B URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 4	Ljubljana, četrtek 24. februarja 1977	Cena 11 dinarjev	Leto XXXIV
127.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 85. člena kazenskega zakona, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojenca
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Izvršitev kazni se pogojno odloži:
Cehu Ignacu se izvršitev kazni 3 mesecev zapora pogojno odloži za dobo 3 let.
St. P . 25-1/77
Ljubljana, dne 11. februarja Itivv.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
128.
Z namenom, da pospešimo gospodarski in splošni družbeni napredek z večanjem znanja v strukturi dela in hitrejšim ustvarjanjem in prenašanjem znanja v razvojne procese naše družbe, sklepamo udeleženci:
— Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije — Zveza sindikatov Slovenije — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije — Raziskovalna skupnost Slovenije — Izobraževalna skupnost Slovenije — Gospodarska zbornica Slovenije ,
DRUŽBENI DOGOVOR o inovacijah
I.	SPLOŠNA IZHODIŠČA 1
Razvoj naše družbe je v pogojih sodobne znanstve-ho-tehnične revolucije usodno odvisen od tega, kako hitro in intenzivno bomo v sistemu socialističnega samoupravljanja uresničevali povezavo in sintezo razvoja družbenih odnosov, materialno ekonomskega napredka 'n znanstveno tehnološke revolucije.
2
Uvajanje znanja v družbene razvojne procese mo-ra potekati v sodelovanju in' v skladu z interesi večine delovnih ljudi sočasno s poglabljanjem samoupravnih
socialističnih odnosov, da bi v čim večji meri zagotovili uveljavljanje idej, znanja in interesov delavskega razreda.
3
Prizadevanja zai uresničitev bistvenih usmeritev našega razvoja na področju razvoja samoupravnih odnosov, hitrejšega gospodarskega napredka, zviševanja produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, stabilizacije gospodarstva, enakopravnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela, izboljšanje pogojev dela in življenja, varstva okolja t^r krepitve obrambne sposobnosti in varnosti dežele, bo mogoče v sodobnih pogojih hitreje uresničevati z aktiviranjem ustvarjalnega potenciala slehernega delovnega človeka ter z vnašanjem znanja in strokovnosti v vsa delovna okolja v družbenem reprodukcijskem procesu.
Izhajajoč iz kadrovskih, surovinskih, energetskih in prostorskih značilnosti slovenskega prostora ter potrebe po dolgoročnem preseganju neenakopravne odvisnosti od zunanjega sveta se odpira glavna možnost razvoja naše družbe z aktiviranjem kvalitativnih razvojnih dejavnikov, med njimi predvsem večje udeležbe znanja v strukturi dela in v mednarodni menjavi.
4
Splošni družbenoekonomski pogoji morajo biti prilagojeni zahtevam po intenzivnejšem vključevanju znanja v družbene razvojne procese, zlasti pogoji ustvarjanja, pridobivanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, odnosi med ponudbo in povpraševanjem, kadrovska politika, integriranost gospodarstva in drugi, ki so osnovni pogoj in gibalo za aktiviranje ustvarjalnih, pobud delovnih ljudi ter za njihovo strokovno rast, s tem pa tudi za uspešno izpeljavo inovacijskih procesov.
5
Inovacijski procesi so praviloma kompleksni procesi, ki tečejo od zamisli do njene realizacije in v njih sodeluje vrsta dejavnikov od množično inventivne, raziskovalne, preko projektivne, svetovalne, inženiring in investicijske dejavnosti do proizvodne, tržne oz. družbene realizacije novosti ter njene pravne zaščite.
Sele združevanje dela, znanja in sredstev ter povezovanje različnih dejavnikov v sklenjene inovacijske procese vodi ob ugodni družbenoekonomski motivaciji od družbeno učinkovite inovacije in omogoča ustrezno vrednotenje dela vsakega posameznega člana.
II.	USMERITEV INOVACIJSKE POLITIKE
6
Udeleženci bomo spodbujali uveljavljanje množičnega inventivnega dela (izumiteljstva, novatorstva in racionalizatorstva) kot sestavnega dela delovnega pro-
\
/
česa, z urejanjem odnosov na tem področju v samoupravnih splošnih aktih o medsebojnih razmerjih v združenem delu ter o ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov z namenom, da se kontinuirano izboljšujejo rezultati dela ter humaniziraj o pogoji dela.
Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije bosta pripravili predlog samoupravnega sporazuma s katerim bodo TOZD prevzele obvezo, da ustvarijo pogoje za razmah inovacijskih prizadevanj, da bodo določile načine za stimuliranje novatorjev, ra-cionalizatorjev, izumiteljev ter drugih delavcev, ki s svojimi ustvarjalnimi sposobnostmi in znanjem bistveno prispevajo k razvoju ter, da bodo medsebojno izmenjavale ter omogočale uporabo inventivnih in inovacijskih dosežkov.
7
Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije bosta na osnovi družbenih planov in planov TOZD ter njihovih asociacij, pripravili predlog dejavnosti, s katerimi bi se lahko enakopravno in konkurenčno vključevali^ domačo inovacijo v mednarodno deliteiv dela, ter preko delegatov predlagali ustrezno usmeritev inovacijskih potencialov.
Na ta izbrana področja bomo usmerili domače inovacijske potenciale in si prizadevali za razvoj kompleksne procesne tehnike ter za opravljanje kompletnih projektantskih in inženiring storitev za domače potrebe ter za izvoz.
8
Udeleženci bomo ustvarjali pogoje za organiziran in družbeno usklajen, hiter, racionalen in ustvarjalen prenos tujega znanja v skladu s posebnim družbenim dogovorom o skupnih vlaganjih ter nakupu patentov in licenc v tujini ter s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi na njegovi osnovi.
9
Udeleženci bofno uveljavljali princip dohodkovne soodvisnosti vseh členov inovacijske verige v smislu participacije na ekonomskem učinku inovacije v skladu 3 vloženim delom m sredstvi.
III.	SAMOUPRAVNI ODNOSI IN ORGANIZIRANOST NOSILCEV INOVACIJSKIH PROCESOV
10
Udeleženci bomo povezovali in usklajevali programe raziskovalne dejavnosti tako v samostojnih raziskovalnih zavodih in visokem šolstvu kot v raziskovalnih enotah v gospodarstvu in družbenih dejavnostih In to uveljavljali v planiranju in financiranju teh programov.
Prizadevali si bomo za formiranje povezanih raziskovalnih skupin, skupno uporabo opreme, dokumentacije, usklajeno strokovno rast, da bi tako zagotovili ustrezno programsko usmeritev ter smotrni razvoj in izrabo raziskovalnih zmogljivosti.
Nosilec koordinacije je Raziskovalna skupnost Slovenije.
11
Spodbujali bomo krepitev vseh inovacijskih zmogljivosti in drugih dejavnikov, .tako tistih za potrebe neposredne proizvodnje, kakor tudi tistih s področja
družbenih dejavnosti ter usmerjali delo na izboljševanje proizvodov in delovnih postopkov ter stalni prenos znanja v te procese.
Prizadevali si bomo za formiranje in usposobitev stalnih organizacijskih oblik za organizacijo in vodenje množične inventivne dejavnosti.
Prizadevali si bomo usposobiti in zagotoviti kontinuiteto delovanja inovacijskih skupin za realizacijo ključnih objektov dolgoročne usmeritve Slovenije.
Nosilci so Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije.
12
Spodbujali bomo vlaganja v inovdcije in povezovanje razvojnih kapacitet v asociacijah združenega dela, da bi zagotovili optimalne možnosti uresničevanja inovacijskih programov razvoj potrebnih kadrov, opreme, sistema informacij in skupnega nastopanja na tržišču.
Posebej si bomo prizadevali za razvijanje in vnašanje inovacijske dejavnosti v hitrejši in skladnejši razvoj manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij.
Nosilca sta Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije.
13
Zavzemali sc bomo za bolj povezano in usklajeno delo svetovalnih, projektantskih in inženiring organizacij in ustanavljali poslovne skupnosti ter ustrezna koordinacijska telesa, preko katerih bo mogoče zagotoviti večjo vključenost te dejavnosti v inovacijske procese in s tem v realizacijo ciljev naše razvojne politike. njihovo rast. večjo racionalnost, strokovnost in učinkovitost njihovega delovanja tako za naše potrebe, kakor tudi za izvoz naše inovacije.
Nosilca sta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije In Gospodarska zbornica Slovenije.
14
Z vključevanjem in povezavo vseh strokovnih zmogljivosti bomo zagotovili spremljanje pogodb o skupnih vlaganjih, licenc, dolgoročne proizvodne kooperacije ter pogodb o poslovno tehničnem sodelovanju s tujino in pri tem zagotovili potrebno informiranje in strokovno pomoč.
Nosilec bo določen v posebnem družbenem dogovoru o skupnih vlaganjih, nakupu patentov in licenc v tujini ter dolgoročni proizvodni kooperaciji s tujino.
15
Spodbujali bomo mednarodno znanstveno-tehnično sodelovanje ter samoupravno preobrazbo tega področja.
Zagotovili bomo racionalno in programirano koriščenje različnih oblik mednarodnega tehničnega sodelovanja ter njegovega vključevanja v naše' inovacijske usmeritve v skladu z Službenimi razvojnimi načrti ter posebnim družbenim dogovorom za to področje.
Nosilci so Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije.
16
Spodbujali bomo povezovanje vseh členov inovacijskega sistema skozi samoupravne interesne skupnosti
in druge asociacije na področju družbenih dejavnosti in gospodarstva, z medsebojnim sodelovanjem delegatov v samoupravnih organih posameznih členov inovacijskega sistema ter z vključevanjem v dohodkovno soodvisne reprodukcijske celote ter inovacijske projektne skupine.
Nosilca sta Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Zveza, sindikatov Slovenije.
IV.	FINANCIRANJE IN DOHODKOVNI' ODNOSI
17
Spodbujali bomo formiranje sredstev za raziskave, množične inventivne dejavnosti in inovačije v vsaki organizaciji združenega dela, formiranje amortizacije nematerialnih sredstev in formiranja kreditnih virov ustrezne kvalitete za posamezne faze oz. nosilce inovacijskih procesov.
Za izbrane strateške inovacijske usmeritve bomo zagotovili stabilnost m kontinuiteto pogojev za inovacijsko dejavnost tudi v sporazumih o poslovni politiki poslovnih bank ter v raziskovalni politiki Raziskovalne skupnosti Slovenije.
Pri financiranju aplikativnih raziskav bomo uveljavljali princip, da morajo izhajati iz razvojnih usmeritev samoupravnega plana OZD ter družbenih planov ter, da imajo zagotovljeno sofinanciranje potencialrtih uporabnikov.
Zavzemali se bomo za ustrezno financiranje razvoja domačih invencij ter njihovega prenosa v uporabo, da bi ponudbe domačih inovacij izenačevali s ponudbami tujih inovacij.
18
Da bi tudi evidenčno uveljavljali princip združevanja dela ir. uedstev v okviru inovacijskih procesov ter princip dohodkovne soodvisnosti vseh udeležencev od rezultatov združenega dela, bomo vsebinsko opredelili zajemanje stroškov in gospodarskih učinkov ter dali zveznim organom predloge za ločeno in poenoteno knjigovodsko spremljanje stroškov in gospodarskih učinkov inovacijskih procesov.
Nosilca sta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije.
19
Dajali bomo predloge za selektivno in stimulativno carinsko oz. davčno politiko do vlaganj in dohodka iz inovacijskih procesov, pri čemer bo potrebno dati ugodnejše pogoje inovacijam, ki temeljijo pretežno na domačem znanju m opremi. ,
Nosilec je Izvršni svet Skupščine SR Slovenj le.
V.	KADROVSKA POLITIKA 20
V skladu z dogovorjenimi razvojnimi usmeritvami ha osnovi samoupravnih planov OZD in samoupravnih interesnih skupnosti bomo uveli avli ali takšno izobraževalno in kadrovsko politiko; ki bo zagotavljala ustrezno kadrovsko zasedenost celotnega inovacijskega sistema.
Nosilca sta Izobraževalna skupnost Slovenije in Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije.
21
Prizadevali si bomo za kontinuirano in programirano usmerjanje kadrov za potrebe razvoja in za njihovo nenehno strokovno rast, za pretok strokovnih kadrov med različnimi sferami združenega dela ter za sodelovanje strokovnjakov iz prakse v izobraževalnih procesih.
