ni po godu, ker Moskva toliko deluje, da postane bodoča Mandžurija ne kitajska temveč sovjetska ekonomska in politična enota. Državni tajnik Byrnes je — pravijo da na Trumanov - Churchillov pritisk — zahteval, da sovjetska armada Mandžurijb zapusti in pa da neha plenid industrijo, ki (Nadaljevanje na 3. strani.)
ANGLEŠKO DELAVSTVO ZAVRNILO KLIC ZA BOJ PROTI SOVJ. UNIJI
Minuli teden je štiredeset poslancev angleške delavske stranke skupno predlagalo, da naj zbornica obsodi Churchillov predlog za zvezo med imperijem Velike Britanije in Zed. državam/ proti Sovjetski uniji. Churchill je na shodu V Fultonu, Mo., ki mu je predsedoval naš predsednik Truman, namršČ predlagal, da naj se anglosaške dežele združilo za "pobijanje komunizma", kar je ob enem povabilo v tretjo svetovno vojno za obvaroanje kapitalističnega sistema in za zrušenje "komunizma", kakršnega zastopa USSR.
Proti Churchillovemu pozivu se je oglasil tudi ministrski predsednik avstralske vlade (laborit) Chifley z izjavo, da kar se Avstralije tiče, bo že sama govorila za Avstralijo brez Churchilla in njegovih torijev, kolikor jih še ima v Avstraliji.
Tednik "Tribuneki je v Angliji smatran za enega najboljše urejevanih delavskih (socialističnih) listov, je označil Churchillov govor v Fultonu za golo hinav-ščino. "To, kar Churchill sedaj počne, j$ poskus, da bi prodal Anglijo v sužnost kapitalistični Ameriki, pravi omenjeni list in ugotavlja, da vse kar ta staromodni torij (Churchill) hoče, je ohranitev Velike Britanije za kapitalizem in imperializem, pa magari s pomočjo zveze z na j reakcionar ne j šo kapitalistično deželo na svetu — Zed. državami.
"Privilegiji se mučijo," pravi "Tribune" v Londonu, "da se ohranijo na svojih mestih." In vprašuje, če se naj zgolj zaradi njih svet znova požene v vojno."
Dejstvo je, da je Churchill pod okriljem naše vlade predlagal zvezo kapitalizma — seveda pod znamko anglosaške civilizacije — proti primitivni Rusiji> Tam njegove intrige poznajo.
Anglosaško delavstvo ve, da je Churchill mogočna osebnost, čeprav ga je temeljito porazilo. Sedaj ga je dvignil ameriški kapitalistični propagandni aparat obeh strank na tak pedestal, da se bi pokojni Roosevelt čudil, ako se bi mogel zbuditi.
Kar delavstvo po svetu želi ie, da bo delavstvo v Angiliji, ki je torija Churchilla v zadnjem volilnem boju zbilo do tal, razumelo svoje poslanstvo in do kraja obračunalo s torijsko vnanjo politiko.
HRANA, NAMENJENA JUGOSLAVIJI GRČIJI IN ČEŠKI, DANA ITALIJI
Iz Washingtona je agencija Associated Press dne 4. marca poročala, da je UNNRA obrnila osem ladij, naložene s 56.000 ton žita, namenjeno gladnemu ljudstvu v pomoč Jugoslaviji, Grčiji in Cehoslovaško. v Italijo. Vzrok, da se je te iadje obrnilo v italijansko smer je glasom pojasnila iz urada UNRRA pomanjkanje v Italiji, ki je tolikšno, da se lahko spremeni v pravo lakoto, če bi se odlagalo z izdatnejšo pomočjo.
Vrh tega je sedaj dovoljeno pošiljati v Italijo iz Amerike pakete v teži ne več kot 25 funtov. Prvih enajst funtov teže je carine prosto. Vsak! posamezni osebi v Italiji se sme iz te dežele poslati po en tak paket na teden. Prvič po sklenitvi premirja z Italijo je sedaj dovoljeno pošiljfcti v teh paketih v Italijo tudi kavo.
Pisma iz Slovenije pričajo, da naši ljudje prejemajo pakete od svojcev v Ameriki jako
redno in so jim v veliko oporo, kajti mnogih potrebščin tam sploh za noben denar ne dobiš, ker jih ni na trgu. Zal, da ni Še dovoljeno pošiljati tja pakete saj do 25 funtov teže. kakor v Italijo. Sedaj se sme enemu in istemu naslovljencu v Jugoslaviji poslati samo po en paket na teden do 11 funtov teže. Carine so prosti, a morajo biti zaznamovani, da so dar.
Iz Pariza je bilo poročano. da dobe Francozi iz Zed. držav povprečno 150,000 paketov na mesec. Paketi so po 10 funtov teže in v njih so največ živila.
Ker je pomanjkanje v Evropi čezdalje občutnejše, je predsednik Truman povabil starega u-pravitelja relifnih akcij v prejšnji vojni, bivšega predsednika Herberta Hooverja, da naj gre v Evropo in na licu mesta študira problem prehrane prebivalstva.
Silno pomanjkanje živeža je tudi v Indiji. V nekaterih pro-
tAHitarizem bo še dolgo zajemal z največjo žlico
Z odpravo militarizma tudi po tej vojni ne bo nič, ker velika petorica o tem sploh ne govori več, izvzamemo pa iz nje lahko Francijo, kjer so bili veliki izdatki za oboroževanje vsled obubožanosti dežele v zbornici odbiti. Vendar pa ima tudi današnja Francija že precejšnjo armado in razmeroma jako mornarico.
Anglija, ki je obetala demo-bilizacijo kmalu izvesti, ima pod orožjem še nad štiri milijone dve sto tisoč mož. To števi-lo bo stopnjema znižala na I,-100.000 m6ž, seveda ako ne pride med tem do kakih težkih za-pletljajev. V fiskalnem letu 1946-47 ho imela stroškov z armado. letalstvom in mornarico $4,075,000.000, ali približno eno milijardo dolarjev več kot pa išče v Zed. državah posojila za pospešenje svoje trgovine in industrije.
Ministrski predsednik Attiee je na vprašanje v parlamentu poslancem odgovoril, da bo Anglija svojo oboroženo silo znižala kolikor največ mogoče, s stališča varnosti dežele seveda, in dostavil, da bi se demobili-zacija morda hitreje nadaljevala, toda sedaj situacija še ni taka, da bi naglo razoroževanje mogli riskirati.
Tudi Zed. driave imajo še več milijonov mož pod orožjem, dasi ie moštvo armade, mornarice in letalstva že jako znižano.
V Evropi šteje naša armada še okrog 400.000 mož, 2,500,000 pa ie bilo poslanih domov. Močne posadke imamo seveda na Japonskem, in precejšnje na Filipinih, na Kitajskem, na zasedenih otokih in v raznih drugih krajih.	y
Kolikšna je sovjetska oborožena sila. ni znano. Iz krogov "inteligenčne službe'* v Londonu in Washingtonu bi bilo soditi, da šteje sovjetska armada še kakih sedem milijonov mož. kar je morda pretirano. Kajti kot ameriški vojaki, hočejo tudi ruski domov, da prično civilno življenje znova.
Vse te velike arkade, laboratoriji za vojne iznajdbe in izpopolnjevanja starih vojnih sredstev stanejo vse te dežele ogromno denarja, kar je ljudstvom v silno breme. Ampak dokler ne bo zaupnosti in ustaljenega ravnovesja po svetu, ni pričakovati drugega kot nadaljevanje oboroževanja in izdatkov.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
! KOMENTARJI j
• •
Z bi m in presoja urednik
"La Parola'* v Nevv Yorku se	resnici ni izvršila še nobenega
zgraža nad sovjetsko vlado, ker	preobrata, zato je nesmiselno,
v komisiji velike četvorice, ki	ako jo "La Parola" ali kdorkoli
sestavlja mirovno pogodbo z	drugi primerja z revolucijo v
Italijo, vztraja pri zahtevi za	Rusiji, ki je iztrebila carizem in
$100,00(5,000 vojne odškodnine,	z njim vred ves stari sistem. Plačalo se naj bi jo v obliki strojev iz industrijskih obratov v
severni Italiji^ "La Parola" ugo-,	.. „ ... , . , , ,
. ,. , J .1*1-	zvezo proti Rusiji dejal, da de-
tavlju, da so ostale tri clamce	......4__A\.__
velike četvorice (Zed. države, Anglija in Francija > proti obremenitvi Italije z vojno odškodnino, ker bi jo to obubožalo toliko, da bi postala rak rana na telesu Evrope in vsega sveta. Ampak "La Parola" ima proti sovjetski zahtevi še en argument. Pravi, da ko so boljševiki leta 1917 izvedli revolucijo, so izjavili, da ker za obveznosti carske vlade oni niso odgovorni, jih ne priznajo in jih ne bodo plačali. Nato "La Parola" vprašuje: "Ako je ta argument držal za boljševiško Rusijo, čemu ne bi veljala enaka mera za današnjo Italijo? Mar je sedanja italijanska vlada odgovorna za Mussolinija in njegovo vojno?" In svečano proglaša, da kakor niso bili boljševiki krivi cari-znoa in so radi tega zavrgli odgovornost za njegove obveznosti, tako nima Rusija sedaj pravice zahtevati vojne odškodnine od one Italije, ki je zavrgla Mussolinija in proglasila njegovo vojno za zločin. Ampak ta Sy0tu prevladoval imperializem, primera ne drži.	izkoriščanje ljudstva v koloni-
...	; jah za bogataše v Angliji, Fran-
Bohseviska revolucija je po- '...	®	. • A
'	—	—	1	mil r\ n l\i	i rt ti A mA
medla
Senator Brewster je v odgovor na Churchillov govor za
vet desetin sveta ne tvorijo An-glo-Saksonci, ampak druga ljudstva. A bi lahko še dodal, da je angleški imperij vladal pred to vojno eni četrtini vsega sveta v kateri živi več sto milijonov ljudf, ki so drugih polti in ne-angleških narodnosti; in ki se bore že dolgo dobo, da se bi otresli angleškega imperializma. Sedaj pa naj mu mi (Zed. države) pomagamo, da ta stari, skozi dolgo dobo povsem nasilni imperij, ohranimo za Anglijo — seveda vv imenu 'demokracije in krščanstva". Ali pravilno povedano,- v bran izkoriščanja za privatni profit in za ščitenje privatne lastnine.
Sovjetska unija je po zmagi zaveznikov nad Hitlerjem in Japonsko postala od sile agresivna. nedvomno s stališča, "ali bomo besedo v teh deželah, ki so sporne, imeli mi, ali pa zapadni imperialisti!" In tako se je začelo. Do tega je tudi po tej vojni moralo priti, ker dokler bo na
. . ,. i ci j i, na Nizozemskem in v Ame-s carizmom do temelja, .i* , . . ... . ,
iii pa so "strmoglavil." le r,k'ter drUS!e' ln ^abljenje bo-
V Italiji pa so "strmoglavil
gastev za privatnike, ne more-
"dučeia" a v ostalem pa je v	*
J	, . \ J mo pričakovati drugega kot no-
nii ostal v veljavi v bistvu ves v 1 1 * 1 •
* . . . .	... ve oboroževalne tekme m nove
stan sistem, kar je urednikom .
"La Parole" dobro znano. Dina- *
stija je še na tronu, dasi je prav Liston M. Oak, ki je upravni toliko kriva italijanske vojne urednik newyorškega "New proti zaveznikom kot je bil njen Leadra", pravi v izdaji svojega "duče". Stari privilegiji še ve- lista z dne 2. marca, da angleški dno jašejo na hrbtih obubožane- laboriti žanjejo vihar, ki so ga ga italijanskega ljudstva kot so toriji sejali. A vendar ta isti L. pod Mussolini jem in prej pod M. Oak napeljuje v vsem svo-drugimi režimi. In cerkev v Ita- jem urejevanju omenjenega liliji je sedaj bogatejša in poli- sta vodo na mlin angleških to-tično vplivnejša kot je bila pre- rijev in njihnega skoz in skoz dno je prišel Mussolini na krmi- diskreditiranega imperializma, lo. Boljševiki pa so vrgli cerkev, samo da se združeno udriha po ki je bila pod masko bogoslužja vnanji politiki Sovjetske unije le orodje carizma, in vrgli so in po njenem imperializmu. A plemstvo ter druge privilegira- priznava pa, da ima Sovjetska ne sloje. Italija pa v tej vojni v (Nadaljevanje na 2. strani.)
ZED. DRŽAVE IMELE L. 1945 NAJVIŠJE DOHODKE
Iz podatkov trgovskega de-partmenta je razvidno, da so znašali dohodki v tej deželi lansko leto $160.700,000,000. ali več kot še kdaj.
vincah je tolikšno, da ljudje umirajo od glada. Zato je vlada v Nevv Dclhi izdala naredbo, da se ne sme pošiljati iz Indije v Anglijo nobenega živeža več, razen čaj.
Zlobna igra magnatov G. M. z unijo in delavci
Korporacija General Motors, ki se ponaša, da je ena izmed glavnih v deželi in spada med najbogatejše, z žetvijo ogromnih profilov v času njenega obstoja, se je ie v početku stavke obnašala kot da je njen glavni namen ne pobotanje z unijo ampak stavkarje izstradati in unijo pa v dolgotrajnem izprtju delavcev diskreditirati ter jo končno uničiti ali saj toliko oslabiti, da ne bo več nevarna.
V stavki pri G. M., ki je trajala do datuma te številke lista že blizu Miri mesece, je direktno prizadetih kakih 175.000 delavcev, indirektno pa okrog 400.000. ^aravno, da ako delavčeva družina nima skozi štiri mesece v tej veliki draginji nobenih dohodkov, in če še prihrankov ni bilo kaj prida, zaga-zi v težave, iz katerih se ni la-
hko izmotati še dolgo potem ko 1 delavec spet hodi redno na šiht. j Ampak še težje je, ko ni zaslužka in ne prihrankov, da se bi plafalo za hrano, stanarino in
druge potrebščine.
^ _ .
To je prva velika dolgotrajna stavka v tej deželi po vojni, v kateri je bilo treha organizirati za potrebne stavkarje in njihne družine stavkovni sklad, iz ka- j terega se jih podpira. Ampak ni zadnja. Delavce in odbornike unij pa je izučila — ako jih je — kako brez moči so v stavkali pri vladnih odborih in taerodaj-nih uradih, h katerim se zate-j kajo po oporo za pravično reši- (
tev svojih zahtev.
• ^
Kaj briga direktorje G. M., ki se lahko kopljejo v denarju, kako se godi stavkarjem! Ae celo radujejo se, ko jih vidijo v
bedi in potrtoMi. češ, prav vam je, saj ste si to sami nakopali! Pa naj vam zdaj unija pomaga, kateri ste zaupali in ji sledili!
S prvotno zahtevo unijo za 30 centAv poviška na uro ne bo nič; to jc padlo v vodo, ko je Truman odločil za merilo zvišanja od lOc do IX na uro. Unija je vztrajala potem za 19c poviška in ob enem zahtevala razne druge koncesije tudi v svrho za-ščitenja unije, kar pa je družba odbila. Rekla j«;, da toliko in toliko da — 18 Mk na uro in ne več — in unija pa naj da to stavkarjem na glasovanje. To je unija odklonila in družbi predlagala. da ho vprašanje dala na referendum le pod pogojem, ako bo na glasovnici tudi določba, da se vse druge sporne točke da v rešitev posebnemu posredo-
valnemu odboru. To je pa kompanija odbila. Končno se je zge-nilo mesto samo in dalo predsedniku Trumanu razumeti, da bi moral v tako kritičnih sporih on posredovati. Kajti škodo od dolgotrajne stavke nimajo samo najbolj prizadeti delavci, to je. stavkarji, ampak vse mesto. Koliko to pomeni, dokazuje kompanija sama. ki pravi, da so stavkarji izgubili samo na mezdah okrog 130 milijonov dolarjev.
Tak |e torej na* toliko opevani "free enterprise". Tako svoboden ic. da se lahko par indu-strialnih magnatov igra z usodo ftetisočev. Taka je pač kapitalistična uredba s svojo demokracijo vred in drugače ho šele. kadar si delavstvo namesto seda» nje izvojuje industrialno demokracijo.
SP0REKI0 DEMOKRACIJI BODO MORDA LE DOSEGLI ZRNJA
Sovjetska vlada je koncem minulega tedna protestirala proti ameriški vladi zaradi njenega kršenja, dogovora velike trojice (med Stalinom, pokojnim Rooseveltom in Churchillom) glede Bolgarije.
Ameriška vlada ima v Zofiji svojega poslanika in pa krdelo propagandistov, med njimi enega ameriškega Slovenca, ki je s svojo podtalno propagando napravil mnogo škode in zmešal pamet tudi par naprednim rojakom v tej deželi.
Gre se namreč za demokracijo v Bolgariji. Kar je seveda le pretveza, kajti diplomatična bitka med zavezniki je med zapadom in Rusijo, ali, kot so nedavno izjavili v Rimu, med kapitalizmom in moskovskim komunizmom.
V reviji "Novi čas", ki izhaja v Moskvi, ugotavlja čiankar Boguslavski, da je sovjetska demokracija najpopolnejša na svetu. Torej bi s tega stališča bil tudi Tito v pravem, čeprav jugoslovanska ustava ni povsem točna kopija ustave Unije sovjetskih socialističnih republik.
Naravno, da tu in v Angliji ne verjamejo v demokracijo sovjetskega vzorca. Ameriško časopisje, ki ga kontroliraa/'free enterprise", trdi, da tam svobode in demokracije sploh ni.
Ampak ~ ker je tudi v Jugoslaviji ni, kaj neki bi pisali o nji, če bi se dogajali v nji recimo sledeče stvari:
Pobijanja piketov, izprtja sto tisoče delavcev, sodne prepovedi, izgredi, vojaški protesti, razkrivanja ' grafta itd., itd. ,
Vrh tega je pri nas demokratično, da čikaški župan poljublja roko kardinalu Strichu, in je demokratično, da vzlic prosperiteti tu in tam najdejo družino, ki si je vsled pomanjkanja skrajšala težko pot na Kal-varijo s plinom.
proletarec
UST ZA INTERESE D2«JtVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja J«*e?Uv«a»ka Delavtka TUkovaa Drutb«, Ckicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAAOČNINA v Zedinjenih driavan V celo leto $3.0u; za pol lrta $l.7#;
aa četrt let* $1.00. _	Inozemstvo: s* celo leto $3.60; za pol leU $2.00.
V« rokopisi in oglasi morejo biti v naften uradu najpozneje do pundeljlca popoldne m priobčitev v itevilki tekočega tedna.
PROLETAREC
J*ubliahed every Wedneadaj by the Jugoslav Workmen'a Publisbing Co.,
Inc. Estsblished 1006.
Editor__________
Business Manager.
.Frank Zaits .Charlee Pogorelec
SUBSGRIPTION RATES: SnHed States: One Yoar $3.00; Sil Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, On« Year $3.50: Si* Months $2.00.
PROLETAREC
4301 S. Lavvndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROČK VVELL 2864
Francisco Franco in njegov fašizem imata tu še zelo veliko prijateljev
Ko sta na pritisk Francije tudi ameriška in angleška vlada skupno s francosko naslovile španskemu ljudstvu apel, naj se iznebi Francovega režima — na miren način seveda, ter se ga nadomesti z začasno vlado, dokler se špansko ljudstvo z volitvami ne izreče, kakšno vlado si želi, je nastalo med pristaši klerofaši-zma v Zed. državah veliko ogorčenja. Tudi v Angliji jih je veliko, ki bi stokrat rajše, da Franco ostane kot pa da bi imela Španija dobiti spet tako levičarsko republikansko vlado, kakršno sta s svojo intervencijo strmoglavila Mussolini in Hitler ter posadila Franca v sedlo.
V	svojem nedavnem ustoličenju za kardinala se je newyor-ški nadškof, sedaj kardinal Francis Spellman, vabilu Francovega ambassadorja pri sveti stolici na banket v počast novim kardi-lanom demonstrativno odzval in s teni pokazal, da so njegove simpatije še prav tako s Francom in njegovim klerofašizmom kakor so bile. Iz Rima grede se je Spellman ustavil v Madridu, kamor je rad prihajal k Francu na obisk skozi vsa vojna leta.
Multimilijonar Joseph P.'Kennedy, ki je bil pred nekaj leti ameriški poslanik pri angleški vladi, tudi rad poudarja, da nikar ne podpirati tokov, ki vodijo v ' komunizem". S počitnic v Floridi je Kennedv dne 4. marca izjavil, da naj se Angliji posojilo, za katerega vpraša, čirpprej odobri, toda ne kot posojilo, temveč naj se ji tiste milijarde podari, ako jo hočemo oteti pred — komunizmom. In zato tudi mu ni prav, ker se naša vlada vmešava v Španijo, da oslabi Franca, ko je on v boju proti "komunističnim" elementom vendar najbolj učinkovita sila!
Oglasil se je proti umešavanju ameriške vlade v notranje zadeve Španije tudi vrhovni vitez Kolumbovih vitezov (supreme Knight of Knights of Columbus) John E. Swift. V protestu predsedniku Trumanu dne 7. marca izjavlja, da v imenu svoje organizacije ostro obsoja "brezpotrebno intervencijo" ter drezanje Zed. držav v Špansko situacijo. ,
V	pismu predsedniku dokazuje, da so intervencijo proti Španiji "izposiovali komunisti v Franciji po navodilih iz Moskve". Izjavlja, da šest sto tisoč Kolumbovih vitezov odločno protestira proti povsem nepotrebnim pritiskom ameriške vlade na Španijo, "kajti zasnovani so bili od zunaj iz maščevanja proti Franciscu Francu radi njegovega smotrenega, pogumnega, neomahljivega, triumfalnega delovanja proti komunističnim revolucionarjem..."
Nat o"vrhovni vitez" našteva zločinstva komunizma proti civilizaciji, in pa divjanja komunistov, ki so tako grozovita celo med ženskami in otroemi, da nimajo primere niti v "propadanah" o strahotah v drugi svetovni vojni."
Torej nobene obsodbe proti zločinstvam fašizma in klerofa-šizma, nobene besede za demokracijo, kajti kdor je za Franca je neizogibno tudi za njegov fašizem.
KOMENTARJI
Churchill še vedno verjame, da je napredku mogoče zastaviti pot .
VVinston Churchill, premier Velike Britanije med vojno in glavni vodja torijske stranke, je bil v prvih parlamentarnih volitvah po vojni v Angliji s svojo stranjo vred na veliko presenečenje svetovne javnosti, silovito tepen. S pedestala, na katerem je stal med vojno, se je moral umakniti nasledniku iz delavske stranke, on pa je postal v zbornici "voditelj opozicije njegovega veličanstva". Prerokovali so, da so se ga toriji že naveličali in da si iščejo novega voditelja, ki bi v parlamentu branil njihove,težnje in mlatil po laboritih ter njihni vladi. Toda Churchill vzlic svoji starosti ni takega tipa, da bi misli na pokoj. V zbornci in po shodih v Angliji je tudi po volitvah veliko govoril, ne da bi javnost dajala njegovim izvajanjam sedaj, ko je predstavnik poražene stranke, kako posebno važnost.
To pa'se je spremenilo, ko je prišel na obisk v Ameriko. Rekli so, da potrebuje počitka in se naselil skozi nekaj tednov v Floridi, medtem pa se vozil na obiske v VVashington in v drugj kraje. Sestajal se je s Trumanom, državnim tajnikom Byrnesom in z drugimi takimi, ki imajo besedo v visokih, odločujočih krogih.
"Nekaj se kuha," so ugibali reporterji v Washingtonu. Senzacija se obeta.
Priprave zanjo so bile že dolgo v teku. Najprvo se je odvrnilo pozornost narodov (namreč da naj posebna komisija preišče nasilno angleško intervencijo v Indoneziji in da naj se pogleda tudi kaj se godi za kulisami v Grčiji) s senzacionalnim razkritjem sovjetske špijonaže v Kanadi, kjer si je prizadevala dobiti skrivnosti produciranja atomskih bomb. Potem čezdalje več zahtev raznih poljskih in drugih organizacij za intervencijo proti Rusiji, ker tlači male narode in dežele. Sledil je senator Vandenberg i zelo oglašanim govorom na naslov Rusije, za njim je še bolj na dolgo in široko podvzel državni tajnik Byrnes, iz kardinaiskega kolegija v Rimu so prihajali klici proti komunizmu, oglasil se je Franco V Španiji, da naj mu bo krščanski in kapitalistični svet raje hvaležen, ker je Španijo otel komunistične nevarnosti in s tem Rusiji preprečil prihod preko nje do Atlantika in Sredozemskega morja, in skozi vse tiste dni pa se je sušljalo, da bo Churchillov govor v malem mestecu Fulton v Missouriju nekaj izred-r.ega. zgodovinskega, svetovno važnega. In predstavil ga bo sam
PIKETI V STAVKAH in stavkarji v splošnem se malo zanimajo za Churchillove intrige in za spletke naših diplomatov proti Rusiji ali komur že si bodi, k*r imajo borbe še sedaj dovolj na svojih plečih. Gornje je slika iz nedavne stavke delavcev Hestern Electric v Kearneyju, N. J. Stavkarji so se lotili avto prevrniti, a policaji kajpada jim skušajo namero preprečiti. Mnogo stavkarjev je bilo aretiranih, še več pa pretepenih, kajti policaj v smislu zakona te sme udariti, ti pa kališ'red in mir, ako se braniš in si nato še obsojen radi tega.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Kristanove "Povesti in črtice"
Koliko revrfejša bi bila naša slovenska, predvsem naša ameriška slovenska njiva, ako bi no imeli na njej neumornega, vsestransko talentiranega kulturnega delavca v osebi Etbina Kristana. Ozrimo se le na njegove literarne sadove. Ko se bodo ti zbrali, bo to lepa zbirka ter za slovensko književnost velika, pomembna pridobitev!
Sest njegovih stvaritev je v mehko vezanem snopiču, ki ga je založila in izdala Prosvetna matica. In urednik je izrazil željo, da bi jaz napisala oceno. Pa se skoro ne upam. Kajti Kristan je pisatelj, je mojster v tej stroki. Zato bi njegovo delo smel oceniti edinole* strokovnjak — kar pa jaz bogme nisem.
To bodi za uvod .. .
"Zorka", iz borbenega življenja naših bratov in sester onkraj morja zajeta povest, je izšla v tej zbirki prvič. "Sleci in obleci", "Nevidni most", "Jad-viga", "Nevesta iz starega kraja ter "Plača za dobroto" so pa bile natisnjene že v Cankarjevem glasniku.
Za pozorišče "Zorki" si je pisatelj izbral majhno podeželsko mesto, po vsem videzu nekje na Gorenjskem. Morda je imel v mislih Radovljico, le da jo je iz tehtnih \&zrokov prekrstil v Ma-rušico. Seznanja nas z Zorko, s Tinetom in Jankom — vsi trije mladi, krepki tipi. iz kakršnih se je zasnovala hrbtenica partizanske vojske. Nastopajo pa še drugi tipi, kakor Zorkin oče, ki
kaže vse potrebne lastnosti za dobrega terenca, a mora kot talec pasti že med prvimi žrtvami. Kajti ni Marušica ni brez izdajalske kače. Upodobil jo je v osebi Plazcta, ki mu je pamet pravila, "da smo dovolj žrtvovali za neke ideale, a poslej moramo misliti nase..." In Plaze je mislil nase ter delal zase: ova-jal je svoje brate ter spravljal Judeže ve groše — dokler ga ni zadela zaslužena kazen.
Kakor najbrž povsod—vključivši Ameriko—je bila i v Ma-rušici peščica ljudi, ki so do zadnjega "trdno verjeli, da bo Hitler 'osvobodil' kmete in delavce ..." In dobilo se je seveda tudi takih, ki se jim je zdelo "vsako upiranje nemogoče in nc kaže nič drugega, kot potrpeti in čakati..."
To povest je spisai še v času, ko se zadnja vojna vihra ni še izbesnela in so obzorje slovenske zemlje obsevali plameni gorečih vasi. Zato so tem večjega poudarka vredne preroške besede, ki jih je z neomahljivo vero v srcu mirno polagal na Tine-ktov jezik: "Niti trenotek ne dvomim. da bi nas svastičarji najrajši od prvega do zadnjega pokončali in če bi bilo mogoče, bi to tudi izvršili.. . Morda se bo nekaj časa res zdelo, da so uspeli. Ampak tisti hip, ko bodo mislili, da so dosegli svoj cilj, bodo vsi njihovi načrti pokvarjeni, zakaj takrat se bo dvignilo vse, kar je med nami zdravega in pleve se bodo razpršile ... Takrat postanejo Slovenci resničen narod in bodo začeli s^-mi pisati svojo novo zgodovino."
predsednik Truman, ki je baje Churchillov govor prečital še v Washingtonu, predno sta se podala v Fulton.
Vsa radio omrežja so oglašala, da bo dne 5. marca ob tej in tej uri govoril Churchill in njegov glas da bo raznešen po vsem svetu.
V uvodu je Churchill dejal, da ne zastopa nikogar razen sebe. To je bil videz. Ampak če te predstavi predsednik Zed držav in predseduje tvojemu shodu, in če si predstavnik torijske stranke, čeprav je bila poražena, in ako nova vlada v Londonu nadaljuje v bistvu enako vnanjo politiko kot jo je prejšnja vlada, potem je razumljivo, čemu je Churchillov govor dobil toliko pozornosti kot jo je.
Stari torij, mojster v oratorstvu in zlaganju besed, je enostavno predlagal trajno zvezo med Zed. državami in imperijem Velike Britanije, združenje njune oborožene sile in skupijo la-stovanje njunih vojnih baz po vsem svetu. Le taka kombinacija bi po njegovem mnenju zlahka zaustavila epspanzijo Sovjetskč unije in njenega komunizma; le taka sila bi bila zmožna uspešno nastopiti jia prste "peti koloni", ki jo po Churchillovem reku tvorijo komunistične stranke po vsem svetu. In le taka zveza bi ohranila anglosaški rasi nadvlado nad svetom. Sovjetska unija bi postala spet zajeta v "sanitarnem kordonu", ali pa se ji dogodi še kaj hujšega, kajti proti združeni anglosaški sili %in našim atomskim bombam bi bila brez moči.