Nosilec je Izobraževalna skupnost Slovenije.
22
Prizadevali si bomo za koordinirano in usmerjeno sodelovanje na posvetih, kongresih m konferencah, predvsem tistih kadrov, ki so nosilci dela v usmerjenih inovacijskih procesih ter tistih ki iahko pridobljeno znanje in informacije širše distribuirajo.
Nosilec je Raziskovalna skupnost Slovenije.
23
Organizirali bomo načrtno usposabljanje kadrov, predvsem raziskovalnih, ki bo omogočajo hiter, učinkovit ih ustvarjalen prenos znanja in tehnologije ter izpeljavo inovacijskih procesov na njuni osnovi. Temu primerno bomo prilagodili programe izobraževanja, organizirali dopolnilno izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje.
Nosilci so Raziskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenijč.
24
V vse oblike izobraževanja bomo vključevali pouk o družbeni vlogi novega znanja, tehničnega napr.-dka, inovacij in industrijske lastnine ter organizirali dopolnilno in specialno Izobraževanje na tem področju.
Nosilci so Izobraževalna skupnost Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije.
25
Spodbujali bomo razvijanje strokovnih in ustvarjalnih sposobnosti slehernega delovnega človeka za soustvarjanje inovacij v procesu enostavne in razširjene reprodukcije z dopolnilnim izobraževanjem, z izobraževanjem na delovnem mestu, s formiranjem kadrov za organiziranje in vodenje množične inventivne dejavnosti, podpiranjem dejavnosti strokovnih društev in društev za tehnično kulturo, podpiranjem aktivov izumiteljev, organiziranjem tekmovanj ipd.
Nosilci so Raziskovalna skupnost Slovenije. Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije.
28
Prizadevali si bomo vključiti čim več novega znanja v proizvodno delo. V ta n a ih en bomo usmerjali mlade’kadre z visokošolsko izobrazbo v proizvodne organizacije združenega dela ter oblikovali in koordinirali samoupravne sporazume o merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebn- dohodke tako. da bo delo v proizvodnih panogah zanje stimulativno.
Nosilec je Zveza sindikatov Slovenije.
27
Uveljavljali bomo moralno in materialno motivacijo in stimulacijo ter ustrezno vrednotenje dela strokovnih kadrov, ki prevzamejo strokovno odgovornost in tveganje za izpeljavo inovacijskih projektov, ki temelji pretežno na domačem znanju ter zagotavljali ustrezno vlogo teh kadrov pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Zveza sindikatov Slovenije bo dala iniciativo za vnašanje ustreznih meril v samoupravne sporazume o ustvarjanju in delitvi dohodka in osebnih dohodkov.
VI.	INFORMACIJSKA BAZA IN INFORMACIJSKI TOKOVI
28
Skrbeli bomo za učinkovito delovanje strokovnih knjižnic ter za vsklajeno nabavljanje literature in drugih informacijskih virov ter si prizadevali za vzpostavitev enotnega informacijskega sistema tako, cia bodo vse bistvene informacije dostopne vsem interesentom ter, da bo zagotovljen hiter, selektiven in učinkovit pretok informacij v prakso.
Nosilca sta Raziskovalna skupnost Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije.
zbiranje in distribuiranje informacij o stanju in razvoju svetovnega tržišča, novih izdelkov, tehnologij, konkurenčne proizvodnje ipd. ter za promocijo naših inovacij v tujini.
Nosilca sta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
34	■	-
Vključevali bomo sredstva javnega obveščanja v informiranje in popularizacijo pomena inovacij v razvoju naše družbe, dosežkov domačih strokovnjakov, novih domačih proizvodov itd.
Nosilec jc Socialistična zveze delovnega ljudstva Slovenije.
VII.	RAZISKOVALNA OPREMA
35
Organizirali bomo koordinirano nabavo in uporabo raziskovalne opreme, tako laboratorijske, kakor tudi opreme za pilotsko proizvodnjo in medsebojno omogočali izvedbi poskusov na industrijskih napravah.
Nosilca sta Raziskovalna skupnost Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
29
Formirali bomo povezane omrežje za dokumentacijsko-informacijska dejavnost, posebej za patentne informacije (patentotekc).
Nosilec jc Raziskovalna skupnost Slovenije.
30
Organizirali bomo centralno evidentiranje in selektivno obveščanje zainteresiranih o strokovnih gradivih, ki so dostopna skozi mednarodno znanstveno tehnično sodelovanje, bodisi iz udeležbe naših kadrov na mednarodnih posvetih, kongresih ipd., bodisi skozi naše sodelovanje v mednarodnih organizacijah in združenjih.
Nosilca sta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije.
31
Spodbujali bomo medsebojno informiranje in zagotavljali dostopnost podatkov ter skupno uporabo virov podatkov za ključne inovacijske projekte ter dolgoročne strateške usmeritve domače inovacije.
Nosilec je Gospodarska zbornica Slovenije.
32
Uveljavljali bomo centralno evidentiranje in enotno statistično spremljanje domačih inovacijskih potencialov od raziskovalnih kacjrov, raziskovalnih dosežkov pa do tehnoloških linij in potrebne opreme.
Nosilca sta Raziskovalna skupnost Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
33
Organizirali bomo vključevanje naših diplomatskih In gospodarskih predstavnikov v tujini v sisteme za
VIII.	ZAŠČITA INOVACIJSKIH DOSEŽKOV
311
Spodbujali in ustvarjali bomo pogoje za ustrezno • zaščito domačih invencij: izumov, tehnično-ovganiza-cijskih in pošlo/1 nih izboljšav ter know-how ter njihovega komercialnega plasmana, doma in V tujini.
Nosilca sta Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije.
37
Spodbujali bomo uveljavitev lastnih patentov, lastnega know-how, lastnih vzorcev in modelov, domačih blagovnih znamk in geografskih označb porekla blaga ter se izogibali restriktivnim omejitvam v slučajih potrebnega nakupa tuje inovacije, na strateških razvojnih usmeritvah, kjer si kot dolgoročni cilj zastavljamo enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela.
Nosilca sta Gospodarska zbornica Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije.
38	'	>
Spodbujali bomo uveljavljanje kolektivnih znamk ter znakov kvalitete pb posameznih gospodarskih vejah ter za celotno slovensko gospodarstvo.
Nosilec je Gospodarska zbornica Slovenije.
IX.	IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA 39
Udeleženci tega dogovora se zavezujemo, da bomo na temelju njegovih izhodišč za realizacijo vseh posameznih določil dogovora vsak za svoje področje delovanja pripravili konktetne programe svoje aktivnosti in zadolžitev ter jih medsebojno vsebinsko in rokovno uskladili.
40
Udeleženci družbenega dogovora bomo dajali iniciative, da se osnovni inovacijski kriteriji, osnove inovacijske politike in uvoza tuje inovacije ter usklajevanje pri nastopanju na tujih tržiščih samoupravno obravnavajo v vsej državi in se v medrepubliškem sodelovanju vzpostavi enoten samoupravni sistem za delovanje na teh področjih.
41
Udeleženci bomo za izvajanje teza dogovora ustanovili koordinacijsko telo ter določili njen sedež pri enem od podpisnikov.
42
Vsak udeleženec bo za izvajanje tega dogovora zadolžil ustrezni organ ter vsaj enkrat letno poročal koordinacijskemu odboru o izvajanju dogovora na svojem področju.
Koordinacijski odbor enkrat letno poroča podpisnikom o izvajanju družbenega dogovora.
X.	KONČNE DOLOČBE
43
K družbenemu dogovoru lahko pristopijo poleg začetnih udeležencev tudi druge organizacije.
44
Družbeni dogovor je sprejet in prične veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
45
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Podpisniki: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Raziskovalna skupnost.. Slovenje, Izobraževalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
129.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. .19-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona osrednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 3l-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo 'n izobraževanje na 13. seji dne 2. februarja 1977 sprejel
ODREDBO o trajanju šolanja 1
1
V skladu s predmetniki in učnimi načrti, ki jih je sprejel strokovni svet za' vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 13. seji, dne 28. maja 1976, traja šolanje Za Poklic: ‘
— administrator dve leti (4 semestre ali 24 mese-
cev),
—	modistka dve leti (4 semestre ali 24 mesecev),
—	klobučar dve leti (4 semestre ali 24 mesecev),
—	administrativni tehnik štiri leta (8 semestrov ali 48 mesecev),
—	farmacevtski tehnik štiri leta (8 semestrov ali 48 mesecev),
—	laboratorijski tehnik štiri leta (8 semestrov ali 48 mesecev),
./
—	zobotchnik štiri leta (8 sepnestrov ali 48 mesecev),
—	ladijski strojni tehnik štiri leta (8 semestrov ali 48 mesecev).
V	skladu s predmetniki in učnimi načrti, ki jih je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 14. seji, dne 12. julija 1976. traja šolanje za poklic:
—	konfekcionar dve leti (4 semestre alji 24 mesecev),
—	konfekcijski modelar dve leti (4 semestre ali 24 mesecev),
—	konfekcijski tehnik štiri leta (8 semestrov ali
48 mesecev),	,
—	konfekcijski delovodja 1032 ur.
V	skladu s predmetnikom in učnim nacrtom, ki ju je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 15. seji, dne 16. novembra 1976, traja šolanje za poklic:
—	rudar tpi leta (6 semestrov ali 36 mesecev).
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	/
Št. 611-4/76
Ljubljana, dne 2. februarja 1977.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
ISO.
Na podlagi 7. člena zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 31-1399/76) izdaja republiški sekretar za finance v soglasju s predsednikom republiškega komiteja za energetiko
PRAVILNIK
o	postopku in načinu obračunavanja in plačevanja sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov
1. člen
Uporabniki družbenih sredstev, ki združujejo sredstva po določbah 1., 2. in 4. točke 2. člena zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbe-
nih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov (Uradni list SRS, številka 31-1399/76 — v nadaljnjem besedilu: zakon), vplačujejo ta sredstva na posebne prehodne račune pri podružnicah Službe družbenega knjigovodstvi na osnovi obračunov, ki jih v imenu in za račun Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije sestavijo dobavitelji električne energije.
Uporabniki družbenih sredstev iz prejšnjega odstavka vplačujejo obračunane zneske hkrati s plačilom računa za dobavljeno električno energijo.
■	2. člen
Uporabniki družbenih sredstev, ki združujejo sredstva po določbah 3. točke 2. člena zakona, vplačujejo med letom akontacije v sorazmerju z višino dosežene osnove za davek za preteklo leto na račun Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva številka 50101-661-513021.
Akontacije -se med letom vplačujejo od treh dvanajstin osnove za davek trimesečno za nazaj in sicer najpozneje do 10. aprila za prvo trimesečje, do 10. julija za drugo trimesečje in do 10. oktobra za tretje trimesečje.
Med letom plačane akontacije se dokončno poračunajo z obračunom obveznosti, ki ga zavezanec hkrati z zaključnim računom predloži Službi družbenega knjigovodstva.
3.	člen
Če je zavezanec vplačal z akontacijami manj sredstev, kot bi jih bil dolžan plačati po obračunu obveznosti, mora razliko med plačanimi akontacijami in obračunano obveznostjo plačati hkrati s predložitvijo obračuna obveznosti.
Če je zavezanec plačal z akontacijami več sredstev, kot bi jih bil dolžan plačati po obračunu obveznosti, se mu preveč vplačani zpesek šteje v plačilo naslednjih akontacij razen če zavezanec zahteva vračilo preveč vplačane obveznosti. Če zahteva zavezanec vračilo preveč vplačane obveznosti, mu Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije preveč vplačani znesek vrne v desetih dneh po vložitvi zahtevka.
4.	člen
Uporabniki družbenih sredstev, ki združujejo sredstva po določbah 5. točke 2. člena zakona, predložijo Službi družbenega knjigovodstva obračun teh obveznosti trimesečno, in sicer: za prvo trimesečje do 20. aprila, za drugo trimesečje do 20. julija, za tretje trimesečje do 20. oktobra in za četrto trimesečje do 20. februarja naslednjega leta, in hkrati vplačajo obračunano obveznost na račun Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije št. 50101--661-513021.
Obračun obveznosti iz prejšnjega odstavka mora imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: »Obračun«) in se predloži Službi družbenega knjigovodstva v dvoj-niku.