Churchill je imel v vsem svojem govoru v mislih boj proti Rusiji in njenemu ekonomskemu sistemu. In pa zaščito starega britanskega imperija, ki ga Anglija sama ne more več braniti.
Pozabil pa je, da ljudstva v kolonijah niso več to kot so bila, in da je bila torijska stranka prvič od kar obstoja poražena v svoji lastni deželi* v kateri je toliko let odločevala po mili volji. Churchillov govor je bil res "senzacija" in to je bilo približno vse. Razvoj pa "bo šel dalje, ne v prošlost, v katero zre Churchill.
Povest se z Zorko začenja in z njo tudi zaključuje. Kot študentka medicine je našla kaj hitro primernega dela za partizanskimi vrstami, kamor je pribe-/.ala po očetovi smrti — ko je i Plazetu prekrižala vse nadal j ne črne nakane...
Povest "Sleci — obleci" sega v zadnjo, to je — prvo svetovno vojno. Uvodoma nam prav na kratko, a točno opiše težko ozračje, polno zlih slutenj: vojna bo... Vojna? "Zakaj? Cemu?| Saj ni nikakršnega vzroka . .. Vzroki pa so se bili že davno nabirali in nemara jih je bilo nekaterim očem pretežko opaziti, ker jih je biio preveč ..
A treba je bilo le sarajevskega strela, in "vojni bog se je režal: "Sedaj imate vzrok, ki ga lahko čitajo tudi nepismeni ljudje ..." Mogočni gospodje so razumeli vojnega boga ..
Odmev strela je zaslišala tudi v Kotoru bivajoča Srbkinja Milena in se takoj odpravila v svojo rojstno deželo. "Vsak birič bo velik gospod . .. Kadar se ljudem zdi, da so najmočnejši, so pogostoma najslabotnejši; vse znajo premagati, le svojih nagonov ne" Zato beži in se pfek Dubrovnika in Sarajeva srečno prebije do vasi blizu meje, ki jo tvori reka. A Milena si je zapomnila naslov zanesljivega čolnarja, ki pa so mu pobrali vse čolne, vse — razen enega skrbno skritega, in pa filozofije, v težkih preizkušnjah stokrat prekaljene filozofije — te tudi mu niso mogli vzeti. "Vsak človek ima kakšno nalogo v življenju . .. moja je za enkrat ta. da pomagam dobrim ljudem na varno. kjer bodo lahko storili kaj dobrega. Zato varujem svoje življenje..."
V črni temi skozi nešteto smrtnih nevarnosti je Mileno pripeljal na drugi breg, na varno. da bo pomagala dobri stvari. In je pomagala. "Bila si nezrelo punče, ko se je pričelo, sedaj pa imaš izkušnje neskončnih stoletij ..."
Po težkih bojih poražena srbska vojska se je morala umakniti v Albanijo. Izdali so v ta namen "navodila ..." "2enske ne morejo z vojsko. Bremena so brez tega ogromna." Breme! — Koliko krvavih ran je obvezala... življenj rešila! In sedaj je breme..
Kmalu jo najdemo, ko ogleduje truplo mladeniča, ki je umrl tako naglo, da mu smrt ni utegnila izbrisati smehljaja na obrazu. Prišla ji je misel, ki se je je zaman otepala . ..
Ves ta prizor je tako krasno izpeljan, da ga bo čitatelj prebral ne enkrat, ampak večkrat. Skratka, srbska vojska je dobila VTt^ga vojaka več. Prijelo se ga je ime "golobradec" ... Navkljub vseskozi resni vsebini se semintja zaiskri nekaj zdravega, neprisiljenega humorja, in hu» moristično se povest* tudi zaključuje.
Za danes bodi to dovolj, pri-1 hodnji teden pa nadaljujem.
(Nadaljevanje s strani.) unija na svoji strani v spornih deželah maso, ali pa si jo pridobiva, dočim je angleška politika brez zaslombe med koloni-jalnim ljudstvom. Kako neki bi jo tudi imela? Saj je v svojem imperializmu vsikdar in vsepovsod podpirala samo plemstvo, bogataše in absolutistične glavarje, ljudstvo pa ji je v tistih krajih prišlo na misel šele ko se je začel britanski kolonijalni imperij krhati. Zato pa demokrati pri Nevv Leadru s podpiranjem "manjšega zla" (nagnitega anglosaškega imperializma) ne delajo demokraciji kaj prida usluge. Zatirane, brezpravne mase se pač nagibajo k Moskvi, in kar se obrača tja, naj se zatre, seveda pod masko demokracije z nedemokratično oboroženo silo anglosaškega imperializma.
Nadškof Franci* Spcllmau iz
Nevv Yorka, ki se ie nedavno vrnil iz Kima s kardinalskim klo-
»
bukom, je množici dejal, da je proti vsem "totalitarnim" režimom. a imenoval je samo Rusijo, dočim je dober teden prej bil na banketu pri poslaniku Francove totalitarne fašistične Španije in par dni na to pa na obisku pri fašističnih ministrih v Madridu. Spellman je v podporo klerikalizmu v Španiji, v Argentini, na Portugalskem in prej v Avtriji in drugje že veliko storil, a vendar ga zapeljana 1 verska masa časti in pokleka pred njim, da jo blagoslavlja, ker se ne zaveda, da ta božji namestnik služi takim, kakršne je Kristus s korobačem izganjal iz templja.
Norman Thomas pravi v članku o angleškem delavstvu in Indiji, da morajo čestokrat plačevati za zmote in grehe kakega umirajočega sistema ne tisti, ki so jih krivi, ampak povsem nedolžni ljudje. Ta tragedija je glede problemov Indije doletela današnjo delavsko vlado in njeno stranko v Angliji. Toda če hočeta Attlee in Bevin indijsko vprašanje rešiti v duhu resolucij njune stranke, bodo grehi odpravljeni, čeprav jih indijsko ljudstvo Angliji ne bo nikdar odpustilo. Ako pa bosta le preveč nadaljevala po potih stare i torijske vnanje politike, bosta zamudila redko priložnost in se v očeh zgodovine in pravičnosti tudi ona dva diskreditirala. Obljubljata, da se to ne bo zgodilo. V Indiji pa so skeptični in zahtevajo, da se požurita. ali pa bosta imela opravka s tolikšnim uporom, kakaršnega proti angleški nadvladi tam še ni bilo.
V Columbusu, O., se je minuli teden vršil zbor protestantskih cerkva v Zed. državah. Združene so za skupne akcije v "The Federal Council of Chur-ches of Chirst in America". Glavni govornik ob otvoritvi je bil predsednik Truman. ki med bigoti ni kaj spoštovan, ker igra ob prostem času poker in pije žgane pijače in pa tudi cerkve-njak ni. V tem oziru je bil pokojni Roosevelt spretnejši. Vendar, Truman je na zboru protestantskih svečenikov in lajikov govoril s stališča starodavnega pregovora, da kadar si v Rimu, bodi Rimljan. Tu je bil za vse sorte mirovne geste, dan prej pa za Churchillove bojne mahi-nacije.
Atomska bomba jc človeštvu sedaj najbolj nevarna iznajdba in koncil protestantskih cerkva, ki je omenjen v gornji notici, je sklenil, da se naj jo prepove za bojno sredstvo v vojnah, kakor se je v minuli vojni prepovedalo strupene pline. A mnogi protestantski pastorji in škofje so s sklepom konference v Columbusu nezadovoljni. "Cemu ne rajše prepovedati vojne, namesto atomske bombe? in to njihno vprašanje je zares najbolj na mestu. Cemu prepovedovati, da me ne smejo ubiti s strupenim pli/iom, ali z atomskimi bombami, dočim me na stare vojne načine smejo spraviti ob življenje?
Spomin je pozabljivosti najbolj podvržena stvar In tako ljudje ne vedo, da so po prvi svetovni vojni na iniciativo takratnega ameriškega državnega tajnika Kcllogga vse dežele pristale na predlog, da jim vojna ne bo sredstvo v izvrševanju njih ne politike. Vse tisto besedilo je bilo svečano podpisano
—	a kaj je zaleglo? Za vojne so vzroki! Odpravi se naj jih, pa ne bo več nevarnosti pred njimi.
"Chicago Tribune" z dne 7. marca je poročala, "da se v atmosferi največje tajnosti vršr posvetovanja med častniki generalnega štaba Zed. držav in Velike Britanije." Merodajni funkcionarji so jih hoteli ohraniti v tako neprodirni tajnosti, da imajo vse sestanke zastražene. In vrše se — glasom istega vira — veste koliko časa? Žc nad šest mesecev! Torej se nismo motili, ko smo v tem listu neprestano poudarjali, da ne verjeti zavajalnim propagandam, ki meče je masam z raznimi gesli in obljubami le pesek v oči.
"Chicago Sun" z dne 7. marca poroča, kako se je v Chicagu in širom te dežele mahoma raznesla govorica, da so vsi odpusti4 vojakov iz armade ali mornarice preklicani in temu so sledila sušljanja, da je nova vojna na pragu, ali pa, da je že v teku. Isti list pravi, da so ljudje v tem razburjenju držali v za-posljenosti vse telefone ome njenega lista, seveda vsi s spraševanjem, da-li je kaj resnice na tem kar so slišali.
George Bernard Shaw. stari satirik irskega rodu, je Churchillov govor v Fultonu, Mo., označil za vojno napoved Sovjetski uniji. V resnici .traja med takozvano zapadno demokracijo in boljševizmom neprenehoma
—	v eni ali drugi obliki — vseskozi od 7. novembra 1917 da-lje.
Meh met Munir Ertegun, ki je
bil turški poslanik pri naši vladi v Washingtonu, bo kmalu na svojem domu in sprejet s svečanostmi. ki imajo bolj milita-rističen kot dostojanstveni pogrebni sprejem. Kajti Mehmet je v svoji službi v Washingtonu umrl že novembra 1944. Dne 21. marca odpelje njegovo truplo v Istanbul (Carigrad) ameriška oklopnjača "Missouri", ki je smatrana za simbol naše zmage. Kajti na nji so pooblaščenci japonskega cesarja lani podpisali pred očmi našega vrhovnega poveljnika na Pacifiku generala MacArthurja izjavo, da Japonska kapitulira. Star običaj jc, da vlade vračajo trupla umrlih poslanikov, ako jih je treba voziti po morju, v križarkah. To je prvič, ko ga pošlje ameriška vlada v svoji najslovitejši oklop-njači. Ob enem pojasnuje, da stvar "nima političnega pomena". V Moskvi ravno tako, kot v Washingtonu in Londonu pa vedo, da ga ima. Kajti besede so v diplomaciji često uporabljene le za zakrivanje laži, ali pa za olepšavo. Kaj so nameni, in kaj dejanja, je pa drugo vprašanje.
'Avstralija Angliji z živežem veliko pomaga
Avstralija bo letos poslala Angliji okrog milijon ton živeža, lani pa ga ji je poslala 700,000 ton.
Poleg drugega ji bo letes poslala za okrog $4.000,000 pre-zerviranega sočivja in zelenjave.
Tole mi ne gre v glavo ?
Ker so visoki uradniki v na* šem državnem departmentu tako odločni v iuhlevanju demo kracije v Bolgariji, zakaj so tako mlačni za odpravo fašizma •» za demokraliciranje Španije, *to mi nikakor ne gre v glavo!
-v M
PRIPOVEDNI DEL

VILKO IVANUŠA:
VRNITEV
< Konec.)
—	Upajmo, da bo bolje, je rekel.
—	Bolje?... Kako bolje... odkod?
Ni več tistega "bolje".,% Z njegovo smrtjo je umrlo. Pro-kletstvo je leglo na naju z njegovo smrtjo. Tisto malo, kar sva imela, je propadlo. Jeseni so nama odpeljali zadnjo kravo iz hleva. Davek jo je vzel. In zdaj je še slabše. Pravijo, da je kriza Vrag, a ne kriza. Pri siromaku je vedno kriza, gospoda pa je sita.
—	Hm ..., je pokimal tujec zamišljeno.
—	Če bi naš Jožek živel, bi vsega tega ne bilo.
—	Eh, je ponovil starec, če bi bil Jožek živ...
In zopet molk.
Starka kakor da je zlezla nekam v samo sebe. Njen obraz je imel trd izraz. V kotu je tiho brlela rdeča lučka pred razpelom.
Tujec pretrga mučno tišino:
—	Cujta me! . .. Sprejela sta me pod streho. Zavarovala sta me pred burjo. Hočem vama po magati. Evo, stotak za prenočišče!
Starca sta osuplo gledala tujca. Na obrazih jima je trepetala negotovost, če je to res in če se morda tujec ne šali.
Ali tujec je izvlekel denarnico. Vzel je stotak in jima ga dal.
—	Prosim . ..
Starka je iztegnila svoje koščene roke.in poželjivo vrtela bankovec v rokah.
—	Hvala, se je toplo zahvalil starec.
;— Da, hvala, je zahropla starka.
—	2e prav, ze prav! Vidva ne vesta, kako sem vesel, da vama lahko pomagam, je rekel tujec.
Stara sta molčala in gledala bankovec.
—	A zdaj prosim, če lahko ležem. Truden sem. Zjutraj moram naprej.
—	Ležite, je rekel starec. Lahko noč!
—	Lahko noč!
II.
Globoka noč.
Zunaj tuli veter, a v koči ljudje spe. Samo mačka je budna in njene zelene oči se svetijo kakor mali fosforni reflektorji.
In še nekdo* ne spi: Starka.
—	Stotak ... in še jih ima ... šumeli so . ..
Njene misli sekajo možgane kakor bliski. V možganih vre.
—	Davek ... krava ... in tisti travnik ... In Rusija .
Starka se priplazi k starčevi postelji
—	Martin ...
—	Martin!
—	Hm?
—	Tiho!
—	Kaj je?
—	Tiho vstani in pridi v drugo sobo.
V	drugi sobi je strašen mraz. Martin drgeta. J a l/a pa ne čuti mraza. Ona drgeta od razburjenja.
—	Poslušaj, Martin! Tujec ima denar, a midva ga nimava. Zakaj ga nimava? Nič nimava. ne denarja, ne krave, ne travnika .. .tudi sira nimava ... Vzemi sekiro ... in ... in udari, Martin!.. . Stotaki . . . mnogo jih je . . .
'Martin je izbulil oči. Groza ga strese
—	Si znorela, Jalža? .. . Ubiti človeka ... radi denarja? . . . Za božjo voljo? . .. Kaj ... kaj misliš.9!
* Znorela...? Haha ... Denarja potrebujeva, a on ga ima. In zakaj bi se naj baš on vrnil domov z denarjem, ko ga pa midva tako potrebujeva?
—	Jalža, pomisli! On se vrača domov, po petnajstih letih. Vrača se k svojima starima, ki ga čakata kakor sva midva čakala svojega Jožeka . . . čakala, dokler ni prišla tista brzojavka ...
—	svojega Jožeka, da . . . je ponavljala Jalža kakor v blodnji.
—	In že radi njiju dveh tega ne smeva narediti!
—	Radi njiju dveh?