5.	člen
Če je obveznost zavezanca za vplačilo v posameznem trimesečju manjša kot lOO.OOo dinarjev, predloži
zavezanec »Obračun« in izvrši vplačilo v tistem trimesečju, ko vsota obveznosti doseže ali preseže 100.000 dinarjev.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je zavezanec dolžan predložiti obračun obveznosti za preteklo leto in plačati sredstva ob predložitvi zaključnega računa.
6.	člen
V	»Obračunu« so^pod »A) PLAČILA V INVESTICIJSKE NALOŽBE« vpisujejo vsa plačila za investicijske naložbe, plačane iz lastnih sredstev (stolpec 3) in iz investicijskih kreditov (stolpec 4).
V	stolpec 5 se vpisujeta številka in naziv računa prejemnika teh sredstev (iz nalogov, ki so zajeti v stolpcih 3 in 4).
Stolpec 6 se izpolnjuje le pri plačilih iz investicijskih kreditov, in sicer tako da se navede dajalec kredita.
Vsa vplačila za investicijske naložbe se vpisujejo v stolpec 1, 3 in 4 po časovnem zaporedju.
Vpisani zneski ^ stolpcih 3 in 4 se seštejejo.
7.	člen
V	»Obračunu« se pod »B) OBRAČUN OBVEZNOSTI« vpisuje v stolpec 2 vsota vseh vplačil v investicijske naložbe iz lastnih sredstev in investicijskih kreditov (vsota seštevka iz stolpca 3 in 4 pod A).
V	stolpcu 3 se obračuna 4,8 % obveznosti za združevanje sredstev (od osnove, ki je navedena v stolpcu 2).
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v letu 1977 v stolpcu 3 dodatno obračunajo obveznosti iz 3. člena zakona.
8.	člen
V	-Obračunu« pod »C) PLAČILA OBVEZNOSTI« se vpišejo zneski iz priloženih prenosnih nalogov, s katerimi se vplačuje obveznost iz sredstev žiro računa in iz investicijskih kreditov. Če se obveznost vplača z več kot dvema prenosnima nalogama, je treba skupno obveznost specificirati na hrbtni strani »Obračuna« ali pa predložiti ustrezno specifikacijo v dvojniku.
9.	člen
Določbe tega pravilnika se ustrezno uporabljajo tudi za vsa vplačila povečanih obveznosti v letu 1977 po 3. členu zakona.
10.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za obračunavanje in plačevanje sredstev od 1. januarja 1977.
Ljubljana, dne 17. februarja 1977.
Republiška sekretarka za finance
Milica Ozbič 1. r.
z .
Soglašam,
predsednik republiškega komiteja za energetiko
Drago Petrovič 1. r.
Datum
Uporabnik, družbenih sredstev
„OBRAČUN11
obveznosti po 5. točki 2. člena zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov (Uradni list SRS, št. 31-1399/76)
za čas od ................. do
A) PLAČILA V INVESTICIJSKE NALOŽBE:
Datum nakazila	Plačilo za investicijske naložbe			Nakazano v dobro rač. (naziv in številka računa)	Opomba
	iz lastnih	sredstev	iz investicijskih kreditov znesek din		
	St. računa SDK	znesek v din			
1	2	3	4	9.	6
Skupaj: 			,			
B) OBRAČUN OBVEZNOSTI:
Opis	Osnova za obračun sešt. 3 4-4 pod A	4,8 •/. za združevanje sredstev
1	2	3
obračun obveznosti 				-	—	- SO1/« povečanje v letu 1977 OZD gospodarstva skupaj:									
		
		
C) PLAČILA OBVEZNOSTI:
—	s prenosnimi nalogi- iz sredstev žiro računa
—	s prenosnimi nalogi iz investicijskih kreditov
skupaj:
Prevzeto in kontrolirano dne
Žig in podpis SDK
Žig in podpis uporabnika družbenih sredstev

131.
Na podlagi 25. člena samoupravnega -sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 OJradni list SRS, št. 2-31/77) sprejme Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije
NAVODILA
o vplačevanju sredstev po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980
1.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoju elektroenergetike za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 2-31/77 — v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum), ki združujejo sredstva po določbah 2., 3 in 4. točke 8. člena samoupravnega sporazuma, vplačujejo ta sredstva na posebne prehodne račune pri podružnicah Službe družbenega knjigovodstva na osnovi obračunov, ki jih v imenu in za račun Samoupravni: interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ISE) sestavijo dobavitelji električne energije.
Podpisniki samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka vplačujejo obračunane zneske hkrati s plačilom računa za dobavljeno električno energijo.
2.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma, ki združujejo sredstva po določbah 5. točke 8. člena samoupravnega sporazuma, vplačujejo med letom akontacije v sorazmerju z višino dosežene osnove za davek za preteklo leto na račun ISE pri Službi družbenega knjigovodstva, št. 50101-681-513021.
Akontacije se med letom vplačujejo od treh dvanajstin osnove za davek trimesečno za nazaj in sicer najpozneje do 10. aprila za prvo trimesečje, do 10. julija za drugo trimesečje in do 10. oktobra za tretje trimesečje.
Med letom vplačane akontacije se dokončno poračunajo z obračunom obveznosti, ki ga zavezanec hkrati z zaključnim računom predloži Službi družbenega knjigovodstva.
3.	člen
Će je zavezanec vplačal z akontacijami manj sredstev, kot bi jih bil dolžan plačati po obračunu obveznosti, mora razliko med vplačanimi akontacijami in obračunano obveznostjo plačati hkrati s predložitvijo obračuna obveznosti.
Ce je zavezanec vplačal z akontacijami več sredstev, kot bi jih bil dolžan po obračunu obveznosti, se mu preveč vplačani znesek šteje v plačilo naslednjih akontacij, razen če zavezanec zahteva vračilo preveč vplačane obveznosti, mu ISE preveč vplačani znesek vrne v desetih dneh po vložitvi zahtevka. 4
4.	člen
Uporabniki družbenih sredstev, ki združujejo sredstva po določbah 1. točke 8. člena samoupravnega sporazuma, predložijo Službi družbenega knjigovodstva obračun teh obveznosti trimesečno in sicer: za prvo trimesečje do 20. aprila, za drugo trimesečje do 20. ju-
lija', za tretje trimesečje do 20. oktobra in za četrto trimesečje do 20. februarja naslednjega leta in hkrati vplačajo obračunano obveznost na račun ISE št. 50101-661-513021.
Obračun obveznosti iz prejšnjega odstavka mora imeti obliko, kot je določeno v prilogi, ki je sestavni del ieh navodil (v nadaljnjem besedilu: »Obračun«) in se predloži Službi družbenega knjigovodstva v dvojniku.
5.	člen
Če je obveznost zavezanca za plačilo v posameznem trimesečju manjša kot 100.000 dinarjev, predloži zavezanec »Obračun« in izvrši vplačilo v tistem trimesečju. kc, vsota obveznosti doseže ali preseže 100.000 din.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je zavezanec dolžan predložiti obračun obveznosti za preteklo leto in vplačati sredstva ob predložitvi zaključnega računa.
6.	člen
V	»Obračunu« se pod A. PLAČILA V INVESTICIJSKE NALOŽBE« vpisujejo vsa vplačila za investicijske naložbe, plačane iz lastnih sredstev (stolpec 3) in iz investicijskih kreditov istolpec 4).
V	stolpec 5 se vpisujeta številka in naziv računa prejemnika teh sredstev (iz nalogov, ki so zajeti v stolpcih 3 in 4).
Stolpec 6 se izpolnjuje le pri plačilih iz investicijskih kreditov in sicer tako, da se navede dajalec kredita.
Vsa vplačila za investicijske naložbe se vpisujejo v stolpec 1. 3 in 4 po časovnem zaporedju.
Vpisani zneski v stolpcih 3 in 4 se seštejejo.
7.	člen
V	»Obračunu« se pod »B. OBRAČUN OBVEZNOSTI« vpisuje v stolpec 2 vsota vseh vplačil v investicijske naložbe iz lastnih sredstev in investicijskih kreditov (vsota seštevka iz stolpca 3 in 4 pod A.).
V	stolpcu 3 se obračuna 4.8 °/o obveznosti za združevanje sredstev (od osnove, ki je navedena v stolpcu 2).
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v letu 1977 v stolpcu 3 dodatno obračunajo obveznosti iz 9. člena samoupravnega sporazuma.
8.	člen
V	»Obračunu« pod »C. PLAČILA OBVEZNOSTI« se vpišejo zneski iz priloženih prenosnih nalogov, s katerimi se plačuje obveznost iz sredstev žiro računa in iz investicijskih kreditov. Ce obveznost vplača z več kot dvema prenosnima nalogama, je treba skupno obveznost specificirati na hrbtni strani »Obračuna« ali pa predložiti ustrezno specifikacijo v dvojniku.
9.	člen
Določila teh navodil se ustrezno uporabljajo tudi za vsa vplačila povečanih obveznosti v letu 1977 po 9. členu samoupravnega sporazuma.
10.	člen
Ta navodila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljajo pa se za obračunavanje in plačevanje sredstev od 1. januarja 1977.
Ljubljana, dne 21. februarja 1977.
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva SR Slovenije
Tone TribuSon 1. r.
(Podpisnik samoupravnega sporazuma)
(Datum)
„OBRAČUN"
obveznosti po 1. točki 8. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št.
2-31/77)
za čas od ....................... do ...................
A. PLAČILA V INVESTICIJSKE NALOŽBE:
Datum nakazila	Plačilo za investicijske naložbe			Nakazano v dobro rač. (naziv in številka računa)	Opomba
	iz lastnih	sredstev	iz investicijskih kreditov znesek din		
	št. računa SDK	znesek v din			
1	2	3	4	s	G
					✓
Skupaj: 				-							
I
B. OBRAČUN OBVEZNOSTI:

Opis	Osnova za obračun sešt. 34-4 pod A	4,8 o/» za združevanje sredstev
1	2	3
Obračun obveznosti 		1						 50 °z'o povečanje v letu 1977 	.1		 Skupaj: 										
C. PLAČILA OBVEZNOSTI
— s. prenosnimi nalogi iz sredstev žiro računa ~~ s prenosnimi nalogi iz investicijskih kreditov
— skupaj:
Prevzeto in kontrolirano dne
Žig in podpis SDK
Žig in podpis podpisnika samoupravnega sporazuma:
132.
Skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije je na svojem 5. rednem zasedanju dne. 5 julija 1976 sprejela
SKLEP
o tem, da se v letu 1976 ne uveljavi 9. člen samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980
V letu 1976 se ne uveljavi 9. člen samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 (Uradni list SRS, št. 2-31/77).
Predsednik skupščine ISE
Janez Šter, dipl. oec. 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
133.
Na podlagi 10. člena in 1,. člena zakona o geodet-, ski službi (Uradni list SRS,'.št. 23/76) in 47. členu statuta mesta Ljubljane (Uradni lisi SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1977 in na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta
Ljubljane
1.	člen
S tem odlokom se poblašča Ljubljanski geodetski biro in Ljubljanski urbanistični zavod za opravljanje posameznih storitev v zadevah geodetske službe, ki so zadeve posebnega družbenega pomena, za potrebe občanov, državnih organov, organizacij in skupnosti, društev in civilno pravnih oseb, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh podatkov in, ki jih ne opravlja Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane.
2.	člen
Ljubljanski geodetski biro se pooblašča za opravljanje naslednjih storitev:
1.	parcelacije zemljišč z mejnim ugotovitvenim postopkom,
2.	izdelave geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije,
3.	izdelave geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda.
Ljubljanski urbanistični zavod se pooblašča za za-količbe stavb in objektov.
3.	člen
Geodetska uprava Skupščine mesta Ljubljane opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem storitev v zadevah geodetske službe, ki jih po 2. členu tega odloka opravljata Ljubljanski geodetski biro in Ljubljanski urbanistični zavod; pri tem jima lahko daje tudi obvezna navodila za njuno delo. i
4.	člen
Ljubljanski geodetski biro in Ljubljanski urbanistični zavod sta dolžna na zahtevo Geodetske uprave Skupščine mesta Ljubljane dajati podatke o storitvah v zadevah geodetske službe, ki jih opravljata.
5.	člen
Ljubljanski geodetski biro in Ljubljanski urbanistični zavod opravljata storitve navedene v 2. členu tega odloka po cenah, ki jih določita v soglasju s Skupščino mesta Ljubljane.
6.	člen
V samoupravnih organih Ljubljanskega geodetskega biroja ir. Ljubljanskega urbanističnega zavoda sodelujejo tudi 'predstavniki, ki jih imenuje Skupščina mesta Ljubljane.