—	Da, radi njegovih staršev'
—	Radi njih. Prokleto! Kaj so oni meni in tebi? .. . Tudi moj sin je mrtev. Ni ga... In kdo zato kaj porajta?
—	Jalža ...
—	Da, ni ga! . .. Povej, komu sva se smilila? ... Vzemi sekiro in udari — bojazljivec stari! In glej, da ne bodo stotaki krvavi.
—	Jalža, za božjo voljo ...
—	Marš! .. . Oči so se starki divje zasvetile. — Marš! Udari!
Starec se je razburil.
—	Ne morem. Jalža Ne morem. ne morem!
—- Ne moreš? . . . Veš kaj? Danes je pust. Štefanova krčma v vasi je odprta. Tam je zabava, veselica! Pojdi, napij se!... Tedaj boš lahko!
—	Za božjo voljo, Jalža! Znorela si!
—	Ah kaj! Pojdi, kakor pravim Ce ne, bom sama ...
_ y>
—	Pojdi... čakam!
—	Hm ... Dobro! Grem!
Starec si oddahne. Ogrne
plašč in se tiho splazi v burjo in izgine v noč
III
Burja kakor bi pojenjala, ali je pa Martin ni čutil. V ušesih mu je neprestano bučalo: Napij se! Udari! Sekira! Stotaki!...
V	daljavi, skozi snežno meglo je zagledal razsvetljena okna krčme. Blestela so rumenkasto, motno in trudno.
Štefanova krčma
Vstopil je.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
•	•	v
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
•	Naročnina sa Združene države (Itvtemši Chicaga) in Kanado $6.00
•	na leto; $3.60 sa pol leta; $1.50 ta četrt leta; sa Chicago In Cicero - $7.50 sa celo leto; $S.7« ta pol leta; ta Inoiemstvo 19.00.
Naslov za list in tajništvo je:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
************** **••••>
• I
—	Dober večer!
—	Zdravo Martin, zdravo-
o-o...!
Petrolejka se je kadila.
—	Eb,.ti .
In starega Martina so sprejeli izžeti obrazi, znojne žulja-ste roke, pijani pogledi, velike besede. S težkim zadahom vina in tobaka se je mešal prah in vonj človeškega znoja. Videl je pijane sovpščane s povešenimi brki. Nekaterim je slina obvise-la na ustnicah, ko so govorili. Fantje so bili vročični, pili so. kričali in kleli. Dekleta so plesala in oči so se jim nenavadno svetile. Vse skupaj se je vrtelo, plesalo, pilo, klelo, ljubilo... se ščipalo, kakor v neki blodnji.
Martinu se je zdelo, da so vsi znoreli: Jalža, vaščani. Štefan in on sam... In zamrmral je sam pri sebi:
—	Sem, kakor bi znorel. Ali morda nisem?
Bas je bučal, mrmral, godrnjal, tamburice so cvilile.
—	Pfuj, je pljunil Martin. — Hej, Štefan! Liter vina!
—	O, Martin glej no! Ti si?
—	Da. je odgovoril Martin kakor v meglo.
—	Vemo, danes si pa res gospod, pravi gospod!
—	Kaj čenčaš, norec, je za-godrnjal Martin.
—	Kaj boš tajil! Čestitam, čestitam!
—	Kaj si pijan, se je čudil Martin. — Kaj čestitaš?
-- Hu, glej ga, modrijana, kako se dela neumnega!
—	... Neumnega?
—	Glejte, ljudje, našega Martina, je rekel krčmar Štefan. Za norca bi nas rad imel. Prišel je. da se od veselja napije, in da nas potegne. No, prav ima: danes je pust! Haha ...
—	Kaj govoriš, se je vedno bolj čudil Martin in ni vedel, kaj bi.
—	Ne uganjaj komedij, ga je potrkal krčmar Štefan po rami. Zaman je. Mi že vemo!
—	Vi veste...? — je preble-del Martin.
—	Gotovo! Saj je bil Joža prej pri nas, potem pa je šel domov k vama. In da bi ti bedak tega ne vedel, hahaha!
—	Joža? je vprašal ves začuden Martin.
—	Kaj kdo ... hahaha ... tvoj sin Joža, vendar ... hahaha ...
—	Moj Joža?
—	Hahaha ... so se smejali vsi vprek.
—	Kateri Jdža, je vprašal z izbuljenimi očmi Martin.
—	Kateri Joža ... hahaha ... Tvoj vendar. Tvoj Joža iz Rusije. je zmagoslavno pripomnil krčmar Štefan.	*
Martinu se je stemnilo pred očmi.
—	Moj Joža?
—	Da, tvoj, je potrdil krčmar Štefan.
Martin je planil pokoncu, da se je prevrnila miza.
—	Sin ... je kriknil in zbežal
v noč.
—	Hahaha ... je orilo za njim. A tam iz žlahtne steklenice je klokotalo še bolj žlahtno vino.
Črno vino.
Kakor kri... r
IV,
Burja je utihnila.
Martinu je tekel pot s čela. Gazil je sneg, ki je segal do kolen in ni čutil utrujenosti. Hitel je na vso moč, samo da pride čim prej domov.
—	Rusija ... Petnajst let... Stotak! ... Jalža ... sekira ... moj sin ... vse to je vršalo po možganih in šumelo po ušesih —- Moj sin, moj sin...
Cela večnost se mu je zdela pot do doma. Skozi okno je videl trepetanje rdeče lučke pred razpelom.
—	Jalža, Jalža, je kriknil ves zahripel. — Naš Jožek ..; in zletel je v sobo. Strašen nemir mu je stiskal srce.
—	No, prišel si? Ravno prav ... se je smehljala starka.
—	Da ... Poslušaj Jalža ...
—	Nič ne govori. Že naprej vem ...
Martinu odltže.
Veš?
—	Da. je rekla Jalža trdo, bojazljivec »i. Zato sem naredila jaz.
—	Kaj? je zahropel Martin kakor ranjeni lev.
|!< i fl j * f ffei jU	• ■ i A ^affi liff iir r^
	
M^^ i jl 4 j^m m H^MHHT J	
TOLER1RANJE ftPANSKE FA6ISTI0NE DIKTATURE v londonski in nashingtoAki vladi je šlo španskim republikancem, ki so v ubesništvu na Francoskem, in francoskim levičarjem toliko na živce, da so vlado v Parltu t demonstracijami primorali zavzeti pozitivno stališče. Ob enem so primorali na plan tudi angleško in ameriško vlado, ki sta končno skupno s francosko "svetovale" liberalnim in svobodoljubnim krogom v Španiji, da naj Franca "na miren način odstranijo, ter ustanove začasno vlado, ki bo Španijo upravljala, dokler se v nji ne izvrši demokratičnih volitev. Vsa ta politika, ki traja te dolge mesece, je 1« slepomišenje, v namenu, kako bi reakcionarji v tavetniških deželah ohranili Španijo tudi po Franco vem padcu staremu redu.
—	Hrrrsk... je bilo po buči in vse je bilo gotovo. Tam poglej! Pokazala je z roko v kot na posteljo, kjer je ležal človek tiho in mimo, kakor bi spal Samo s senc je bila zarisana rdeča vlažna nit, in iz kota ustnic je silila druga ...
—	Za božjo voljo, Jalža, jc pobesnel starec. Oči so mu divje gorele. Starka pa je bila čisto mirna. Mirno ga je pogledala, samo nenavaden plamen je bil v njenih očeh. ko je rekla: — Kaj noriš! Bilo je dvanajst sto-takov ... samo eden je okrvavljen ...
—	Jalža, je zakričal Martin. — Kaj si naredila? . . . Naš sin
Joža je to. Joža iz Rusije . ..
_ „,
—	Svojega lastnega sina si ubila!
—	K-a-k-o? je zajecljala starka.
—	Prokleta! je siknil Martin in se zgrudil.
—	Svojega sina?
Blazen je bil krik, ki se je iz-vil iz starkinih prs in njeno telo je topo padlo po tleh.
Martin se je vzravnal. Buljil je po sobi. Pojemajoči svit ognja iz kamina je skrivnostno obseval obraz sina. ki je ležal ubit na postelji in rdeča tekočina — kri, je tiho in počasi polzela iz rane na sencih.
—	Sekira, je tiho hropel Martin ... stotaki ... sin ... Kakor v mrzlici je začel blesti.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Piše CHARLES POGORELEC
Iz daljine, skozi odprta vrata je zamolklo silila pesem iz Štefanove krčme. Bas je godrnjal, psi na vasi so lajali ... s postelje pa je počasi in komaj slišno padala kri:
Kap . .. kap... kap ...
Starcu so se blazno zableščale oči.
— Mi smo ga ubili, je kriknil in se onesvestil...
Pod razpelom je krvavo mi-gotala lučka.
JUBILEJNA STAVNOST 40-LETNICE DRUŠTVA ŠT» 16 SNPJ
Milvvaukee, Wis. — Društvo Sloga št. 16 SNPJ bo imelo v nedeljo 24. marca slavnost 40-letnice svojega obstoja, ki se bo vršila v South Tide Turn Hali. Pričetek ob 3. pop.
Igralci dramskega odseka kluba št. 1 JSZ iz Chicaga nam ob tej priliki vprizore veseloigro v treh dejanjih "Hiša gospoda Harringtona" in poleg tega bo na sporedu mnoko drugih zanimivih točk, ki se spodobijo na taki slavnosti.
Nadejamo se velike udeležbo ne samo iz naše naselbine ampak tudi iz vseh sosednih, kot pravimo, "od blizu in daleč".
Frank Primozich.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SUROEON 3724 WEST tftth STREET
Tel. Crawford «212
OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P IVI.
(Except Wed., Sat. and Sun.) 6:30 to ft:3t P. M. •
(Except Wed.t Sat. and Sun.)
Res. 2219 So. Rldgewa? Ave. Tel. Crawford 8440 If na ansvver — Call Austin &700
Naše aktivnosti zadnjih nekaj tednov:
Joseph Koršič, Detroit, Mich., ,e še zmirom na delu. Poslal je 20 naročnin med katerimi je tudi nekaj novih in $8 v tiskovni sklad ter naročil še 25 koledarjev, kar pomeni, da jih bo razpečal 125 ali več, kajti z zalogo mu še lahko postrežemo.
Lawrence Selak. Star City, W Va., je poslal 2 naročnini.
Anton Shular, Arma, Kans., je poslal 11 naročnin, $1 50 v ti-skovili skald ter naročil še 5 koledarjev. Prvotno je dvomil, da mu bo mogoče naročene izvode razprodati, toda ko je koledarje dobil, so šli v denar, da je bil kar iznenaden. Dvomimo, da mu jih bo samo 5 nadaljnih zadostovalo.
George Smrekar, W. Aliquip pa, Pa., je poslal 4 naročnine ter naročil še dva koledarja za tu in enega za v stari kraj.
Mat Malnar. VVillard, Wis., je poslal še tri naročnine, od teh je ena nova. Matt vedno skrbi, da se število naših naročnikov med našimi farmarji tam pomnoži.
Chicago: Luka Groser je dobil 6 naročnin, Frank Zaitz 18 in $42.00 v tisk. sklad, ki jih je prejel med gl. odborniki SNPJ, par kvodrov pa je prispeval naš somišljenik Frank Molan iz Berwyna, Chas .Pogorelec 2 naročnini, Angela Zaitz 6 in Joseph Oblak 4.
Leo Zevnik, La Salle, 111., je poslal 4 naročnine, $1.50 tiskovnemu skladu ter članarino društva št. 98 SNPJ Prosvetni matici.
Mar.v Marinšek, Gallup, N. Mex., je poslala 8 naročnin in $2 tiskovnemu skladu.
Joseph Ovca, Springfield 111., je poslal dve naročnini in $2.50 v tiskovni sklad.
Frank Klun, Chisholm, Minn. je poslal 2 naročnini ter obračun za koledar ter oglase v njem.
John Marolt, VVest Mineral, Kans., je poslal 2 naročnini in $2.50 v tisk. sklad. Njega se zmirom rad spomnim, kajti na plečih jih ima že preko 80, pa je še vedno čil in mlad, kar se na-*ega gibanja tiče; pravi Jimmy Higgins. You've bet, in kje bi bilo naše gibanje, Proletarec in vse drugo, kar je v zvezi s tem, ko bi ne bilo takih priprostih agitatorjev po deželi.
Jim Dekleva, Gowanda, N. Y.
Poslušajte
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan.
.................
BARETINCIC & SONi
POGREBNI ZAVOD
ToJ, 20-SM
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
je poslal 4 naročnine, $2.50 v tisk. sklad ter naročil še tri koledarje.
Anton Zornik, zap. Penna., je poslal 24 in pol naročnine, $1 tiskovnemu skladu in naročil še 125 koledarjev. Pravi, da bo gledal, da doseže običajno število s koledarjem kot druga leta — okrog 400 izvodov.
Joseph Snoy, Bridgeport, O., je poslal 3 naročnine in naročil še tri koledarje, John Vitez iz bližnjega Bartona pa je poslal 4 naročnine.
Edvvard Tomšič, Walsenburg, Colo., se je prošli mesec zgla-sil v uradu ter izročil 8 naročnin, od katerih sta bile dve novi.
Frank Remitz, Ročk Springs, Wyo., je poslal 4 naročnine in $2.36 tiskovnemu skladu.
Luduig Yoxey, Pueblo, Colo., je poslal 4 naročnine ter zahteval novo pobotno knjižico, s čimer smo mu drage volje vstre-gli.' Upamo, da jo kmalu porabi in piše po drugo.
In tu je naš Martin Judnich. Waukegan, 111. Poslal je 22 naročnin, $2 tisk. skladu ter obračun za prodane koledarje.
Jennie Jerala. Moon Run, Pa., je poslala 2 naročnini ter članske prispevke za klub št. 175 JSZ.
John Perme, Witt. lil., je poslal 2 naročnini ter naročil koledar in knjigo. "Nation of Nations".	0
Lcnhart Werdinek, Thomas. W. Va., je poslal 4 naročnine in $1 v tisk. sklad.
Louis Barborich, Milvvaukee, Wis., je poslal 16 naročnin, med katerimi par novih ter naročil še 25 koledarjev. Lojze je bil precej skeptičen glede koledarja, toda kot izgleda, so mu šli hitreje v promet kot je pričakoval.
Nace Žlcmbergcr, Piney Fork, O., starosta med slovenskimi socialisti se že dolgo ni oglasil. Poslal je 2 naročnini ter naročil dva koledarja.	•
Anton Tratnik, Diamondville. Wyo., je poslal 2 naročnini, $3 v tisk. sklad ter novce za prodane koledarje brez odbitka provizije. Pravi, da se je v rovu težko ponesrečil naš stari naročnik John Starvasnik. Naše sočutje, John, ter želja, da skoro in docela okrevaš.
Max Knaus, Traunik, Mich., je poslal 2 naročnini in novce za prodane koledarje. Tudi on si ni vzel nobene provizije.
Jacoh Amhrozich, Moon Run. Pa., je naročil še 5 koledarjev. Federacija SNPJ za zap. Penno je na svoji zadnji seji prispevala $20 v tiskovni sklad Proletarca kot malo priznanje za njegovo vztrajnost v prid delavskemu ljudstvu, med zastopniki društev se je potem pa Še nabralo $33 v isti namen. Vsoto je poslal njen blagajnik Anton Cipčič.