Predstavniki, ki jih imenuje Skupščina mesta Ljubljane enakopravno soodločajo v svetu delovne skupnosti, o vseh vprašanjih, ki sc tičejo izvajanja geodetske službe.
S statutom Ljubljanskega geodetskega biroja in Ljubljanskega urbanističnega zavoda, se natančneje določi način sodelovanja predstavnikov Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ljubljanski geodetski biro in Ljubljanski urbanistični zavod morata uskladiti svojo organizacijo in poslovanje z določbami toga odloka najkasneje do 20. oktobra 1977.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok sc spremeni
1.	alinea 2. točke sklepa o pooblastilu Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Glasnik, št. 23/67)', tako da se glasi:
»Izdeluje lokacijsko dokumentacijo razen izdelave geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije«.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok prenehajo veljati:
u) v odloku o spremembi naziva in dejavnosti Zavoda za izmero in kataster zemljišč Ljubljane (Glasnik, št. 20/68), 3., 4., 5., 6. in 13. člen
b) v sklepu o pooblastilu Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja (Glasnik, št. 23/67),
2.	alinea v 2. točki.
10.	člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 45-1/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
134.
Na podlagi 124., 126. in 207. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1977, na 30. seji zbora občin 3. februarja 1977 in 29. seji družbenopolitičnega zbora 3. februarja 197f? sprejela
ODLOK
o Kruenjin in postopku za podelite* zlate plakete ilegalca
1.	člen
Zlata plaketa ilegalca, najvišje priznanje mesta Ljubljane, se podeljuje organizacijam in posameznikom za posebne zasluge pri revolucionarni preobrazbi mesta in življenja v njem.
2.	člen
Zlata plaketa ilegalca se praviloma podeljuje vsako leto ob praznovanju dneva osvoboditve.
3.	člen
Zlata plaketa ilegalca sc podeljuje za trajnejše, izjemno uspešno delovanje na območju Ljubljane zlasti:
—	pomembnejšim vodilnim aktivistom OF, posebno zaslužnim v ilegalnem osvobodilnem boju,
—	pomembnim predvojnim funkcionarjem za izredne napore v predvojni revolucionarni dejavnosti in kasneje v vodstvih OF ter njenih delovnih področjih,
—	družinam, ki so požrtvovalno in pogumno vzdrževale pomembne postojanke ilegalnega boja,
—	organizacijam in posameznikom, ki imajo posebne zasluge pri ohranjevanju in vnašanju revolucionarnih tradicij in izkušenj v sedanje življenje mesta, še posebej v trajnejšem, uspešnem razvijanju aktivnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	organizacijam in posameznikom, ki imajo posebne zasluge v povojni revolucionarni preobrazbi mesta, zlasti še za trajnejše, izjemno uspešno delovanje v socialistični zvezi kot fronti socialističnih sil in uveljavitvi ter krepitvi socialističnega samoupravnega siste-•"a
4.	člen
Predlagatelji za podelitev Zlate plakete ilegalca so delovni ljudje in občani organizirani v družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih.
Predloge je treba poslati komisiji za priznanja in nagrade mesta Ljubljane, vsako leto dti 1. marca.
5.	člen
Predloge obravnava in oblikuje končni predlog posebna skupščinska komisija za priznanja in nagrade mesta Ljubljane.
6.	člen	-v
O predlogih razpravlja in da mnenje predsedstvo MK SZDL Ljubljane.
7.	člen
O podelitvi odloča Skupščina mesta Ljubljane na sejah vseh zborov.
Praviloma se Zlata plaketa ilegalca podeljuje na slavnostni seji ob praznovanju dneva osvoboditve Ljubljane.
Zlata plaketa ilegalca se lahko podeli tudi ob drugih priložnostih, vendar na slovesen način
8.	člen
Zlata plaketa ilegalca se podeljuje hkrati s posebno listino.
9.	člen
Vsako leto sc podeli največ osem Zlatih plaket ilegalca.
10.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 17-1/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
135.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 10. člena odloka o ustanovitvi Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov je Skupščina mesta .Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1977. na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov
Za vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov je imenovan za čas do 31. marca 1977
Tit Turnšek
St. 111-8/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
136.
Na podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter na osnovi 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1977, na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k imenovanju
Janeza Riglerja za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani.
Št. 111-1/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
137.
Na podlagi 23b člena statuta Inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti in v skladu z določbami zakona o javnem obveščanju fUradni list SRS, št. 7-30/73) ter na osnovi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1977, na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata v izdajateljski svet pri reviji Vestnik
Za delegata v izdajateljskem svetu revije Vestnik pri Inštitutu za javno upravo pri pravni fakulteti je imenovan
Aleš Čerin
St. 111-9/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
138.
Na podlagi tretjega odstavka 130. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in na osnovi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1977, na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda centralne lekarne Ljubljana
Za direktorja Zavoda centralne lekarne Ljubljana je imenovan ’
Vladimir Petkovič
St. 111-10/77
Ljubliana. dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
139.
Na podlagi 37. člena statuta Poklicne kovinarske šole v Ljubljani in na osnovi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št." 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne
3.	februarja 1977, na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne
3.	februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbene skupnosti v svet Poklicne kovinarske šole
Za predstavnika družbene skupnosti v svet Poklicne kovinarske šole je imenovan
Milivoj Stojanovič
Št. 111-11/77
Ljubljana, dne 3 februarja 1977.
Predsednik
Skppščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
140.
Na podlagi 11. člena akta o ustanovitvi ustanoviteljskega razmerja med Mestno konferenco SZDL Ljubliana in TOZD Radio Glas Ljubljane ter 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list. SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3. februarja 1977. na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju delegata v programski svet Radia Glas
Ljubljane
Za delegata v programski svet Radia Glas Ljubljane je imenovana
Sonja Mrak
St. 111-12/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
141.
Na podlagi 2. in 6. člena sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin in 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta- Ljubljane na 29. seji zbora združenega delo dne 3. februarja 1977, na 30. seji zbora občin dne 3 februarja 1977 in na 29. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnikov Skupščine mesta Ljubljane v skupščini skupnosti za- izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin
Za delegata v skupščino skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin sta imenovana
Alenka Selih in
Staniša Nikolič
Št. 111-13/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
142.
Na podlagi 10. člena odloka o ustanovitvi sklada ljubljanskih občin pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovar-stvenih zavodov Uradni list SRS, št. 49-948/71-1140) in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni ist SRS, št. 13-298'74) ie Skupščina mesta Ljubljane na 29. seji zbora združenega dela dne 3 februarja 1977 in na 30. seji zbora občin dne 3. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o soglasju k finančnemu načrtu sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnib šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1977
I
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k finančnemu načrtu sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1977.
II
Ta sklep začne veljati takoj.
Št. 400-3/77
Ljubljana, dne 3. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl., inž. 1. r.
143.
Na podlagi 2. člena odloka o ureditvi cestnega pro-nieta v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 10-410/76) in 17. Člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 33-968/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na 234. seji dne 25. januarja 1977 sprejel
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o načrtu Prometnega režima na območju mesta Ljubljane in ukrepih za njegovo izvajanje
1.	člen
V odredbi o načrtu prometnega režima na območju niesta Ljubljane in ukrepih za njegovo izvajanje 'Uradni list SRS. št. 15/76) se 9. členu doda nov če-*rti odstavek ki se glasi:
»Vojaški vojni invalidi od I. do VI. stopnje so Oproščeni plačevanja parkiranja na javnih parkirnih Površinah. Svojo upravičenost izkažejo z invalidsko
knjižico, ki jo v času parkiranja names.te na nptranji strani vetrobrana.«
2.	člen
Ta odredba začne, veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 155/1-77
Ljubljana, dne 4.» februarja 1977.
•»	Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin • Vengust 1. r.
BREŽICE
144.
Na podlagi določb 4., 6. in 7. člena zakona o rele-rendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) in 2. ter id. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 17. člena statuta krajevne skupnosti Dobova je svet krajevne skupnosti Dobova na seji 28. januarja 1977 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Veliki Obrež v krajevni skupnosti Dobova
1.	člen
Za območje vasi Veliki Obrež, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 23. januarja 1977, uvede samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Veliki Obrež v krajevni skupnosti Dobova.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo osmih mesecev in to od 1. februarja 1977 do 30. septembra 1977.
Samoprispevek se plačuje v denarju
3. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci. ki stalne prebivajo na območju vasi Veliki t>b-rež v krajevni skupnosti Dobova in sicer v naslednjih
določenih zneskih:
din
1.	lastniki stanovanjskih hiš	5.000
2.	delavci v delovnem razmerju iz OD 1.000
3.	upokojenci	300
4.	lastniki osebnih avtomobilov	1.000
3.	lastniki traktorjev	1.000
6. lastniki kmetijskih zemljišč pa od katastrske osnove po naslednji razpredelnici:
Osnova katastrskega dohodka din	Prispevek din
do 1.000	300
od 1.001 — 2.000	400
od 2.001 — 3.000	600
od 3.001 — 4.000	800
od 4.001 — 5.000	1.000
od 5.001 — 6.000	1.200
od 6.001 — 7.000	1.400
od 7.001 dalje	1.600
7.	Občani, zaposleni v tujini, so dolžni plačevati prispevek kot je navedeno pod točkami od 1 do 6.
8.	Obrtniki bodo plačevali samoprispevek na temelju sporazuma.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka zaposlili ali pridobili motorna vozila.
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, Ijot to določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku.
4.	člen
Za zbiranje sredstev je zadolžen vaški odbor za izvedbo referenduma. Nadzor nad zbiranjem sredstev in nadzor nad izvajanjem del bo vršil svet krajevne skupnosti Dobova.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, so strogo namenska in se vodijo na žiro računu krajevne skupnosti Dobova, št. 51620-645-50337.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava pri Skupščini občine Brežice.
7.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep q razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Dobova je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1977.	\
Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova Vinko Čančer 1. r.
145.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinancira-nje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Veliki Obrež v krajevni skupnosti Dobova
Po sklepu sveta krajevne skupnosti Dobova (Uradni list SRS, št. 31/76) z dne 28. decembra 1976, je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 23. januarja 1976.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto od 7. do 17. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe glede poteka referenduma.
Vseh volilnih upravičencev, vpisanih v volilni imenik, je bilo 252. Od teh je bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 252.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 246 volilcev. Za referendum je glasovalo 218, proti 25, neveljavnih glasovnic je bilo 3, glasovalo pa ni 6 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 252 in glede na število veljavnih glasovnic (»za« referendum), katerih je bilo 218, je glasovalo 86,5 °/o »ZA«.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevne
volilne komisije	skupnosti Dobova
Rudi Deržič 1. r.	Vinko Čančer 1. r.
146.
Na podlagi določb 4.. 6. in 7. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS. št. 29/72) in 2. ter 10. člena zakona o samoprispevku 'Uradni list SRS, št. 3/73) in 17. člena statuta krajevne skupnosti Dobova je svet krajevne skupnosti Dobova ng seji 28. januarja 1977 sprejel
S It I, E P
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest n» območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova
1.	člen
Za območje vasi Mostec, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 23. januarja 1977 uvede samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo šestih mesecev in to od 1. februarja do 31. julija 1977. Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova, in sicer v naslednjih do-
ločenih zneskih:
din
1.	lastniki stanovanjskih hiš	3.500
2.	delavci iz del. razmerja iz OD	300
3.	upokojenci	ISO
4.	lastniki osebnih avtomobilov	300
5.	lastniki tovornih avtomobilov	300
6 lastniki traktorjev	300
7. lastniki kmetijskih zemljišč pa od katastrske osnove po naslednji razpredelnici:
Osnova katastrskega	Prisncvek
dohodka din	M'
do 1.000	ISO
od 1.001	do	2.000	200
od 2.001	do	3.000	300
od 3.001	do	4.000	400
od 4.001	do	5.000	500
od 5.001	do	6.000	600
od 6.001	do	7.000	700
nad 7.000	800
8. Občani, zaposleni v tujini,‘so dolžni plačevati prispevek kot je navedeno pod točkami Od 1 do 6.
Zavezanci samoprispevka postanejo tudi vsi tisti občani, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka zaposlili ali pridobili motoma vozila.
Plačevanja krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, kot to določa prvi odstavek 10. člena zakona o samoprispevku.
4.	člen
Za zbiranje sredstev je zadolžen vaški odbor za izvedbo referenduma. Nadzor nad zbiranjem sredstev in nadzor nad izvajanjem del fo vršil svet krajevne skupnosti Dobova.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka. so stroro namenska in se vodijo na žiro računu krajevne skupnosti Dobova št. 51620-645-50337.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, .se prisijno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov.
Izterjavo bo vršila davčna uprava pri Skupščini občine Brežice.
7.	člen
Kolikor se sklep o razpisu referenduma ne ujema s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka, je treba sklep o razpisu referenduma razlagati v smislu tega sklepa.
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Dobova je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1977.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova
Vinko Cančcr I. r.
147.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in
ureditve cest na območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova
Po sklepu sveta krajgvne skupnosti Dobova (Uradni list SRS, št. 31/76) z dne 28 decembra 1976 je bil opravljen referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka dne 23. januarja 1976.
Komisija je ugotovila, da je bilo volišče odprto °d 7. do 17. ure.
Krajevna volilna komisija ni prejela nobene pripombe eldkie poteka referenduma.
Vseh vol’lnih upravičencev, voisnnih v volilni imenik je bilo 185 rtd toh ie bilo upravičencev, ki se upoštevajo po zakonu o referendumu 165.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je Glasovalo 135 vol 11 cev. Za referendum ie glasovalo 123. nroti 12. neveljavnih glasovnic ni bilo, glasovalo pa ni 30 volilcev.
Glede na število volilnih upravičencev 165 in glede na število veljavnih glasovnic (»ZA« referendum), katerih je bilo 123, je glasovalo 74,6 odstotka »ZA«.
Predsednik
Predsednik	sveta krajevne
volilne komisije	skupnosti Dobova
Jože Peterkoč 1. r.	Vinko Caneer 1. r.
GROSUPLJE
148.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 3. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za zazidalni otok Gl v Višnji gori
1
I
Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS razgrnejo predlog zazidalnega načrta za zazdalni otok Gl v Višnji gori, ki ga je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 pod št. 2124 v januarju 1977.
II
V času razgrnitve lahko k predlogu poda svpje pripombe in predloge občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija.
III
Predlog zazidalnega načrta za zazidalni otok Gl v Višnji gori bo na vpogled na oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve SO Grosuplje in prostorih krajevne skupnosti Višnja gora.
IV
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/77
Grosuplje, dne 14. februarja 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
I	149.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in statuta krajevne skupnosti Smarje-Sap je zbor delegatov krajevne skupnosti Šmarje-Sap na svoji seji dne 8. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Šmarje-Sap
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Smarje-Sap se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa krajevne skupnosti.
2.	člen
S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se financira gradnja objektov po naslednjem programu:
1.	dograditev otroškega vrtca za 60 otrok. Ocena manjkajočih sredstev 300.000 din,
2.	gradnja telovadnice z lokacijo ob osnovni šoli Šmarje. Ocena investicijske vrednosti 5,000.000 din,
3.	ureditev športnega centra ob osnovni ioli Šmarje (plavalni bazen, igrišče, ozelenitev). Ocena investicijske vrednosti 300.000 din,
4.	modernizacija krajevnih poti na območju krajevne skupnosti. Ocena investicijske vrednosti 1,500.000 din.
3.	člen
Skupna investicijska vrednost objektov navedenih v prejšnjem členu znaša po ocenah iz meseca januarja 1977 7.100.000 din., Oo tega zneska bo s samoprispevkom zbrano za plogradite\? otroškega vrtca 300 000 din za gradnjo telovadnice 2.000.000 din. za ureditev športnega centra 300.000 din, za modernizacijo krajevnih poti 400.000 din, preostala sredstva pa bodo prispevale samoupravne interesne skupnosti otroškeea varstva, izobraževanja, telesne kulture in krajevna skupnost Smarje-Sap.
4.	člen
Samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let in sicer od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Smarje-Sap:
1.	po stopnji 1,5 °/o od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov,
b)	upokojeni občani od pokojnin,
c)	delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti;
2	občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti. intelektualne storitve in avtorske pravice:
. a) 2 °/o od neto osebnega dohodka.
b) 1 °/i> od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek.
Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druce gosnodnr«ke dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1,	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 din na gospodarstvo.
6.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje programa, navedenega v 2. čienu sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev upravlja organ, ki ga imenjuje krajevna skupnost v soglasju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki sofinancirajo program.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo, 6 marca 1977 od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija.
8.	Člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi ob-čtmi krajevne skupnosti Smarje-Sap, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajc tudi. zaposleni občani, mlajši od 18 let, stanujoči v krajevni skupnosti Šmarje-Sap ki *e nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
9.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum. ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. *
10.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS
11.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Smarje-Sap
Na referendumu dne 6. 3. 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Šmarje-Sap, za sofinanciranje programa krajevne skupnosti za dograditev otroškega vrtca, gradnjo telovadnice, ureditev športnega centra in modernizacijo krajevnih poti za dobo od 1. 7. 1977 do 30. 6. 1982
glasujem
»ZA«	»PROTI«
Zig •
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
12.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Šmarje Sap.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik zbora delegatov krajevne skupnosti Smarje-Sap
Franc Gruden j. r.
150.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in G. člena zakona o samo-1 prispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) m 24. člena statuta krajevne skupnosti (Žalu; je zbor delegatov krajevne skupnosti Žalna na svoji seji dne 18. februarja 1977 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Žalna
1.	člen
Za območje krajevne skupnosti Žalna se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa komunalnega urejanja naselij v krajevni skupnosti Žalna.
2.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 13. marca 1977 od 7. do 12. ure na običajnih glasovalnih mestih po volilnih enotah. Referendum izvede tričlanska volilna komisija, ki jo imenuje zbor delegatov KS Žalna.
3.	člen
Predvideno je. da bo s samoprispevkom zbrano skupaj 1,0CC 00 din za potrebe komunalnega urejanja naselij v KS Žalna. Razliko med zbranimi sredstvi samoprispevka in letnimi plani ter programi del komunalnega urejanja po naseljih bo zagotovila krajevna skupnost Žalna iz svojih rednih sredstev ali iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti.
4.	člen
S sredstvi zbranimi iz samoprispevka se financira komunalno urejanje naselij po letnih programih vaških odborov. Zbrano sredstva se razporedijo vaškim odborom po naslednji razporeditvi:
Naselja Žalna Naselje Velika Loka Naselje Mala Loka Naselje Luče (in zaselek Na Soli)
Naselje Plešivica (in zaselek Lobček)
Skupaj predvidena sredstva
39,6 °/o ali 21,70/0 ali 4,2 "/o ali.
22',4 »/o ali
12,1 »/o ali 100,0 “/o ali
369.000	din
217.000	din 42.000 din
224 000 din
121.000. din 1,000.000 din
5.	člen	1
Samoprispevek bo uveden za obdobje 3 let in 9 mesecev in sicer od 1. 4. 1977 do 31. 12. 1980. Samopri-speve' bodo plačevali ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Žalna in' sicer-L občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu ali pri zasebnih deloda-
jalcih, oz. nadomestilo osebnega dohodka in uživalci osebnih in družinskih pokojnici v višini 2 °/o od neto osebnih dohodkov, nadomestil ali pokojnin,
2.	občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti v višini 5 %> od letne osnove za davek,
3.	občani, ki so zavezanci daV^a od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic v višini
a)	2%> od neto osebnega dohodka
b)	2 “/o od presežka nad bruto osebnim dohodkom, ki ga ugotovi davčni organ zmanjšanega za davek,
4.	občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunan davek, v višini 2 0/o od osnove.
G. člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih pomoči, invalidnin, otroškega dodatka,, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter o,d nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevka tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2 000 din mesečno,
2.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, kp imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov,
. 4. delovni ljudje in občani, ki imajo ošebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu.
7. člen
Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 51. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
8.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala izključno za izvajanje del programa komunalnega urejania naselij, navedenega v 4. členu sklepa in se bodo zbirala na posebnem računu.
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Žalna ter je najmanj enkrat letno dolžan poročati na zboru občanov krajevne skupnosti o izvajanju letnih programov iz 4. člena tega sklepa ter o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani krajevne skupnosti Žalna, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani mlajši od 18. let stanujoči v krajevni skupnosti Žalna, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo na družbenopolitični zbor.
Volilna komisija krajevne skupnosti Žalna vodi referendum, ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju krajevne skupnosti.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih 'imenuje volilna komisija.
11.	člen
Izid referenduma se. objavi v Uradnem listu SRS
12.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno irj lajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Žalna
Na referendumu, dne 13. 3. 1977 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje krajevne skupnosti Žalna,, za sofinanciranje programa komunalnega urejanja naselij Žalna, Mala Loka, Velika Loka, Luče in Plešivica za dobo od 1. 4. 1977 do 31. 12. 1980.
GLASU,TEM
»ZA«	»PROTI*
Žig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo gla ovnice tako, da obkrožijo besedo ->ZA<. če se strinja io z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI , če sc z uvedbo samoprispevka ne strinjajo.
13.	člen
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Žalna.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Žalna Jože Brian 1. r.
Predsedenik zbora delegatov
krajevne skupnosti Žalna
Jože Hribar 1. r.
LAŠKO
151.
Na podlagi 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), 2. in 6 člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in 19. ter 34. člena statuta krajevne skupnosti Rimske Toplice (Uradni vestnik občine Laško. št. 10-125/74' je konferenca krajevne skupnosti Rimske Toplice na predlog zborov občanov naselij Brstovnica. Konc, Laži še, Lože, Školče in Vodiško z dne 21. novembra 1976 na svoji seji dne 10 februarja 1977 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselij Brstovnica, Konc, Lažiše, Lože, Škofce in Vodiško v krajevni skupnosti Rimske
Toplice	1
1.	člen
Za območje naselij Brstovnica. Konc, Lažiše, Lože, Škofce in Vodiško v krajevni skupnosti Rimske Toplice se razpiše referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za financiranje ureditev ceste od Brstovnici' ina odcepu s ceste Rimske Toplice—.Tur-klošter) skozi Lože do naselja Lažiše..
2.	člen
Skupna vrednost ureditvenih del iz 1. člena tega sklepa zna -a po oceni iz decembra 1976 1,500.000 dinarjev. Od tega zneska bo s krajevnim samoprispevkom zbrano 650.000 din, iz občinskega samoprispevka bo po proeramu odstopljeno 365.000 din. krajevna skupnost pa bo iz svojih sredstev prispeval;i 85.000 din 'skupno tedaj 1.100 000 dim. dočim bodo preostala sredstva prispevale delovne organizacije ter sklad za financiranje komunalne dejavnosti v občini Laško.
3.	člen
Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 5 let iri. to: od i. aprila 1977 do zaključno 31. marca 1902.
4.	člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju nadi j iz L člena tega klopa po stopnji 2,5 % od naslednjih osnov:
a)	delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov in drugih prejemkov, ki se štejejo za osebne dohodke;
b)	upokojeni občani od neto pokojnin;
c)	občani, ki samostojno kot glavni ali postranski pojdic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, 'intelektualne storitve in avtorske pravice od neto osebnega dohodka, oziroma od dohodka, ki ga ugotovi davčn: organ, zmanjšanega za odmerjeni davek iz tega dohodka.
Krajevni samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka zmanjšanega za obračunani davek.
Delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti, pločujejd krajevni samoprispevek pa, stopnji 30% od katastrskega dohodka.
5.	člen
Krajevni Samoprispevek sc ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov tor od nagrad, ki jih prejemajo učenci v, gospodarstvu.
Krajevni samoprispevek tudi ne plačujejo občani naselij Brstovnica, Lože in Vodiško, ki ceste Brstovnica—Lažiše nc uporabljajo, če Stanujejo ob cesti Rimske Toplice—Ju rkloštcr.
Oprostitev po prejšnjem odstavku se prizna na izrecen -pismeni zahtevek upravičenca. O upravičenosti zahtevka odloči na seji poseben odbor iz 2. odstavka 7. člena tega sklepa. O morebitni pritožbi zoper sklep posebnega odbora dokončno odloči svet krajevne skupnosti Rimske Toplice.
6.	člen
•Od krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list, SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
7.	člen
S krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva so, namenska sredstva in se bodo uporabila izključno za izvajanje del, navedenih v 1. členu tega sklepa; zbirala se bodo na posebnem računu krajevne skupnosti Rimske Toplice.