Ix»vrenc Baje, Fairport Harbor., O., je poslal novce za prodane koledarje in oglase v njem. provizijo pa poklonil tiskovnemu skladu.
John Teran, Ely, Minn., je poslal 4 naročnine. Koledarji, pra-
vi, gredo dobro v promet.
Najlepše presenečenje pa nam je zadnje dni napravil "llig" Tone Tomšič iz Oaklanda, Calif., kajti poslal je čeden šopek — 15 naročnin, med katerimi so bile 4 nove in zraven še $1.50 tiskovnemu skladu, ter novce za prodane koledarje.
Frank Cvetan, Johnstovvn, Pa., je poslal 6 naročnin ter na-I ročil Kernov Besednjak za rojakinjo Mary Sinister, Philadel-j phia, Pa.
Joseph Jež, VVarren, O., je naročil še tri koledarje, od teh ' enega za stari kraj, ter poslal članarino Prosvetni matici za ! društvo št. 321 SNPJ.
Zmeda po svetu dela velesilam veliko preglavic
(Nadaljevanje s 1. strani.) jo je v Mandžuriji zgradila Japonska.
. Minulo nedeljo je bilo poro-čano, da so se ruske armade začele vračati iz Mandžurije, dasi je bilo v sovjetskem vrhovnem svetu prvotno rečeno, da se Rusi umaknejo iz Kitajske ne prej I kot takrat, ko odide od tam tudi | naša (ameriška) armada.
K«r pa Sovj. unija še nima i atomskih bomb, se ob kritičnem | momentu premisli in tako se je | dogodilo že dostikrat, a noben-krat tako, dase bi umaknila iz i strahu.
Tržaško vprašanje
Dasi problem glede bodočnosti Kitajske med Zed. državami i in Sovj. unijo ni še rešen, vendar tudi toliko opasen ni, da bi pretil s težkimi zapletljaji, če-. tudi je izgledalo, da se to zgodi. V Mandžurijo je prišlo kak ducat ameriških časnikarjev brez sovjetskega d6voljenja in z njimi en Anglež. Bili so nekaj časa zaprti, potem izpuščeni in sedaj pišejo kot da so tam videli kdo-| ve kakšna čuda in prilivajo olja na ogenj propagando proti Rusiji. Morda so bili sovjetski oficirji nerodni, ker so iz teh fantov napravili mučenike in se zamerili tudi par takim, ki so prijatelji Sovjetske unije. Toda ta incident je bil le mimobežna epizoda.
Bolj kot kdaj drugega pa je še vedno najbolj napeto tržaško vprašanje. Slovenci v starem kraju so se zavzeli, da ta problem dvignejo na višek pozornosti in to se jim je tudi posrečilo. A ob enem pa so tamošnji Slovenci dognali, da imajo me*i zapadnimi zavezniki še celo manj prijateljev kot v prejšnji vojni. Takrat je bil na njihni strani samo Woodrow Wiison. Sedaj pa se zavzema zanje Sovjetska Rusija. To je velikega pomena. Kajti Wilson je v Ver-saju zastopal le še samega sebe. Delegat Sovj, unije pa ima v komisiji, ki kuje mirovno po-godboz Italijo za sabo velesilo.
Boj proti lakoti
V	interesu vseh dežel je, da sodelujejo ne samo v reševanju političnih in ekonomskih problemov, ampak da se združeno bore tudi v odpravljanju lakote. To ni enostavno, ker veliko dežel zatrjuje, da živeža niti zase nimajo zadosti. Tako se vse ozirajo na Zed. države, ki res največ pafnagajo že od začetka. Toda za rešitev tega vprašanja bo treba vzajemnosti vseh dežel. Je namreč veliko drugih, ki bi lahko več pomagale. Narodom moramo to pomlad priskočiti na pomoč s semeni, z orodjem, vpre-žno živino, traktorji in gnojili. Saj si bodo prizadeta ljudstva sama pomagala, toda jim je treba v ta namen saj seme in orodja. Tako bodo razmere postale v par letih spet normalne, če ne bomo sledili tistim, ki ščujejo v novo vojno.
Tudi vsi naši vojaki niso angeli
V	modi je, da se ruske vojake slika za tolovaje, posiljevalce, tatove in za kupčevalce na črni borzi, pri tem pa se čestokrat prezre poročila, ki pričajo, da so tudi naši vojaki dostopni grehu in slabim lastnostim. Posebno na ("black market" se dobro razumejo. In zelo pridni so v nabiranju "souvenirjev."
V	Kobeju na Japonskem je ameriška vojaška policija aretirala štiri naše vojake, ker so vlomili v stanovanje bogatega Japonca in mu pobrali stare dragulje, starinske ure, meče in druge starinske dragocenosti v, vrednosti $200,000
Nova važna knjiga za ameriške Slovenke
V	Ncv% Vorku jc izšla 110-va knij^u z naslovom: SI A) VENSKO AMMU&KA KUHARICA. ki ju jc izdala Mrs. Ivanka /akrajšck.
Knjiga ima velikost 8x5 i u pol inče, obsega skoro 500 »Irani ler ie vezana v Irde in močne platnice.
Poleg obilnega informativnega *>radi\a svoje stroke vsebuje knjiga tudi okrog 1200 receptov za amerikan-ska in starokrajska, oziroma evropejska jedila vseh vrst. od amerikanskih brojlanih stejkov, "ham and eggs", pa-jev, kejkov* sladoleda itd. do starokrajskih žgancev, j kranjskih klobas, potic, kra- j pov, flancatov itd.
V	njej je tiiu! angleški od-1 delek. kier so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne poseb nosti kot potice, šarklji, krapi, buhteljni, cmoki itd.
Vsebina knjige je razdeljena na 40 poglavij in tako ima vsaka panoga kuhe svoje posebno poglavje. Poleg tega je iz vsebine posameznih poglavij sestavljeno posebno kazalo, ki daje kuharici kratek in jasen pregled čez vsebino cele knjige. Drugo, to jc abecedno kazalo pa kuharici omogočuje, da lahko in hitro najde predmet, o katerem rabi pojasnilo.

HELP H INTIJI
MARS
has full time work for
GIRLS AND VVOMEN
TYPI$TS - CLERICAL - INDEX CLERKS ORDER FIUERS - BILLERS KEY PUNCH OPERATORS STENOGRAPHERS COMPTOMETER OPERATORS
Immediate discount privileges
SEARS ROEBUCK & C0.
ROOM 15 - ADMINISTRATION BLDG.
925 SO. HOMAN AVENUE
Hours daily 8-4:30 p. m. Saturday until noon
WANTEDI HELP WANTED
____________WE NEED AT ONCE
GIRLS AND VVOMEN
73c per hour. — 5c additional foc. night work. Time Vfe for over 40 hours. — 54 hour vveek.
Attractive Bonus Plan. — Steady work undcr excellent
conditions.
THOMAS MOULDING MFG. CO.
ARCHER & KOLMAK	See Mr. R1LAT
Naslovi receptov in infor-1-
macijskih odstavkov, kakor tudi posameznih jedil so poleg slovenščine navedeni tu-. di v angleščini. To bo tudi
našim tu rojenim kuharicam	la
_ .	i » ■ ■ *i i * Jc per nour.
gotovo zelo dobrodošlo.'
Mnogim našim priseljen-kam pa bo ta ureditev služila kot nekak besednjak
WE NEED AT ONCE
M E N - 18 TO 55
PIANO TUNNER
Expcrienccd. VVere ready to find a steady position Ui a town of 63,000 population. Onc of tho best Piano-busi-nesses of the Country
Emerson Piano House
DECA1TR, ILL.
GIRLS - GIRLS
LIGHT FACTORV WORK
We leam you while you work Very good salary
Republic Industries, Inc.
5042 S> Cottage G rove Ave...
MATTRESS TAPE EDGE MAN
GOOD PAY GOOD HOURS
Atk for MR. KREIDER
CANAL 8880
STOCK GIRLS
Egpcrience not necea*ary We will train Steady Jobs — 40 hr. 5 days
Sportswear & Lingery Factory
BEENARS
314 SO FRANKLIN ST.
Jugoslav Men Dock Hands
FOR
Trucking Line
STEADY JOBS GOOD PAY
ASSOCIATED TRUCK LINES
V 50» W. ROOSEVELT RD.
5c additional for night vvork. Time ft over
over 40 hours. — 54 hour vveek.
Attractive Bonus Plan — Steady work under exc«llent
conditions. kuharskih izrazov.	I s
jr ... C1 . ,	THOMAS MOULDING MFG. CO.
Ker ameriške Slovenke do ARCHER ft KOLMAK	See Mr RILAT
sedaj niso imele svoje ku-	^^
harske knjige, po kateri so -—-—-
čutile nuino potrebo vse od časa. ko so prišle v to novo in tedaj tako tujo jim deželo. bo ta nova "kuharica'' veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla.
Knjiga .stane $5.00 skupno s poštnino ter se naroča na sledečem naslovu:
Mrs.. Ivanka Zakrajiek,
302 East 72nd Street NEW YORK 21, N. Y.
Help Vtfanted
MEN-MEN
CABINET VVORKERS WOOD FINISHERS
EXPERIENCED Vcry Good Wages Permanent — Over Time
CHICAGO CABINET CO. h
6108 W. GRAND AVE.
MEN NEEDED AT ONCE
GENERAL VVAREHOUSE DELIVERY, CLEANING, PACKING
and LOADERS
i
50 HOURS — TIME AND HALF FOR OVE&TIME PAID VACATIONS — STEADY JOBS
BUTLER SPECIALTY CO.
8200 South Chicago Avenue
Artificial Flovver Leaf Pasters
HOME WORK With experience only and
Flowermakers
SCHACKS, Inc.
319 VVEST VAN BIKFN
15 GIRLS AND VVOMEN
18 TO 55 FOR
LIGHT FACTORY VVORK, 75c per Hour
NO EKPERIENCE REQL'IRED
SMALL EXPANDING COM P AN Y OFFERS STEADY WORK 5 DAY WEEK — TIME AND H FOR OVERTIME
APPLY
LA SALLE ELECTRICAL INDUSTRIES
1H4 VVEST KINZIE STREET
EMPLOYMENT OFFICE 3rd FLOOR
C U T T E R S
Experienced on Children's Garments
Stcady emp!oyment. No lay-off period?. Good pay vvith inereas es for increased produetion.— Free hosp. insur. — Employee cafeteria. Addross aH reports deta i I ing past vvorking record. Will help locate. Inq vvill be answered promptly.
JOLLY KIDS TOGS
2002 Lane Bld*.. Kalamazoo. Michican
Catering Manager
for one of Aurora Leading Hotels
Must be thoroughly experienced Should have Hotel or Restau-rant background TOP SALARY Call or apply Ward Gosselin
HOTEL LELAND
Al ROKA. ILL.
GIRLS and VVOMEN
WANTED
FOR LIGHT, CLEAN FACTORY VVORK
Exccllent vvages for beginners ' Good working conditions
Apply
G. X AIGNER CO.
50.1 S. JEFFERSON ST. Harrison 7414
VVANTED 10 GIRLS & VVOMEN
LIGHT FACTORY VVORK FOR COSMETIC CO.
Hours 0 P M. to 11 P. M. 75c per hour -r 5 day wcck
Kay Da um it Co.
15 S. Market St., 5th «.
Men VVanted v
ferred. Die Setter. Punch Press and Break Operators, Shear Operators, Spot VVelders. La-borers. CLACDE E. CANNING
Short Metal Fabricators, 1800
VVcMer
GIRLS & VVOMEN
FOR NIGHTS
•	No Exoerience Necessary
•	10% Bonus for Nights
•	Attractive Rate of Pay
•	Excellent Working Conditions •
•	Congenial VVorking Companions
Apply
DU PAIGE PLASTICS CO.
400 CRESCENT, LOMBARD, ILL.
LOMBARD 1250
ME N-WOME N
for allaround work in Bakcry shop
BAKERS - BAKERS HELPERS - PORTERS PACKERS - VVRAPPERS
IJay work. — Paid vacation. — Apply NORDSIDE
A & P BAKERIES
2622 N. PILASKI ROAD. — Kmplo>ment Office 2nd Floor
LA FRANCE DRESS CO.
Announces THE OPENING of a MODERN FACTORV at 311«
Rooaevelt Road. Stock of the Latest Style Dresaes always on hand for immediate delivery.
DESIGNERS AND DRAFTSMEN
Mechanical — Structural Foundations — Povver Plping Process Pip in«:
Chcmic. mfgr. in Detroit area offers excellei>t opportunity. with attr. salarv and overtime. VVrite or apply En«. Dept.
WYANDOTTE CHEMICAL CORP. VVvandotte. Mich.
T AI L O R
Experienced in Fur Establish. Good opportunity for the right Mann. — Steady position. VVork the year around
BARNARDS
2903 CENTRAL
EVANSTON, ILL.
PORTER
To Help Shipping Clerk Modern Dress Making Factory
Stcady — Time and half over 40 hours
BEENAR'S
314 SO. FRANKLIN ST.
Exterminators
Experience not necessary
%	0
50 OR MORE HOURS A VVEEK
Protex Service
129 S. LAFLIN ST.
ARMATURE VVINDERS
AND
STATOR VVINDERS
GOOD PAY 6 DAY VVEEK Overtime if desired
Metropolitan Electric & Repair Co.
558 W. VVashington Blvd
GIRLS & VVOMEN
LIGHT ASSEMBLY VVORK EXPERIENCE NOT NECESSARY
48 Hours VVeek Time and half for overtime
Steady — Good pay
VVittek Mfg. Co.
4305 W. 24»h Plače
HELP WANTE0 I HELP Wi%NTEI>
Autos Wanted EXTRA CASH
FOR YOUR AUTO VVE PAY HIGHEST
PRICES
WE BUY AUTOS Ali Makes and Models
FROM
$50 TO $5,000
(BRING YOUR TITLE) Open every day till 8 P. M.
J. B. Lavvson & Co.
Harlem & Randolph Forest Park, III.
HERE'S HOVV
You can be an early owner of the
NEW 1946
DE SOTO OR PLVMOUTH
Trade Your Car NOVV at TODAVS High Priče. It May B VVorth Cash Plus a NEVV CAR
C. R. DIEDRICH MTR.
At TH. DE SOTO OR PLYMOlTH DEALEK 3161 N. CLARK BUC. 3230
OPEN EVENINGS
C O O K
Competent woman; permanent position. Pleasant vvorking con ditions. Current vvages. Stay Own room. Call
Maywood 1450
EXPERIENCED — Biller-Bur-rough Operator or Typist. "Or will train." — Gobd starting salary VVILKENS ANDERRON CO., 111 N. Canal St. See Mr VVilkens Phone: Franklin 8380
STENOGRAPHER
Permanent position. — Good salary. — Plcsant vvorking conditions. Apply
A B. T. MFG. ČORP. 715 North Kedsie Avenue
F I T T E R 8
for steelconstruction vvork: must have experience; others don't have to apply. 8teady vvork IIENRY E. GREMP CO. 2864 East 9Mh Street
VENETI AN BLIND VVOMEN Eftperienced — Roller Coating VVork. Top salarv offered Ideal vvorking conditions KCONOMV SIIADE CO. 1108 8 C entral Park
CAKE BAKER
FIRST HAND Day work — Good vvages Ideal Pastry Shop
IDEAL PA STR Y SHOP
4765 Mllvvaukee Ave.
Auto Painter
MUST HAVE EXPERIENCE
SANDBERG & CO.