S sredstvi zbranimi s krajevnim samoprispevkom upravlja svet. krajevne skupnosti po sklepih posebnega odbora, ki ima 7 članov, v katerem ima svet krajevne skupnosti in vsako naselje iz 1. člena tega sklepa po enega predstavnika. Ta odbor je hkrati tudi odgovoren za izvajanje programiranih del.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s krajevnim samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Rimske Toplice.
9.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 27. februarja 1977 od 7. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih bo določila volilna komisija krajevne skimnncH Rimske Toplice.	’
10.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi občani naselij Brstovnica, Konc, Lažiše, Lože, Skofce in Vodiško iz krajevne skupnosti Rimske Toplice, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku Pravico glasovanja imajo tudi zaposleni občani, mlajši od 18 let. stanujoči v teh naseljih, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in Se niso vpisani v splošni volilni imenik.
11.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in se nanašajo*na družbenopolitični zbor. •
Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referen-dum. ugotovi rezultate in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma na območju navedenih naselij iz Prejšnipoa člena.
Glasovanje o referendumu vodijo na glasovalnih mestih glasovalni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
12.	člen
Izid referenduma se objavi v Uradnem listu SRS.
13.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Rimske Toplice.
Na referendumu dne 27. februarja 1977 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za območje naselij Brstovnica, Konc, Lažiše, Lože, Skofce in Vodiško v krajevni skupnosti Rimske Toplice za financiranje ureditve ceste Brstovnica—Lažiše za dobo od 1. aprila 1977 do 31. marca 1982
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Zig
Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnice tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinjajo.
14.	člen
Sredstva za Izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Rimske Toplice.
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 80/1976-1
Rimske Toplice, dne 10. februarja 1977.
Predsednik
, konference krajevne skupnosti Rimske Toplice Franc Perše 1. r .
LENART
152.
Na podlagi 55. člena statuta krajevne skupnosti Lenart. 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) in na podlagi uspešnega referenduma o podaljšanju krajevnega samoprispevka z dne 19. decembri) 1976, po 9. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS. 51. 29-263'72) je konferenca krajevne skupnosti Lenart dne 10. februarja 1977 sprejela
SKLEP
<> podaljšanju krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lenart v Sl. goricah
1
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest se na območju krajevne skupnosti Lenart v naseljih Močna, Vinička vas Hrastovec, Spodnje Partinje, Zamarkova, Lormanje. Setarova. Radehova, del Lenarta, Zgornji Žerjavci. Spodnji Zerjavci in Spodnji Porčič podaljša krajevni samoprispevek odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju občine Lenart — Uradni Ust SRS, št.
4-48/72) v gotovini, delovni sili in prevozih, ki se pobira v letih 1977, 1978, 1979, 1980 in 1981.
2
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Lenart izvzemši občane za katere veljajo oprostitve plačila krajevnega samoprispevka.
3
Krajevni samoprispevek se uporabi za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območjih, navedenih v
1.	točki tega sklepa. Vrednost del, ki bo financirana iz sredstev krajevnega samoprispevka v gotovini, delovni sili in prevozih v letih 1977—1981 znaša 1.323.185 dinarjev, od tega po posameznih vaških odborih: Lenart — del 81.445 din, Lormanje 87.360 din, Radehova 66.585 din. Sp. Partinje 102.120 din, Sp. Porčič 57.260 din, Sp. Zcrjavci 186.240 din, Zamarkova 104.100 din, Šctarova 68.105 din, Zg. Zcrjavci 264 350 din. Močna
111.250 din, Vinička vas 107.270 din, Hrastovec 87.040 din.
4
Dela bodo izvršena in financira po programu kraljevne skupnosti na pregled vaških odborov za posamezna območja. Svet krajevne skupnosti predloži letne programe zborom občanov v razpravo in potrditev.
5
Dela, ki se bodo financirala iz sredstev krajevnega samoprispevka, morajo biti zaključena do 1. junija 1932. Za zbiranje sredstev skrbi svet krajevne skupnosti, za izvajanje del pa vaški odbori.
6
Za financiranje potreb, navedenih v 3. členu tega odloka prispevajo občani — zavezanci:
a< v' gotovini:
—	2°/o od osebnega dohodka kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek),
—	1 «/o od čistega dohodka zavezanci davka ' iz osebnega dohodka od opravljenih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih storitev, od avtorskih pravic, patentov, tehničnih izboljšav,
—	0,5 ”/o od mesečnih neto osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin.
Osnova za odmerp samoprispevka zaposlenim v inozemstvu (zdomcev) je povprečni mesečni dohodek na obrhočju občin v letu pred letom, za katero se odmerja samoprispevek;
b)	delovni sili:
—	gospodinjstva od 200 do 1.000 din KD — en delovni dan
—	gospodinjstva od 1.001 do 5.000 din KD — dva delovna dneva
—	gospodinjstva od 5.001 din KD dalje — tri delovne dneve
c)	lastniki traktorjev — en delovni dan (8 ur) vožnje.
7. člen
Krajevni samoprispevek kmetom in obrtnikom od-, meri in pobira davčna uprava SO Lenart, obenem s splošnimi davki teh zavezancev. Krajevni samoprispevek delavcev in unokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov oziroma pokojnin ob izplačilu in ga vračajo krajevni skupnosti.
Zavezancem, zaposlenim izven SR Slovenije, katerim izplačevalci osebnih dohodkov po veljavnih predpisih niso dolžni odtegovati krajevnega samoprispevka, odmeri in pobira krajevni samoprispevek davčna uprava OS Lenart na enak način in v istih rokih, kot zavezancem iz prvega odstavka te točke.
Svet krajevne skupnosti pgedloži vsako leto do 15. februarja davčni upravi seznam zaposlenih v Jugoslaviji z naslovi izplačevalcev osebnih dohodkov, za zaposlene v inozemstvu (zdomce) pa seznam z navedbo države, v kateri začasno dela. Za nove zaposlitve med letom predloži svet krajevne skupnosti ustrezne podatke v 30 dneh od zaposlitve zavezanca oziroma čim je podatke o zaposlitvi dbbil.
8
O uporabi sredstev zbranega krajevnega samoprispevka sestavi konec vsakega leta svet krajevne skupnosti zaključni račun in ga. po predhodni obravnavi na zboru občanov, predloži konferenci KS.
9
Plačila krajevnega samoprispevka v gotovini so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z vapstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij, vajenci od nagrad in zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, intelektualnih ali gospodarskih storitev, ki so oproščeni plačila davka po določlih zakona o davkih občanov.
. Krajevnega samoprispevka v delu oz. nadomestila v denarju so oproščeni’ noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delersposobnega člana.
10
Kolikor obveza krajevnega samoprispevka v delovni sili ali v prevozih ni izpolnjena, krajevna skupnost pa je zavezancu tako obveznost naložla v skadu s 6. točko — točko b, c, tega sklepa, mora zavezanec plačati za en delovni dan 150 din oziroma za eno traktorsko uro 80 din. ,
11
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka opravlja organ samoupravne kontrole delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti Lenart. Organ samoupravne kontrole pregleda vsakoletni zaključni račun sredstev krajevnega samoprispevka. pred n o ga svet KS predloži v obravnavo zborom občanov.
O pregledu poroča organ samoupravne kontrole zborom občanov in konferenci KS.
12
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
konfereneg krajevne skupnosti Lenart
Slavko Kurečič 1. r.
LITIJA
153.
Na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. februarja 1977 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
15.	februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka n začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1977
1.	člen
Spremeni se odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1977, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 31/76, ki se na novo glasi:
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. polletje 1977
2.	člen
S tem odlokom se spremeni 1. člen odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija (Uradni list SRS. št. 31/761 in se potrebe občinskih organov in drugih porabnikov občinskega proračuna v I. polletju 1977 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1977 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1976.
3.	člen
Spremeni se 2. člen odloka, ki se na novo glasi:
V času začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ do ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih za 10.8 %>.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 010-11/63
Litija, dne 15. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšelt 1. r.
154.
Na podlagi 27. in 161. člena statuta občine Litija tUratini list SRS, št. 23/74), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 z dopolnitvami in spremembami) in zakona o podaljšanju rokov 7n določitev stopenj in osnov davkov za lete 1977. je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. februarja 1977 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
Dopolni se 1. točka prvega odstavka 14. člena odloka o davkih občanov z besedilom:
— in od dohodkov od domače obrti.
Drugi odstavek 14. člena odloka o davkih občanov se črta.
2.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75) se 25. člen spremeni v celoti in se glasi:
Občinski davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
Če znaša davčna osnova dinarjev:
nad	do	,	stopnja «/•
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150 000	46
150.000	200.000	48
200.000	-	50
3.	člen
Za 27. členom odloka o davkih občanov se dodt nov 27a člen, ki se glasi:
27.3 člen
Pri obdavčitvi dohodkov, ki izvirajo od prodaje stanovanjskih hiš ali stanovam in jih prodajalec uporabi za nakup ali gradnjo stanovanjske 'hiše ali stanovanja, se prizna davčna olajšava z znižanjem davčne osnove za višino prometnega davka, za katerega je (Jana oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin.
4.	člen
Prvi odstavek 35. člena odloka ,o davkih občanov se spremeni in se glasi:
Vrednost točke (valorizacijska vrednost) se določi glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala na območju občine v preteklem letu.
5.	člen
Spremeni se 37. člen odloka o davkih občanov, ki se glasi:
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb se spremeni, če se vrednost točke ugotovljene v skladu s 35. členom odloka o davkih občanov spremeni v primerjavi z uporabljano vrednostjo točke za več kot 20 °/o.
6.	člen	X!
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa-se od 1. januarja 1977.
St. 010-3/65
Litija, dne 15. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA CENTER 155.
Na podlag zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 145. člena statuta ■ občine Ljubljana Cenlei ,Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 26. seji zbora združenega dela dne 1. februarja 1977 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. polletju 1977
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Ljubljana Center v prvem polletju 1977 na podlagi proračuna za leto 1976.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 197(1, povečanih do 10,8 °/o.
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejema Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center.
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1977»
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v' občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76).
St. 400-7/76
Ljubljana, dne 1. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Kcržan, dipl. inž. 1. r.
156.
Na podlagi 55. člena statuta občine Ljubljana Center 'Uradni list SRS, št. 10/74) in na podlagi 1. člena sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti r-'-,mščine skupnosti in njenih organov za izvedbo pro-ernma izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin je Skupščina občine Ljub-
ljana Center na 26. seji zbora združenega dela dne 1. februarja 1977 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1977 sprejela
SKLEP
o oblikovanju in načinu dela skupine delegatov za delegiranje delegatov Skupščine občine Ljubljana Center v skupščino skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin
1.	Za delegiranje delegatov Skupščine občine Ljubljana Center v skupščino skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek II) se oblikuje skupina delegatov.
2.	Skupina delegatov ima 8 članov, ki jih izvoli zbor krajevnih skupndsti izmed delegatov zbora tako, da trna vsaka krajevna skupnost na območju občine Ljubljana Center v skupini delegatov po 1 delegata.
3.	Skupina delegatov izvoli za vsako zasedanje skupščine skupnosti za izvedbo samoprispevka II po 2 delegata.
4.	Skupina delegatov izvoli vodjo skupine, ki sklicuje seje skupine, vodi in organizira delo skupine ter podpisuje pooblastila delegatom za zasedanje skupščine skupnosti za izvedbo samoprispevka II.
5.	Skupina delgatov je na zahtevo kateregakoli zbora Skupščine občine Ljubljana Center dolžna poročati o svojem delu v skupščini skupnosti za izvedbo
r samoprispevka II.
6.	Način sprejemanja in usklajevanja stališč ter druga vprašanja v zvezi z delom skupine določi skupina s poslovnikom.
St. 420-5/76
Ljubljana, dne 1. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Kcržan, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 157.
Na podlagi 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS. št. 25/74) je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1977 sprejela
O D I, O K
o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile
1.	člen
V odloku o oprostitvi plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile (Uradni list SRS, št. 18/73) se 1. člen spremeni in glasi:
»V občini Ljubljana Moste-Polje se pristojbina za cestna motorna vozila ne plačuje za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, če je lastnik kmetijska delovna organizacija ali občan, ki ima status kmeta po 4. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) s pogojem, da traktor oziroma priklopnik uporablja samo za lastne potrebe.«
Ob registraciji traktorja ali priklopnika mora občan iz prejšnjega odstavka izkazati status kmeta s potrdilom' za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-J/77-S
Ljubljana, dne 11. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
158.