6939 WENTWORTH
Vin. 6112
Secure a VVell Paylng Position
BY VVORKING AT
Medical Mailing Service, Inc.
VVE NEED: ADDRE8HOGRAPH OPERS . MAIL ROOM INSERTERS FILE CLERKS
No Experience Necessary 44 Hour VVeek Time and for Overtime App4y
7 East Harrison Street
VVE MIh OPERATORS
Expcrienced on sewing single sided beliš. Stcady vvork. Good pay Paramouth Kurkle it Button
Co., 333 South Market St.
BBfVING MACHINE OPERATORS
(Eaperienced) TOP VVAGES
SIIER * SONS ^ 8 East lluhhnrd
We have openings
FOR (3) GIRLS
OFFICE VVORK
Experienced in
COMPTOMETRY
GOOD PAY TO START
Excellent vvorking conditions STEADY POSITIONS
Phone — MR. NEVVMAN VAKDS 3030
3813 So. Morgan
VVorkers Wanted
STEADY EMPLOYMENT
Good pay — Excellent Oppor-
tunity for the right men »
APPLY
a
Page Engineering Co.
Near McCook on Lavvndale Rd.
South Highway 66 and Santa Fe tracks
JUGOSLAV GIRLS - VVOMEN
you are needed at once. Good working conditions. TAP SALARY
No Sunday work, — "VVe are right in your own neighbor-hood." Apply at once
2507 W. CERMAK RD.
Phone Lavvndale 4477
PUNCH PRESS OPERATORS MEN-WOME N
FIRST SHIFT 7:48 A. M. to 4:30 P. M.
THIRD SHIFT 1 A. M to 7:30 A M.
Good Transportation
Call for Sunday Morning Intervicvv
Tuxedo 8500, Employment Department
VVebster Chicago Corp.
5622 VV GLOOMINGDALE
(1800 North)
UNK BELT 0RDNANCE C0MPANV
URGENTLY NEEDS
ARC VVELDERS PRECISION INSPECTORS STEEL SHOP VVORKERS and Guards
Apply 8 A. M. To 4 P. M. MONDAY THRU SATURDAY
306 WEST 37TH STREET
YUGOSLAV MEN
NEEDED AT ONCE
General VVarehouse VVork
Steady Employment - Top VVages
40 Hours — Time and Half for Overtime
APPLY AT ONCE
WALWORTH CO.
319 VVest 40th Plače
TVVO VVOMEN
i
FOR LIGHT, PLEASANT WORK IN PACKING DEPARTMENT
5 DAY - 40 HOUR VVEEK
AGES 20 TO 25 PLEASANT SURROUNDINGS — GOOD PAY
APPLY
NEW ERA P0TAT0 CHIPS
816 North Kilboorr>
MEN - MEN
FULL OR PART TIME
(ANY HOURS FROM 8 A. M. TO 9 P. M.)
STOCK VVORK
VVAREHOUSE PACKING
»
(ALDENS)
Chicago Moil Order Co.
1500 South VVestern Avenue
Sclect Vour Job With a Future We have few openings for skilled workers
Draftsmen and Commercial Artist MACHINIST
Must have knowledge of machines: Pressure. Vessel.
Structural. Instrument. Pipings Good vvorking conditions — Pay according to ability
BLAVV KNOX CO.
122 SO. MICHIGAN	Harrison 7633
FIN1SU£RS. 1ST and 2ND BASTERS and BUTTON SEWWS - MF.N or WOMEN. Good pay. Stcady position.
COLLEGIAN CLOTHING COM 319 West Van Buren St Third Floor — Tel. Harriaon 2581.
COOK - 2nd MAID
For home in VVillmette. - Small family. _ stay, own room and bath — Good Salary. — Permanent Position —Plcint VVorking condttion« — Call Mr. BONESTEEL
Tel. FRA 0280
VVAITRESSES . STEADY GOOD PAY C.IBBVS 182 North Clark Street
MEN AND VVOMEN
Pleasant. light factory work in Men'« Fine Clothing Plant
STANFORD VVILLIAMS* CO. 22 N. Bank Drtve
Merchandise Mart. Room 1281
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
Fond mladinske bolnice raste
Skoraj verjetno ni, kako. hitro in učinkovito so se odzvaii naši sočutni rojaki in rojakinje, čim je bilo razglašeno v nekaterih listih, da je Slovenski ameriški narodni svet ustanovil fond za zbiranje prispevkov za izgraditev mladinske bolnice v Sloveniji. Dasi do danes še ni bila pričeta nobena posebna kampanja v ta namen (načrt je bil sprejet šele na seji gl. odbora SANSa 9. marca), že dnevno prihajajo večji in manjši prispevki od mnogih podružnic, društev, organizacij in posameznikov, ki z velikim veseljem in navdušenjem pozdravljajo to idejo.
Ko je dr. Neubauer jemal slovo od naših izvršnih odbornikov na SANSovi seji 26. januarja, najbrž ni pričakoval, da bo par ur kasneje eksekutiva uresničila njegovo priporočilo za koncentriranje naše relifne akcije v prid kakega projekta, ki bo imel trajno vrednost za slovenski narod. Obenem pa tudi mi nismo pričakovali, da bi se ta ideja koj tajna iskrica spontano vnela in zaplamtela ter zajela ves tisti velik del slovenskih Amerikancev, ki so razumeli in pravilno ocenili junaško osvobodilno vojsko slovenskeg3 naroda ter nudili v njegovih težkih dneh moralno in materi-jalno podporo.
V dobrttr štirih tednih je gotovina v fondu za mladinsko bolnico v Sloveniji narastla na $21,461.55, in ako k tej vsoti prištejemo še $10,000, katero vsoto je določil gl. odbor Slovenske narodne podporne jednote za ta dobrodelni namen, ter znesek $5,000, ki ga je za mladinsko bolnico določil gl. odbor Ameriške bratske zveze, in
W>0 likvidacije imovine Jugoslovanskega republičanske-ga združenja, tedaj je danes fond vreden $39,461.55. Vse to je bilo doseženo v teh kratkih štirih tednih brez kake posebne kampanje. Ob času pisanja teh vrstic naš gl. odbor še ni določil minimalne kvote, ki jo v ta namen mislimo zbrati pod okriljem SANSa, mišljenje pa prevladuje, da bi ta kvota ne smela biti manj kot STO PETDESET TISOČ DOLARJEV. In če bo ta kvota sprejeta, tedaj smo prvih 25'f že dosegli. O končnem rezultatu nimamo nobenega dvoma.
Dasiravno je SANS politična organizacija, proti kateri imajo nekateri rojaki svoje osebne napačne predsodke ali pa so te predsodke zasejali novi, svobodni federativni ljudski republiki Jugoslaviji politično nasprotni ljudje in priveski reakcije, ki so noč in dan na delu, da onemogočijo koncentrirano in kolektivno delo ameriških Slovencev v prid svojih bratov in sester v stari domovini, je fond za mladinsko bolnico v Sloveniji popolnoma nepolitičnega in nepristranskega značaja. Vsakdo, ki pošteno misli in veruje, da bomo z izgradnjo bolnišnice svoji stari domovini res najlo-
ijt pomagali, da se zacelijo glo-, take rane sovražne okupacije, osvobodilne borbe in ljudske revolucije proti staremu sistemu,! lahko brezskrbno pomaga gra-; liti ta fond in si je lahko svest, ia bo ves nabrani denar porabljen izključno le v ta namen.
Zal nam je, da nekateri slovenski listi v Ameriki niso objavili našega naznanila. Zakaj ga niso, nimamo odgovora mi. Če je njihovim urednikom in lastnikom res mar srečnejša bodočnost slovenskega naroda, če res verujejo v moč večine in v pravičnost demokracije, tedaj j je napočil čas, da saj pri nepri-j stranskih in nepolitičnih akei-! jah sodelujejo in pomagajo za skupno stvar, ki jo dolgujemo preziranemu in izkoriščanemu slovenskemu narodu, kateremu ob uri svoje zmage preti nevarnost, da- bi zopet ne bil združen pod eno streho, v svoji državi, v federaciji republik drugih narodov Jugoslavije.
Ob tem času "deset mesecev po osvoboditvi Slovenije, štiri mesece po ljudskih volitvah, en j mesec in pol po sprejetju novel ustave, ki je še bolj popolna in; še bolj demokratična nego so( ustave zapadnih demokracij, bi ne smelo biti med nami človeka, človeka Amerikanca, ki bi zanikal slovensgemu narodu pravico do njegovih krvavo priborje-nih pridobitev. Niti bi ne smelo biti med nami enega, ki bi zanikal Sloveniji pravico do zdravja njene mladine, do zdravja njenega bodočega ljudstva.
Pri graditvi fonda za mladin-1 sko bolnico v Sloveniji lahko delamo skupaj prav vsi. Kdor brez poštenih fizičnih vzrokov ugo-' varja ni prijatelj slovenskega naroda.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
Nekaj drobiža
Chicago. III. — Dne prvega marca t. 1. je papež Pij XII. ob priliki ustoličenja novih kardinalov pozdravil tudi vse Ame-rikance in jim podelil svoj že-gen.
a
Ob čitanju kardinalskih svečanosti v Rimu sem se spomnil, starega. Irca, s katerim sva pred okrog 35 leti delala skupaj v pe-kariji. Bil je humorist in kvante je uganjal. Pripovedoval mi je, kako so on in njegovi prijatelji skupno potovali v • Ameriko. Med njimi je bila tudi zelo priletna Irka. Nekega večera so sedeli na krovu in se zalivali z irsko "visko", ki so jo imeli v izobilju s sabo. Bili so zelo dobro razpoloženi tisti večer in nagajali stari irski ženici z zagotovilom, da ker je ta ladja tako silovito počasna, se bo morje prej posušilo predno bo dospela v Boston. Stara ženica se je naredila. kot da so jo smrtno prestrašili — in verjeli so, da so jo, pa je šla k ograji ladjinega krova, in jim rekla, vidite, vsaka kaplja lahko nekaj pomaga. In tajo je opravila svojo malo potrebo za napolnitev "usihajoče-ga" morja.
V Vatikanu se je pred par tedni vršil konklave ali po demo-
bombo anglosaška demokracija. Ce vas zanima, da Nemčija
danes samo to obžaluje, da je
Mnogi ameriški .učenjaki, ki	v°j»° iz«ubila in ako tv»a zani' w> to bombo iznašli, in pa drugi t °
humanitarci v tej deželi, med	rah in naklepih v bod^ poriji-
katerimi jc tudi mnogo cerkve-	* dopisnico ™ ^ty Ifor hc
nih ljudi _ seveda največ iz Pf^	WwvUl:
protestantskih vrst, se zgražajo! ^adison Ave., New York nad to nevarno igro z atomsko; 22' N Y ' kjer boste prejc-bombo in svare, da se človeštvo | mali P^flete o tej stvan. igra z uničenjem samega sebe
Kar se mene osebno tiče, se smrti ne bojim. Skozi svoje življenje sem se po svojih močeh bojeval za realno demokracijo. To sem delal tudi med vojno in pomagam kar morem i danes.
21DJE NA POLJSKEM ie tudi po porazu Nemčije med Poljaki niso več počutili doma. kajti antiae-mitisem, rasplamten v*led Hitlerjeve propagande in tugobne vojne, je trajal dalje. Pa »o se Udje na Poljskem zavzeli sa prehod is Poljske preko Nemčije v ameriško okupacijsko zono, od kjer bi ili bodisi v Palestino, ali pa v Ameriko, če jim bo depuačeno. Gornja slika jih predstavlja, ko se vozijo is Poljske v nove begunske logarje v odprtih vagonih.
NAROČITE
ameriški družinski koledar
kratično rečeno konvencija novih in starih konzulov rimske cerkve, ki jim pravijo kardinali. Ker sveta stolica ne verjame v demokracijo, so cerkveni princi inače kardinali, imenovani od cerkvenega vrhovnega poglavarja. kot so imenovani tudi knezoškofi in drugi titulirani gospodje od kardinalov pa do škofov. Namreč uključivii škofov. In vsi ti cerkveni princi, knezoškofi itd imajo potem moč imenovati v svojem področju druge za kanonike, pod-škofe. monsignorje, župnike itd. V rimski cerkvi torej ni nobene demokracije, in njeni troni, od papeževega pa do vključivši škofovskih so še vedno spremljani s srednjeveškim pompom.
Ob ustoličen ju novih kardinalov sem videl v čikaških listih slike teh ceremonij. Solze so mi zalivale oči, ko sem jih opazoval. Novi princi cerkve— eden bolj suh od drugega in vsi v raztrganih capah ... kot se pravim namestnikom Božjega Sina spodobi...
if
Med tem časom, ko je imel ves svet zreti na ceremonije v Rimu. bodisi iz pobožnosti ali pa vsled gole radovednosti, so v Kanadi prišli na :led ruskemu špijonskemu omrežju, ki je skušalo uloviti skrivnosti izdelovanja atomske bombe. Ampak tudi to odk/itje ni bilo nobena novost. kot niso bile novost ceremonije v Rimu.
Zadnji tedni februarja so bili posvečeni kampanji bratske ljubezni. Poudarila sta jo posebno senator Vandenberg iz Michiga-na in pa naš državni tajnik Byr-nes.
Se vam ne zdi, da je že zadnji čas, da ju pošljemo nazaj v šolo?
Ves ta diplomatični manever je bil dobro zasnovan že med vOjno. In kdo ni slep, lahko vse to vidi. Danes ni vprašanje, kdaj bo demokracija postala "svetnica", kajti predno se to zgodi, se bo morala šele roditi. Kajti demokracija ni tos če moram jaz garati in moj gospoidar pa živeti od znoja drugih. Demokracija bo šele ko ne bo masi toliko skrbeti za vsakdanji kruh, katerega ji sedaj v imenu demokracije, zapadne civilizacije in krščanstva odjeda mala skupina, ki poseduje bogastva.
Vsa svetovna zgodovina pri- otresla iskorilčevalcev. Ali moča. da so se podj^rmljeni narodi re Churchill to trditi o svoji de-in pa izkoriščani sloji v svojih želi, kateri se Indija, Indonezi-deželah ob vsaki ugodni priliki ja in razna druga ljudstva pod zavzeli za svobodo. Ugleda, da njenim jarmom že toliko let si-se naš zunanji tajnik Byrnes ta- loma in pa pasivno upirajo? In ga ne zaveda. Zato je žalostno, kaj pa dogodki v Egiptu? da Rusiji direktno grozi, med Priznam da je Rusija agre_
sivna. toda v onih krajih, kjer o kaki demokraciji še ni noberie-ga sledu. Zato ne morem angleških imperialistov nikakor razumeti. čemu protektirajo demokracijo tam kjer sploh še nikoli eksistirala ni. To bi bila uganka celo za Solomona.
tem ko z drugim očesom nič ne vidi, dasi bi moral videti v vse strani. Ti ko&mati komunisti dobivajo pristaše med kolonijalni-mi ljudstvi zato, da bi jih pomagali osvoboditi, a vlade demokratičnih imperialističnih dežel pa upornike, ki zahtevajo svobodo, šiloma pošiljajo na "drugi svet".