Na podlagi 4. .člena zakona o vojaških pokopališčih m grobovih ;Uradni list SRS, št. 26/73), 3. in 8. člena člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št, 7-31/74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) 'je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združene-ga dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1977 sprejela
ODLOK
°,ure'ian^u' vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-
Polje
1.	člen
Ta odlok natančneje določa način postavljanja, urejanja, vzdrževanja in varstva vojaških pokopališč, Srobov, kostnic in grobnic (v nadaljnjem besedilu: vojaška pokopališča) borcev in žrtev NOV, navedenih v 2. členu zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Uradni list SRS, št. 26-239/73).
Pokopališča, za katera veljajo določbe tega od-l°ka, so navedena v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka.
i
2.	člen
Vsako novo urejeno vojaško pokopališče mora ihieti ustrezen estetski videz v skladu z okolico in ustrezen napis, kaj predstavlja.
Za ureditev vojaških pokopališč izda ustrezno lokacijska in gradbeno dovoljenje pristojni občinski upravni organ potem, ko je dala strokovno soglasje Pristojna spomeniška služba ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.	S
3.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve. izda ustrezno lokacijsko odločbo ali gradbeno dovoljenje, če je po gradbenih predpisih potrebno, za
vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na obstoječih vojaških pokopališčih.
V	odločbi se predpišejo pogoji za izvedbo posegov.
4.	člen ,
Za vsak poseg, ki utegne povzročiti spremembe na vojaškem pokopališču, je potrebno vnaprejšnje strokovno soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo.
Za take posege se šteje zlasti: konzerviranje, restavriranje, prebarvanje, porušitev ali prestavitev spomenikov na vojaških pokopališčih, zaradi katerih se spremenijo varstveni pogoji.
Omejitev iz prvega odstavka velja tudi za neposredno okolico vojaškega pokopališča.
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo mora podati svoje strokovno soglasje najkasneje v 3q dneh po prejemu predloga.
5.	člen
Za redna vzdrževalna dela ni potrebno posebno dovoljenje.
Redna vzdrževalna dela so predvsem: obnova črk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov in urejanje zelenic okoli vojaškega pokopališča in na njem samem.
6.	člen
Sklep o ureditvi vojaškega pokopališča sprejme občinska skupščina.
Odločba o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi izda pristojni občinski upravni organ,-
V	odločbi o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi ugotovi pristojni občinski upravni organ tudi, kdo zagotavlja potrebna sredstva za njegovo postavitev in kdo ga je dolžan v bodoče varovati ter vzdrževati.
II.	POSTOPEK ZA UREDITEV VOJAŠKEGA POKOPALIŠČA
7.	člen
Pismene in obrazložene predloge\za ureditev vojaškega pokopališča , lahko posredujejo občinske in mestna skupščina in družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbori delovnih ljudi ali skupina najmanj 10 občanov.
Predloge posredujejo predlagatelji občinskemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, ki preveri skladnost s predpisi in odstopi predloge pristojnemu koordinacijskemu organu za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine.
8.	člen
Koordinacijski organ za spomeniško varstvo zbere mnenja družbenopolitičnih organizacij občine, pridobi mnenja krajevnih skupnosti ter nato gradivo odstopi Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog preuči in da svoje strokovno soglasje.
Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo vrne gradivo s svojim strokovnim mišljenjem pristojnemu občinskerrfu upravnemu organu najkasneje v 30 dneh po prejemu.
9.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, mora poskrbeti za hiter postopek in mora o zadevi odločiti najkasneje v 30 dneh po tem, ko je dal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo svoje strokovno soglasje.
III.	SKRB ZA VOJAŠKA POKOPALIŠČA
10.	člen
Občinska skupščina z odlokom določi, katere krajevne skupnosti skrbijo za posamezna vojaška pokopališča na območju občine in pod kakšnimi pogoji in za katera bo sama skrbela.
Ta odlok mora občinska skupščina vsako leto najkasneje do 10. januarja dopolniti z navedbo novoureje-nih vojaških pokopališč, postavljenih v preteklem letu.
Sekretariat občinske skupščine je dolžan poskrbeti, da vsako leto v seznam, ki je sestavni del tega odloka, vpišejo tudi novourejena pokopališča.
Pristojni občinski upravni organ dostavi vsako leto najkasneje do 20. januarja sekretariatu občinske skupščine poročilo o spremembah v stanju vojaških pokopališč na območju občine. Cc sprememb ni bilo, dostavi negativno poročilo.
11.	člen
Družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti m organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu oskrbniki), lahko v sporazumu z občinsko skupščino prevzamejo ne-nosredno skrb za urejanje in vzdrževanje posameznih vojaških pokopališč.
Pristojni upravni organ občinske skupščine skrbi za sklepanje dogovorov o vzdrževanju in za vzdrževanje sredstev v ta namen.
12.	člen
Občinska skupščina in oskrbniki morajo vojaška pokopališča, za katera skrbijo po tem odloku, primerno vzdrževati vključno s funkcionalnim zemljiščem.
Ovenelo in poškodovano cvetje in vence ter dogorele sveče je potrebno odstraniti.
13.	člen
Sredstva za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč zagotovi vsako leto občinska skupščina na predlog in v sporazumu s koordinacijskim organom za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine in sveti krajevnih skupnosti.
Določila prvega odstavka ne veljajo za vojaška pokopališča, za katera so prevzeli neposredno skrb oskrbniki, navedeni v prvem odstavku 11. člena.
,	14. čkn
Prepovedano je vsako poškodovanje vojaških pokopališč ter uničevanje ali poškodovanje njihovega oko-
lja, kakor tudi odlaganje smeti, odpadkov ter drugih materialov na območju vojaškega pokopališča ali njegovi okolici.
15. člen
Občinska skupščina sprejme srednjeročni investicijski program za urejanja in vzdrževanja vojaških pokopališč.
Program pripravi krajevtia skupnost, na območju katere se vojaško pokopališče nahaja. K programu da strokovno soglasje Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, izvršni svet občine pa ga potrdi potem, ko dobi mišljenje koordinacijskega organa za spomeniško varstvo.
Program za investicijsko vzdrževanje vojaških pokopališč sl predloži tudi občinski kulturni skupnosti v obravnavo, dokončno pa ga sprejmeta na skupni reji občinska skupščina in skupščina občinske samoupravne skupnosti.
IV.	EVIDENCA VOJAŠKIH POKOPALIŠČ
16.	člen
O vojaških pokopališčih hrani dokumentacijo in vodi evidenco za območje občine pristojni upravni organ.
Izvršni svet občinske skupščine predpiše pravilnik o vodstvu evidence vojaških pokopališč.
17.	člen'	i
Za vsako samostojno stoječe pokopališče je dolžan upravni organ urediti zemljiškoknjižno stanje.
Za vsako vojaško pokopališče in njegovo okolico sc določi v zemljiški knjigi posebna parcelna številka.
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje komunalna inšpekcija Skupščine mesta Ljubljane v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
18.	člen
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki poškoduje vojaško pokopališče ali njegovo okolje ali odlaga smeti, odpadke ter druge materiale na spomenikih ali na njegovo okolje (14. člen).
Z denarno kaznijo do 30.000 din sc kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo do 300o din odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Občinska skupščina je dolžna sprejeti investicijski program za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč iz 15. člena do konca leta 1977.
20.	člen
Pristojni upravni organ občinske skupščine je dolžan urediti dokumentacijo in evidenco vojaških pokopališč za območje občine tako, kot določa 16. člen, najkasneje do konca leta 1977. ,
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/77-S
Ljubljana, dne 15. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
\
159.
Na podlagi 56., 64., 155 in 175. člena statuta občine Ljubljana Šiška lUradni list SRS, št. 12/74) in 51. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 12. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Uradni lis' SRS, št. 23/76) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini Ljubljana Šiška
1.	člen
Ustanovi se svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu: svet).
2.	člen
Svet ima predsednika, podpredsednika in člane, katerih število določi občinska skupščina hkrati z imenovanjem na predlog komisije za volitve, imenovanja 'n kadrovske zadeve.
Predsednik občinske skupščine je predsednik sveta.
Člani sveta so po položaju predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, predsedniki občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, občinskega odbora 'čvoze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, občinskega sveta Zveze sindikatov3 * * * 7, občinske konference 2veze socialistične mladine, občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin, predstojnik občinskega hpravnega organa za ljudsko obrambo, komandant teritorialne obrambe občine, poveljnik občinskega štaba za civilno zaščito, član izvršnega sveta občinske skupščine, odgovoren za področje družbene samozaščite, yarnosti in notranjih zadev, komandir postaje milice ‘n pooblaščen delavec službe državne varnosti.
Podpredsednika sveta imenuje skupščina občine izmed članov sveta.
Razen tega opravlja svet tudi druge zadeve skladno z določili teh zakonov in določili statuta občine.
4.	člen
Za obravnavanje določenih nalog iz svoje pristojnosti, lahko svet ustanovi stalna in občasna delovna telesa.
Svet s sklepom o ustanovitvi delovnega telesa določi njegovo delovno področje in število članov.
Predsednik delovnega telesa mora biti član sveta.
5.	člen
Za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti ima svet prgvico in dolžnost zahtevati od nosilcev obrambnih priprav in družbene samozaščite v občini, poročila in podatke, ki so potrebni za njegovo delo.
6.	člen
Administrativna, tehnična in strokovna dela opravljajo za svet ustrezne službe uprave in sekretariat skupščine.
7.	člen
Svet je za svoje delo odgovoren skupščini občine in ji je dolžan poročati o svojem delu.
8.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
Sklep o ustanovitvi in imenovanju sveta za ljudsko obrambo, ki je bil sprejet na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine dne 29. 4. 1974.
Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito v občini Ljubljana Šiška, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 20/75.
Sklep o imenovanju članov koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito v občini Ljubljana Šiška. ki je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine dne 29. 10. 1975.
9.	člen
Naloge in zadeve iz pristojnost,! sveta za ljudsko obrambo in koordinacijskega odbora za družbeno samozaščito se prenese v pristojnost sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
10.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-8-01/77-93/77
Ljubljana, dne 10. februarja 1977.
Podpredsednik Skupščine občino Ljubljana Šiška
Tomaž Savnik 1. r.
3.	člen
Svet opravlja zlasti naloge in zadeve, ki so dolo-
čne z 58. in 59. členom zakona o ljudski obrambi in
l3- Členom zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in
nc>tranjih zadevah.
160.
Na podlagi členov 155. in 161. statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) in na predlog samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška, je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. septembra 1976 in 24. seji zbora združenega dela dne 28. septembra 1976 sprejela
SKLEP
o spremembi sklepa o podaljšanju veljavnosti dogovora o politiki stanarin za leto 1975
I
Sklep o podaljšanju veljavnosti dogovora o politiki stanarin za leto 1975 'Uradni list SRS, št. 3-118/76) se tako spremeni, da se III. točka tega sklepa glasi:
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1976 dalje.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-36-02/75-106/77
Ljubljana, dne 15. februarja 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stanc Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
161.
Na podlagi 11., 73. in 75. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS. št. 9/68 in 18/74) ter v skladu s 357., 359., 360., 361, in 362. člena zakona o združenem delu 'Uradni list SFRJ, št. 53/76) in na podlagi 45 in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1977 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi osnovne šole v krajevni skupnosti Koseze
I
Ustanovi se osnovna šola v krajevni skupnosti Koseze, Ob Ledarski cesti.
Območje zajemanja učencev v to osnovno šolo se določi s šolskim okolišem.
II
Dejavnost osnovne šole je vzgoja in izobraževanje šoloobveznih otrok.
III
Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do osnovne šole izvaja Skupščina občine Ljubljana Šiška.
Sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov zagotovi za delo osnovne šole šolski objekt s pripadajočimi učnimi in dru-
gimi funkcionalnimi prostori, Skupščina občine Ljubljana Šiška pa pripadajoče zemljišče s kompleksno zunanjo in komunalno ureditvijo ter sredstva za nakup učil, drobnega inventarja in drugih zagonskih sredstev.
Sredstva za osnovno dejavnost osnovne šole zagotovi izobraževalna skupnost občine Ljubljana Šiška.