""Angleška in ameriška vlada
Zdelo se mi je dvomljivo v namigavanjih, da je Truman povabil sem Churchilla na obisk žc pred šestimi meseci zgolj da se tu odpočije. A dne 5. marca pa se ie izkazalo, čemu je bivši premier Velike Britanije tu in tudi čemu ga je Truman povabil sem in ga predstavil. To je bil nedvomno dogovorjen diplomatični manever.
Poleg blaga za moške obleke primanjkuje tudi belih srajc. Kljub temu se veliko delavcev postavlja, da imajo na razpolago mnogo srajc. Ob enem riski-rajo v špekulacijah z delnicami, zemljišči in z drugimi takimi kupčijami, ko najložje dobiš Le "mačka v žaklju",^svojo zadnjo srajco. Benjamin Franklin je dejal:."If man emties his purse into his head, no one can take it from him." Ampak koliko pa je takih ljudi, ki se bi znali ravnati po tem pravilu!
Druga rečenica, ki pa nima trdnih tal: "Zaupajmo v Boga, pa naj atomska industrija obratuje magari noč in dan."
a
"Kam neki bo svet zagazil?
Izgleda, da v svoj konec."
^
Ako je bila cena govejega mesa kdaj višja kakor sedaj, je
Priznam, da gre evolucija po
sedaj Rusiji očitata agresivnost,	svojih potih. Nekoč so kralji,
Ampak kdo pa danes najbolj	cesarji in kajzerji rožljali s sab-
tlači podjarmljena ljudstva?	ljami. Nato jih je nasledil slam-
Mar se Rusiji upirajo? Naj bo	nati "duče ", ki je svetu pretil s
ona agresivna ali ne, nihče ji ne	svojimi tri milijone bajonetov, j to moralo biti v onem času, ko
more očitati, da gazi po brez-	In danes pa sa preteče obnaša s je krava luno preskočila.—Olin
pravnih ljudstvih, ki bi se rada svojim miganjem z atomsko i Miller.
• ~~ ~ ~ " • •
TOMORROVVS MMK... VOUfTS TODA K...
Cemu bi sc starejši ljudje sedaj uC zanimali za prosperiteto? Živčno smo večinoma uničeni in mnogi tudi finančno pri kraju, ali pa že na kraju. Pravijo, da >o naši predniki skrbeli za nas. Xaj imamo od tega?
Toda ne obupati, fantje! Prestali smo vse človeško gorje in ✓ tem je bilo veliko nečloveške-ja Bodimo veseli, da življenje ni šlo mimo nas neopaženo, kajti bili smo v njemu. Ako nas čaka koncem konca le smrt, kaj zato! Saj se to zgodi vsakemu enkrat v življenju.
John Cbamazar.
KDO JE JOSEPH "BROWN"?
Naročnik iz Springfielda, IU., nam piše o prejetih izvodih Ameriškega družinskega koledarja, in ob enem omenja, čemu ne pojasniti, kdo je pisec, ki se pod svojimi dopisi v Prosveti podpisuje z "Joseph Brown".
Pred leti je živel v okolici Springfielda, kjer je urejeval eselpistični list "Socialistična Zarja", ki je bil tiskan v Clevelandu. Joseph se je takrat pisal Erjavec, pozneje pa je začel s farmarstvom in si ime spremenil v Brown. Svoje eseipističoe nazore sedaj ponuja v dopisih v Prosveti.
Ta Joseph Brown ali Erjavec ni bil aktiven v nobenem slovenskem društvu in v nobeni naši akciji. Ko je bil vprašan, da-li bi bil pri volji kupiti delnico Slovenskega narodnega doma v Springfieldu, je odgovoril, da če bi jo kupil, bi to zanj pomenilo kakor da si bi obesil kamen na vrat.
Pisec iz Springfielda omenja te stvari zato, da ne bi 4tdo mislil, kakšna veličina je ta Jo-,^seph "Brown", ki sedaj stresa sv_oje eselpistične modrosti v listu, v katerega ni nikoli veroval in v svojem listu pa ni imel dobre besede ne za naše organizacije in ne njihna društva ter klube, dasi so med našim ljudstvom v tej deželi res zgradile veliko dobrega, dočim se nima njegovo gibanje z ničemer ponašati.
Z modernim električnim štedilnikom daste lahko takoj slovo staromodnim kuharskim metodam. Najnovejši način kuhanja z vsemi delo-hranilnimi pripomočki jutrašnjega dne so vaši danes.
Ženske po vsej deželi so se zavzele za električni način kuhanja, ker to je čisto, brezskrbno, hitro in ekonomično.
Kadar kuhate z elektriko je prevroča kuhinja ter lisasto črni lonci in ponve stvar preteklosti. Moderni električni štedilniki so tako avtomatični, da se vaša jedila pričnejo kuhati ko ste vi od doma.
Zakaj se ne odločite še danes vživati jutrajšnjega načina kuhanja, s hitrim modernim električnim štedilnikom? Kmalu bodo na razstavi pri vaših trgovcih in v vaši bližnji Edison prodajalni.
svoji v
\HI>I K It A JII
Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi.
Letošnjega koledarja mora v stari kraj iiiijnmiij liftor izvodov!
Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim
posvečen.
NAZAJ IZ VOJNE
Vsled pomanjkanja gotovih snovi smo se odločili, da sa časa vojne bo bolje prenehati is-delovanje, nego poceniti ta naš product TRINERJKV LINI* MENT.
AMPAK SEDAJ se te snovi zopet lahko dobe ln tako je naš stari preizkušeni in sanesljlv
TRINERXS LINIMENT
zopet priporočan kot zunanja pomoč sitnostim radi nevralgi-Je, okorelosti vratu vsled prept* hov, pretegnjenja mišic in manj* šlh svinjenosti.
>
Na prodaj Je .pri va&ih lekar* narjih In v večjih trgovinah, narejen pri Joseph Triner kor* pora« i ji. isdelovateljih
Trinerjevega grenkega vina
COMMON WEA L T H EDISON COMPANT
KONVENCIJA DRUŠTVA ZA INDUSTRIALNO OBNOVO JUGOSLAVIJE
Detroit, Mich.—V tukajšnjem Leland hotelu se bo 30. in 31. marca vršila prva splošna ali narodna konvencija Društva za in-dustrialno obnovo Jugoslavije (American Association for Re-construction of Yugoslavia, Inc.)
Namen te organizacije je Jugoslaviji pomagati v pospeševanju industrijskih in obrtnih delavnic.
Kdor želi o pripravah za to zborovanje in o namenih gori omenjene organizacije več pojasnil, ali si najeti za časa konvencije sobo v hotelu, naj si obrne na tajnico Mary Dabich, 18636 Hull, Detroit 3, Mich.
Francija snuje novo
kolonijalno politiko
V francoski ustavodajni skupščini se pripravlja debata o ko-lonijalnem problemu, ki utegne biti velikanske važnosti. Odbor ustavodajne skupščine za pre-komorske pokrajine je pripravil besedilo za ustanovitev ta-kozvane francoske unije, to je, francoskega commonwealtha, v katerem bi uživali vsi člani popolno enakopravnost. Dramatični razvoj zunanje političnih in drugih dogodkov, pred vsem ^ežkoče, ki so nastale v prehrani, so potisnile to velevažno zadevo nekoliko v ozadje, tako da ji svetovna javnost ni posvetila toliko pažnje kot zasluži.
Ako pride do tega, da ustavodajna skupščina odobri nameravano besedilo, bodo postali vsi prebivalci prekomorskih francoskih kolonijalnih posestev pravi francoski državljani, kar bo dovedlo do izredno zanimivih zapletljajev — na primer v Indokini, kjer zahteva prebivalstvo popolno neodvisnost od Francije
A Vugoslov W««kly Devoted to tha Interesi of th« Workert	/°VT TinP A T"^	i EDUCATION
•	1J II 1 i 1 li ' i /i l v li / i	ORGANIZATION
OFFICIAL ORGAN OF	1 KI 11 1 IA K H1	C O-O P t R A T 1 V E
J. S. F. and Its Educational Bureau	JL lVv/JL/JL X rvlVJUV^	COMMONWEAlTH
NO. 200K.
Publi.h.d W««kly »t 2301 S«. LavadaU Ah.
CHICAGO |3, ILL., March 13, I »-Iti.
VOL XXXXI.
ERIC J0HNST0N'S DREAM
V&£ MARCH Or LABOR I Some Odds and EndsIPROTECTION FOR HOME BUYERS
VVriting in the Sunday's New York Times of Feb. 24, Eric Johnston. president of the United States Chamber of Commerce, retells his dream of a capitalist system in vvhich owners and workers vvill be partner«.
As Mr. Johnston would plan it, vvorkers vvould have a real financial stake in making "industry" profitable. Profits vvould be shared. Merit vvould be revvarded.
VVe set the vvord "industry" in quotation marks in the above para-graph because it hoids the fatal germ vvhich dooms Johnston's idea to i'utility.
The fallacity of the Johnston proposal is that there is no such thing ts "industry." There are industries, but there is no "industry" in the sense that the economic processes of the nation are integrated as a single vvhole and managed for the advancement of the common vvelfare.
It may vvell be that certain industries, vvhich are so elose to being monopolistic in character as to virtually control a given essential pro-iluct, could make profit-sharing vvorth vvhile. But other industries vvhich vvould be competitive in character, vvould be at a disadvantage.
Over and above every other consideration, hovvever, must be the fact that -profit sharing vvould be simply a division of the loot that vvould be taken from the general public. since profit for ovvners are !>ossible only to the extent that the public can be gouged. VVhat Mr. Johnston is suggesting might just as aptly be the systcm of the brothel vvhere fallen virgins are paid according to the amount of business' they do.
Johnston's plan is simply anotVier device to keep the general public belieVing that the free capitalist system can be made to vvork. As long as vvorkers believe that, and act as though capitalism could be and ought to be cured of its many illnesses, so long vvill it be possible to shunt them away from the Socialist objeetive—vvhich is to abolish profit os an incentive to social endeavor and substitute produetion for use in its stead.
As vve pointed out above, there is no integrated industry. But there should be. There won't be, hovvever, until the common people, vvhose interests are those of vvageearners use their politicai povver to sociaiizc the nation's economy.—Reading Labor Advocate.
OK R 9,OCO CHARTFftED CflfDiT JNicHS
In iue cMrnro STATTS i^rn ClcGe To 3tooo/»OMEM6e«S.
VIHAT 1 VO 3AV1IhAT NO MAN iS GOCO FNOCKSH
to oovfkn amornrr man
wlthoof "jhat others OoNS BNjf
Rr |S eSTiMATfD-THAT U6RB WAdOJT i So
rffc*AMl>X>uKii43 ThC W*t
After 50 Years
You t4£LT OtiffAMirgD iA8oR fVff
iOO 8W A iMlON iAMBL PtoPUCT. iS MAT uNtOH LABft • . INCUT O* iT WHiN fOO -M A HAT/
Although nevvspaper editorials rarely hesitate to condemn unions and vvorking men they resist vvith obvious restraint any discussion of i vvar profits.
Here are some of reasons why news of corporation profil* have | been relegated to the back pages. They come from a Treasury statement1 issued last vveek. They shovv that profit levels during the vvartime years' were four times that of prevvar years. This total, net profit before taxes, in čase you can handle an astronomical number. Is $27.790.651.000,
This is a net figure after the Treasury had deducted losses suf-fered by the fevv corporptions vvhich had gone into the red. The profit-makers reported total profits of $28,689-371,000.
There vvere more than 68.000 corporations reporting excess profit; Out of a total of excess profits of $14,519,000,000, more than 10 billion dollars vvas in the hands of 2,000 corporations. cach of vvhich had profits of more than one billion each.
VVhat is involved here is more than just the fact that corporations can more than meet vvage demands out of accumulated profits. The vvar has concentrated more vvealth and power in the hands of the major corporations than they have ever had before. Fifty years of capitalist "trust-busting" has resulted in creating the greatest corporate povver the country—and posibly the vvorld—has ever seen.—The Call.
American lndustry Is Not "Tied Up"
One part of Chester Bowles( tcstimony before the Ilouse Banking Committee has not received the attention it deserves. During his argument for extension of priče controis. the nevv Economic Stabilizer ex-ploded an idea vvhich is misleading many Americans, both in and out of Congress. That idea is this:
' Because of priče ceilings and strikes, produetion in this country is practically at a standstill.".
Nevvspapers. of course. are thc source of that idea. as they vvere of the false notion that there vvas a "strike vvave" during the vvar.
Bovvles pointed out the simple and easily checked-up truth that "produetion is novv at the higest level ever achieved in peacetime. Un-cmployment is at the lowest peacetime point in 20 years. Fifty-two million people — as many as in our best vvartime year—are on our payrolls.
"Why are retail sales continuing to higher and higher levels? Why have profits been so high during and since the vvar—if priče control nas crippled produetion?"
No one has ansvvered that question yet, but the nevvspapers stili continue to pieture produetion as tied up by priče control and strikes
Sometimes it seems that ali a propagandist has to do is start an idea. Nevvspaper publishers, reporters and columnist vvill keep it rolling. stick to it and harp on it, regardless of the facts.—Labor.
THE AMERICAN PEOPLE AND A TRIAL BALLON
VI
Business Moral s Set New . 'Low' in Big Relief Food Package Racket
Nevv York.—The inhuman mean« ness of business racketeers des-cended to a nevv "lovv" in "relief food packages" svvindles revealed here by O. P. A. investigators.
Tvvelve Nevv York individuals and firms are being hailed into court on the follovving charges:
Thoy have been taking about $3,000,000 a year from people vvho vvanted to send "standard food packages" to hungry families in Europe. From $2.50 to $15 vvere charged for each of these packages.
Instead of putting in the standard foods listed, the racketeers "gypped" both the sender and the receiver, by leaving out some foods entirely, and including cheaper substitutes for others. They also mado fake postage and insurance charges.
Most of the vietims vvere poof folks vvho * »k i m med on their ovvn food" to send the packages to friends and relatives in Europe. O. P. A. officials said.

$14.000.000.000 on December 31, 1944, the Treasury Department reported.
This is the first time the amount of the foreign-ovvned assets vvas ever disclosed. The Treasury vvas never able to get the figures until it uneovered them by using its vvar povvers.
The assets include American stocks and bonds deposits, real estate, trust funds and other kinds of valuable property.
In addition. gold held in the United States for foreign ovvners more than doubled from $1,916,-000.000 to $3.937,000,000 in the same three and a half y^ar period
British Empire countries and citizens vvere the largest ovvners of American assets, having $5,355,-000.000 or 42 per cent of the total.
In his Columbus speech on March 6, President Truman voiced uruod and excellent aspirations of American citizenship and religion.
VVelcome indeed vvas his appeal to the country's religious vvorkers to lead for a moral avvakening vvhich vvould powerfully support ade-<juate national programs for housing. health. education, social security and fair employment practices. May the President novv fight in Wash-ington for these objeetives, against the lobbies of the greedy. vvith aH the vigor to vvhich he exborted the Federal Council of Churches of Christ.
Equally vvelcome vvas his plea foc utmost co operation in saving food lor the starving millions in Europe, Asia and Afriea. Unless our country strives to do thati our religiuos and human tenets of brother-hood are as sounding brass. And Mr. Truman certainly spoke for most Americans in his general expressions of devotion to the United Nations
and the špirit of brotherhood to prevent atomic vvar.
• * •
Yet the same President, the preceding day, applauded vvhen VVin-ston Churchill called for continued Anglo-Saxon atomic monopoly. He .Nlfkred the platform vvhen Mr. Churchill—in an address on vvhich they had confcrred in advance — demanded an Anglo-Saxon military alliance against Russia that vvould dominate the vvorld.
There vvas a chasm betvveen the broad ideal ism ot Columbus and the bid for overpovvering mastery at Fulton, Mo, VVhich does Mr. Truman mean to serve?
Russia, vve repeat, has injured peace and her ovvn reputation by breaking her tre«ty commltments to evacuate Iran; by overstaying in the occupation of Manchuria; by seizing reparations on her unilateril fiat. The State Department rightly protests such acts, vigorously.
But to have a real and lasting influence on Russia for peace, the
indispensable condition is re-established of some basis for the mutual
confidence that existed before Franklin Roosevelt died. Today Russia
and America fear each other. They act accordingly. The vicious circle
must be broken. It is not broken, but is tragically tightened. vvhen
VVashington hurls the language of force, including atomic monopoly;
md vvhen the President listens vvith cordial sympathy as the champion
of an imperial past demands control of the vvorld by Anglo-Saxon
povver.	0
0 0 0
On March 21 the United Nations Security Council meets in Nevv York. Unless. meantime, there is a beginning in breaking the vicious circle. the United Nations vvill be in dcadly danger. VVe should lke to see a great lead from Russia to begin righting the course. But as Americans our first duty is to call our government to aetion for peace.
VVhat vve have vvitnessed these past fevv days had been a trial nallon for maintenance of a past vvorld order, by thrcat and alliance. against major change. Let the American people rejeet the balloon so unmistikably that the President vvill bend his utmost efforts—novv and not after a erisis lin the Securlty Council—to re-establish the confidence of allies, vvithout vvhich just settlements by agreement become impossible.—The Chicago Sun.
A house that can be built vvithin a vvtek has been diseovered. Novv to find some wuy in vvhich discussion of vvhether or not to build it can be completed in less than six months.—The St. Louis Past-Dis-pa teh
Thc average distance to a garage vvhen an auto stalls is about five
miles.
"Oh, the injustice of it," moaned the old rounder, upon hearing that ali grain hereafter is to go into luxuries like bread. — "Senator Soaper."
In Kcntucky there vvas uneovered a stili vvhere moonshine-making vvas being taught. Graduation like-ly Will be held in jail —The Cin-cinnati Post.
Lot s of people have diseovered that when you learn too heavily on luck it gives way.
Charged vvith vvreeking a tavern. an Illinois man says he drank six quarts of alcoholic stuff to relleve his rheumatism. It sure loosened up the joint.—H V VVade in The Detroit Nevvs.
I^bor's productivity rose by one-lourth — 25%—during the vvar, vvhich means that, in general, four vvorkers can novv produce vvhat it took five vvorkers to turn out before the vvar. This inereased pro-ductivity means also that the em-plover makes a higher margin of profit on each vvorker and should therefore be able to afford to pay him a higher vvage.
The filibuster boys from Dixie have forced the vvithdravval of the F. E P C. bili. As is so often the čase in the Sertate. victory went to the side vvith brass lungs.—Hovvard Brubaker in The Nevv Yorker.
THE T. P. & W. SHAME
The shamc of the murder of two stnkcrs of the T. P. anfi VV. rail-road in Peoria recently is another blot on the record of that railroad, adding to the earlier shame of its defiance of the President of the United States.
"Kids." charges the St. Louis Post Dispatch, armed vvith machine guns, perpetrated the murder out-rage. Hovv the machine guns came into their possession is novv some thing for the FBI to »ettle.
George P McNear, Jr., president of the road. already had much to ansvver for, and novv this erime is added to the list of disgraces he has piled up in his name. — The Progressive M i ne rs.
14 Billion Dollars of U. S. Assets Are Owned Abroad; Britain Leads
"Assets" owned in the United States b.v foreign nations and individuals total led the huge sum of $13.000,000.000 on June 14. 1941, and inereased during the war to
SILENT TREATMENT
Vending Machine to Seli Nevvs- ( papers. —Nevvspaper headline.
No more newsboys calling out, VVith their eager, atrident shout, "Extra! Extra!" "Murder!" "Rape!" "Prisoners shoot guards, escape'" "Jury deadlocked" "Tralns
colllde!" ' Fiood disaster!" ' Suicide!"
Unanouneed, the headlines come Out of novvhere, eold and dumb, Soundless save for čoln en Vrnite Tinkling dovvn a vvinding chute. And, before the print appears. Just the faintest clash nf gears.
Richard Armour.
■.'..l' 1'. j ._. _ ___.— ____-l'j-' - . s
SPIITTING THE ATOM
The Nevv York newspaper PM publishes a chart vvhich it calls the "atom" of big buriness — or why firms vvith strikes stick together. VVish vve had it to pub-lish for a chart tells the story beter than vvords. But here goes: On the outsiue of thc vvheel is: General Motors—Assets over 2 billion; employees. 465,617, plus 275 subsidiary companies.
American Telephone Co.—Assets over 4 billion; employees, 439.700; 58 subsidiaries.
VVestem Union — Assets, 309 million, employees, 60.800, 33 subsidiaries.
General Electric — Assets, 842 million; employees, 167,212, 81 subsidiaries.
trust companies are the real rulers of big indu*try of America They are back of the conspiracy to destroy labor, bcat dovvn vvages, force Inflation to ruin small business. farmers and salaried people.
THE CHkDREN
By MAX PRESS
These are the' Unsuspecting, the help less. the blameless
Who starve and die in the streets
of a thousand tovvns Dream of them a little vvhen you
and your children sleep; Dream of hovv eold and hunger
freeze a baby's smile; Dream of little hands that curl and uncurl, curl and uncurl
U. S. Steel—Assets over 2 bil- In the hour of exhaustion, in the lion; employee«, 314,888, 124 sub- agonv of death.
Dream of them—they do not ques-
tion. do not plead; Their only language is a cry.
sidlaries.
VVestinghouse — Assets 520 inll-lion; empl(»yees, 111.944, 19 sub sidlaries.	♦	I-—	■■
In the middle are the Ist Na- CAUSE FOR PAUSE tional Bank of N. Y., Chase Na- j • Hovv do you curr yc*ir husband tional Bank, the Utiram* Truit #rom *taylng late at the club?" and J. P. Morgan — aH vvith direc- "VVhen he came in late one night. tors in aH these tremendous cor- I called out, 'Is that you, Jim*' and poraiions. .These big banks and my husband s name is Frank."
THAT MAN KAISER AGAINI
Henry Kaiser continues to make nevvs of the better sort.
First he shovved shipbuilders hovv to build ships—fast
Then he bought a steel plant signed up vvith the steel vvorkers vvhile other steel manufacturers vvere arguing over vvages.
Then he and Frazier decided to build automobiles signed up vvith auto vvoriiers union. started to vvork, then announced . .at a five dollar bili vvould be set aside for every car they sold—the total pt such extra five dollar bills to go into a bonus fund for the vvorkers.
If Kaiser can keep up that pacc he'll be a one-man General Motors corporation ali by himself vvithin ttn years, but a kindly one.—The Progressive Miner.
FOOD FOR FREEDOM
VVars end is hunger. VVe h^ve seen
this twice In one short lifetime. VVhen the
battfe crlcs Have died to vvhimpers, one can
hear the sighs Of maimed, of anguishcd, caught
as in a vise Of foodless torture, vvhile a daily slice
Is hacked away from feeble llmbs
and thighs That ill afford it. Hovv can peace arise
VVhen bodies famish on scant bovvL of rice?
From simple hunger, likevvise, vvars emerge
In endless cycle, for thc haves,'
have-nots,' Resolve so, boundlessly, ln little plots
To kili each other under hungar'1 urge.
To banish vvar. and for etcmity, Use simple measure, give »ecurity.
Maena.
A substantial measure of proteetion against the dangers of inflation can be obtained by prospeetive home buyers by ufing the FliA s un-Uiased appraisal system at a cost of $10, says an announeement by Commissioner Raymond M. Foley of the Federal Housing Administration.
"Our advice," Foley said, "is that prospeetive buyers consult their lending institutions to obtain FAH appraisals for them."
Under amenaed FAH rules any person proposing to buy or build a home is enabled to ascertain on paymcnt of a fee of $10 the FHA valuation on the property before making a commitment to purcliase. Foley explained.
"The danger of inflated real estate prices, especially for hom?s, is novv very real," Foley added. "Building vvas curtailed during the vvar, labor and material are novv scarce, and men returning from vvar are looking for places to live. Naturally, the result is tremendous demand for dvvellings vvhich nevv construction cannot yet satisfy. Under such circumstances, prices may be far out of line with long term values **
Under present conditions, by far most important measure of proteetion and gipdance offered the inexperienced home buyer by the FHA is its attempt to plače fair valuations upon residential properties. Often these valuations vvill not be in agreement vvith prices affected tempo-iarily by housing shortages. Nor vvith the equaf prices asked by sel k* rs looking for excessive *pro(its. Thus an FHA valuation may guide the buyer against paying prices too high or above the level at vvhich he may obtain maximum financing under the FHA plan.—The Brewery VVorker.
COULD m DO WITH0UT PRIČE CONTROL?
The highest funetion of the teacher consists not so much in imparting knovvledge as in stlmu-lating the pupil in Its love and pursuit.
The best way to evaluate priče control is to ask vvhere vve vvould be vvithout it? Fortunately, that question is ansvvered by past per-formances in this country and the fact that every country now that hasn't priče control has drastic inflation.
Unless one is to assume that gentler vvolves have been bred since 1918, there is every reason to believe that a vvorse catastrophe is in store for us, for the lambs are fatter, and not much more intel-ligent than then. See vvhat happened just the other day, vvhen thc priče controis vvere knocked off citrus fruits and the priče of or-anges soared 100 per cent.
The eonservative N. Y. Times gives us a pieture of Venezuela, a typical country in the grip of inflation: "ln vvartime parlance, this vvould be called a fat-cat' land, vvhere anything from cameras to Swiss vvatches is buyable if you have enough money." But "any middleman here vvho makes less than 25% net profit.. after ... taxes is regarded by his colleagues as stupid."
Venezuela has three million head of cattle and four million population, but a beefstcak in Caracas costs $4.20. Chicken costs $1 80 a pound (ten limes vvhat the farmer sells it for.) An apple costs 45c. bread 30c a loaf, cigarettes 66c a pack. A suit ot poor material sells for $90. The majority of people eat beans, rice and commeal if they eat at ali. "In this hill-rimmed colorful capital, one sees persons living in a dvvelling that vvould make a stable appear luxurious. A handful live in sumptuous palaces.'*
Due to selfishness, inertia, and the irksomeness that ali controis entall, vve have seen leaks in our ovvn priče vvall. There has been a rise in cost of essential goods amounting to 33% since Jan. 1941, vvhich means that your dollar is novv vvorth 68c in terms of vvhat it vvould buy before the vvar. You can see baby carriages offered as bargains at $145, men's shorts at $2 (formerly 50c) and tails cut to the plače vvhere shirts resemble halters. The priče of a loving kiss (to judge by the vvateh ads) has soared to the plače vvhere the common man must be 9etisfied vvith a handshake.
t
Life magazine, after a survcy ot exorbitant building costs, suggest weakly that ali the consumer can do is yell. He can do a lot more, if he changes from his traditional role of Milquctoast, vvith the lily vvhite hands, to Hardegg, vvith a militant consumer program. That includes support of OPA as a ne-cesary defense, vvith an aggressivc
program for consumer Cooperative ovvnership.
Every nevv co-op store, brightly painted in shades of forest green and profiteer's pallor, is an irre-futablc example of vvhat fair deal-ing can be, the sort of control that should be earnest to see that idea' -ism and efficieney continue to allovv your co-op to serve as a Goldcn Slide Rule in the cominu-nity.—Tlie CooperaU>r, Nevv York.
FISHIN'
O, give me grace to catch a fisli.
So large that even I, In talking about it aftervvards, May never need to lie.
A qucstion I vvould ask you,
And a truthful ansvver vvish, Are ali fishermen liars, Or do only liars fish?
Since a guestion has been asked.
And the truth is what you vvish— Ali men are liars,
And some of them fish.
—Author Unknovvn
BONDSMEN
VVearing no livery of any lord, Bearing no brand burni in the hide, Bound not to burden of land nor
svvord— Free men are vve, fair Eartl\'s j fond pride.
Liars or fools are aH of us VVho say these things or believe
them so: VVe are as bound and povverless As men a hundred years ago.
Then Slaves. avvake! Novv strike and cry
For freedom. The cause is true, is right.
The old vvorld sickens. It vvill die. VVorkers of (he VVorld Arise, Unite!
C. J. Stevens.
PUT HIS FINGER ON WRONG SPOT
Secretary of Commerce Henry A. VVallace created a stlr recently vvhen hc announced in Des Moines that "one-thlrd of the school children In VVashington are more nnder-nourished than most of the heifers and pigs on thc farm."
VVashington officials promptly challenged the indietment. If the Secretary had said that one-third or one-fourth of the people of VVashington lived In homes vvhich vvere In vvorse condition than thc average pig-stay ln Iowa. he vvould have been nearer the truth.
Slums are slums vvhereve you find them. but VVashington, the capital of the richest county in the vvorld, has some of the worst. Very rich citizens, vvho collect rents, are prlmarily responsible.
THE IDLE RICH
The facts shovv that the Steel Trust if it did hot operate a day this year of 1946, vvould regain $149 million in tax rebates, an amount 29% above tlie level of the industry's prewar earnings. VVorkers go hungry vvhen they don't vvork.
APPALLING!
An appaling report has just been issued by the I. C. C.
It shovvs tl^at last year 898 railroad vvorkers vvere killed and 47,-261 vvere injured in the perform-ance of their duties.
There is, hovvever, a ray of hope In thc report. The casualties de-creased, compared vvith 1914.
RUSS PLAN BOOST IN FOOD OUTPUT
MOSCOVV — Plans for an inerease in foad produetion during the current year vvere published today by the newspaper Izvestia.
The Soviet fotul industry plans call for a 41 per cent inerease in sugar outpnt over that of 1945, n 30 -per cent inerease in preserves and a 20 per cent inerease in vege-table oils.
Sign on a car vvith Kansas license plates: "Please drive carefully, VVe have lived through drought, dust storms, prohibition and the Nevv Deal, and vve vvant to see vvhat hap-pens next."
NEARD AT Mil rRACK
At least," said the crcstfallcn jockey. "1 didn't finish last. I no-ticed tvvo horses t^hind me." .
"Why man," replied the irate owncr, "those hom<s vvere running in the next race,"