IV
Do konstituiranja šole vodita šolo ustanoviteljev organ upravljanja — začasni svet, v katerega imenuje ustanovitelj sedem članov in Dobnikar Janez kot začasni individualni poslovodni organ šole v ustanavljanju, ki v imenu ustanovitelja in začasnega sveta vodi zadeve, sklepa pogodbe, opravlja druga pravna dejanja v zvezi z njenim ustanavljanjem, odgovarja za zakonitost dela in izvršuje v osnovni šoli v ustanavljanju vse druge pravice in dolžnosti, ki so določene v aktu o ustanovitvi šole.
V
Dokler niso delavci osnovne šole v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti začasni svet na predlog začasnega poslovodnega organa.
' VI
Delovna organizacija v ustanavljanju sme v zvezi s svojim ustanavljanjem sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja primerna pogojem, ki jih določa akt o ustanovitvi.
Delovna organizacija v ustanavljanju odgovarja za prevzete obveznosti z vsemi sredstvi. Če delovna organizacija v ustanavljanju sama ni mogla poravnati obveznosti, je subsidiarno odgovoren ustanovitelj.
VII
Odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1-022-01/77-91/77
Ljubljana, dne 10. februarja 1977.
Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Tomaž Savnik 1. r.
162.
Na podlagi 357., 359., 361. in 362. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in na podlagi 49. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na skupnem zasedanju zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 10. februarja 1977 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi Doma starejših občanov Ljubljana Šiška
I
Ustanovi se Dom starejših občanov, ki se gradi v soseski 7/1 — Dravlje z začasnim sedežem Ljubljana, Celovška 195.
Dom posluje na območju mesta Ljubljane.
II
Dom bo nudil oskrbovancem polno osebno in materialno oskrbo in družbeno organizirano varnost z zdravstveno oskrbo.
Dom je odprtega tipa in bo nudil pomoč starejšim občanom Ljubljane, ki bodo imeli v domu možnost dnevnega bivanja, prehrane, domače nege, vključevanja v klubske dejavnosti, v kulturno in družbeno življenje ter možnost za koriščenje različnih servisnih uslug.
.III
Ustanoviteljske pravice nad domom ima Skupščina občine Ljubljana Šiška.
Sredstva za izgradnjo doma, za opremo in celotno zunanjo ureditev ter sredstva za zagonska m obratna sredstva so zagotovfjena iz soudeležbe skupnosti invalidskega pokojninskega zavarovanja SR Slovenije, skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Šiška, iz sredstev samoprispevka II, iz sredstev proračuna občine Ljubljana Šiška ter iz sredstev občinskih in mestne samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
IV
Do konstituiranja doma vodita dom v ustanavljanju organ upravljanja — začasni svet, v katerega imenuje ustanovitelj 13 članov kot ustanoviteljev organ upravljanja in PogaČhr Anton kot začasni individualni poslovodni organ doma v ustanavljanju, ki v imenu ustanovitelja in začasnega sveta vodi zadeve, sklepa pogodbe opravlja druga pravna dejanja v zvezi z ustanovitvijo doma, odgovarja za zakonitost dela in izvršuje vse druge pravice in dolžnosti v zvezi z ustanavljanjem doma, ki so določene v aktu o ustanovitvi.
V
Dokler niso delavci doma v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, začasni svet na predlog začasnega poslovodnega organa.
VI
Delovna organizacija v ustanavljanju sme v zvezi s svojim ustanavljanjem sklepati pogodbe in opravljati druga pravna dejanja primerna pogojem, ki jih določa akt o ustanovitvi.
Delovna organizacija v ustanavljanju odgovarja za Prevzete obveznosti z vsemi sredstvi. Če delovna organizacija v ustanavljanju sama ni mogla poravnati obveznosti, je subsidiarno odgovoren ustanovitelj.
* VTI
Odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
i
Št. 1-022-02/77-92/77
Ljubljana, dne 10. februarja 1977.
Podpredsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Tomaž Savnik 1. r.
SEVNICA 163.
Na podlagi 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v I. polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zborar združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela
ODLOK	»
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Sevnica v prvem polletju 1977
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Sevnica za leto 1977 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občim Sevnica, vendar najdalje do 30. junija 1977 na podlagi proračuna za leto 1976.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskegd proračuna za leto 1976 povečanih za 10,8 °/o.
Izdatki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1977 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1977
3.	- člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasnem financiranju občinskih potreb v I. trimesečju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 400-23/76-1
Sevnica, dne 15. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
164.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76), ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20 74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 11/73. 16/74, 6/75. 5/76) se spremeni tako, da se 10. člen glasi:
Polni naslov doma je: Dom starejših občanov Ljubljana Šiška (v nadaljnjem besedilu dom):
Dom je pravna oseba.
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1.	od katastrskega dohodka negozdnih površin:
v II. skupini	31 %>
v III. skupini	22 %>
v IV. skupini	12 %>
2.	bd vrednosti lesa določenega za posek, namenjenega za prodajo, po stopnji 23%.
t	2. člen
12.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za nabavo kmetijske mehanizacije v okviru strojne skupnosti, se prizna olajšava v višini 20% od vloženih sredstev pod pogojem, da vloži posamezen zavezanec v ta namen sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din. Olajšava ne more znašati več, kot znaša triletna odmera davka.
Ostalim zavezancem davka od kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic pa tako priznana olajšava ne sme presegati 50 % letne odmere davka.
3.	člen
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plača od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz JO. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
osnova		stopnja •Z.
	10.000	26
od 10.000 do	20.000	31
od 20.000 do	30.000	36
od 30.000 do	50.000	40
od 50.000 do	100.000	44
od 100.000 do	.150.000	47
od 150.000 do	200.000	49
nad 200.000		51
	osnova		stopnja •/•
		10.000	26
od	10.000 do	20.000	31
od	20.000 do	30.000	36
od	30.000 do	50.000	40
od	50.000 do	100.000	44
od	100.000 do	150.000	47
od	150.000 do	200.000	49
nad	200.000		51
Občani, katerim opravljanje intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo občinski davek od osnov do višine dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) po ptopnji 30%, nad to višino pa se uporabljajo stopnje iz prvega odstavka tega člena.
5.	člen
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek iz dohodka od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
	osnova		stopnja •/.
		10.000	30
od	10.000 do	20.000	33
od	20.000 do	30.000	36
od	30.000 do	50.000	40
od	50.000 do	100.000	44
od	100.000 do	150.000	48
od	150.000 do	200.000	54
nad	200.000		60
6.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa sc od 1. januarja 1977 dalje.
St. 422-6/77-4
Sevnica, dne 15. februarja
Zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glaVni poklic, plačujejo od osnov do višine po 10. členu zakona o davkih občanov, posebni občinski davek iz obrtne dejavnosti po stopnji 30%, nad to višino pa se uporabljajo stopnje iz prvega odstavka tega člena.
Osnova za odmero davka se lahko zniža do 50 % za naslednje obrtne stroke: kolarstvo, sodarstvo, popravljanje čevljev, sedlarstvo, krovstvo, šiviljstvo, kovaštvo in dimnikarstvo.
Zavezanci, ki so stari nad 60 let — ženske in nad 65 let — moški, pa opravljajo storitveno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni davka od obrtne dejavnosti.
4.	člen
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek od intelektualnih storitev po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
165.
Na podlagi 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72), 5. točke resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980. v letu 1977, (Uradni list SRS, št. 31/76) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih, skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela	/
ODLOK
o povišanju stanarin v občini Sevnica 1. člen
Stanarine v družbenih stanovanjih občine Sevnica se v letu 1977 lahko povečajo do 30 %.
2.	člen
Osnova za povečanje stanarin iz prejšnjega člena je zatečena raven stanarin dne 31. 3. 1977.
3.	' člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1977 dalje.
St. 36-2/77-3
Sevnica, dne 15. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
166.
Na podlagi 12 člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Sevnica
1.	člen
V odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 16/73) se spremeni in dopolni besedilo 17. točke tabele A »Priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja«, ki je sestavni del tega odloka tako, da nova točka glasi:
17 naprave za ogrevanje stanovanja
a)	ni peči in priključkov na dimnike
b)	priključek na dimnike
c)	zidana ali železna peč
č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna peč 2
e)	centralno ogrevanje z grelnimi telesi in
hišno instalacijo v stanovanju	12
d)	etažna kurjava za posamezno stanovanje 15
f)	kotlovnica s kotli in zunanjim razvodnim
omrežjem	21
g)	vsak nadaljni element pod c)	in č)	1
Opomba: pod d) in f) se točke seštevajo ne glede
na to, če se kotlovnica in razvodno omrežje nahaja v drugem objektu.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v, Uradnem listu SRS.
St. 36-1/77-3
Sevnica, dne 15. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
167.
Na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-602/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti sta-novanjske hiše oziroma stanovanja
1.	člen
V	odloku o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list, SRS, št. 14-634/74) se v naslovu izpusti letnica »1976«.'
2.	člen
V	1. členu odloka se znesek 3.500 din nadomesti z zneskom 4.000 din.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-3/77-3
Sevnica, dne 15. februarja 1977.
Predsednik	•
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
168.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona O razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27-253/72) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. februarja 1977 sprejela ,
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
1.	člen
Prvi stavek 2. člena odloka o določitvi poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 14-633/76) se spremeni tako, da se glasi:
Poprečna gradbena cena za 1 m3 uporabne površine znaša 4.000 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/77-3
Sevnica, dne 15. februarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
Število
točk
0
1
1
ŽALEC
169.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 125. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1977 sprejela
ODLOK
o Izvršnem svetu Skupščine občine Žalec I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je izvršilni organ Skupščine občine Žalec. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje politike in za izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter za usmerjanje in usklajevanje dela občinskih upravnih organov.
2.	člen
Izvršni svet v okviru svoje funkcije:
—	skrbi za izvrševanje zakonov, družbenega načrta, proračuna, odlokov in drugih splošnih aktdv občinske skupščine ter za uresničevanje politike, ki jo določi občinska skupščina;
—	predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in drugih splošnih aktov ter določa predloge družbenega načrta občine, občinskega proračuna in zaključnega računa;
—	daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnik aktov, ki jih skupščini pošljejo pooblaščeni predlagatelji;
—	izvršuje občinski proračun;
—	izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	skrbi za izpolnjevanje sklepov, smernic in priporočil občinske skupščine in posameznih odborov;
—	usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov, da bi se zagotovilo Izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine;
—	skrbi in je odgovoren za to, da občinska uprava kot celota dobro deluje in da opravlja upravne in strokovne naloge, ki jih ima po zakonu, statutu občine in drugih predpisih:
—	odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi;
—	daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
—	ustanavlja odbore, komisije in druga stalna In občasna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti;
—	predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov;
—	daje soglasje k aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravnih organih;
—	spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti. ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena:
—	sklepa ter podpisuje družbene dogovore in sa-mounrnvne sporazume, s katerimi se izvaja z družbenim planom, resolucijo jn na drug način izražena po-
litika skupščine in druge družbene dogovore in samoupravne sporazume, za katere ga pooblasti skupščina;
—	sprejema poslovnik o svojem delu;
—	opravlja druge naloge, določene z ustavo, statutom občine, zakoni, odloki in sklepi občinske skupščine in njenih zborov.
3.	člen
Izvršni svet je za svoje delo odgovoren občinski skupščini in izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov, statuta občine, sklepov skupščine občine, tega odloka, poslovnika občinske skupščine in drugih predpisov. Izvršni svet ima svoj poslovnik, ki podrobneje ureja organizacijo in delo izvršnega sveta.
4.	člen
Izvršni svet zastopa občino Žalec kot pravno ose-Do, kolikor ni zastopanje glede posameznih vprašanj z zakonom, odloki in sklepi skupščine občine drugače določeno.
5.	člen
Pri opravljanju svojih nalog sodeluje izvršni svet z družbenopolitičnimi, delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami ter njihovimi združenji.
6.	člen
Delo izvršnega sveta je javno.
Izvršni svet obvešča javnost o svojem delu. Izvršni svet skrbi za to, da se zastopniki tiska in drugih informacijskih sredstev seznanijo z njegovim delom.
Izvršni svet lahko odloči, da pomenijo posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava, oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, uradno tajnost in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago javnosti šele po preteku določenega časa.
II.	SESTAV IZVRŠNEGA SVETA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI NJEGOVIH ČLANOV
7.	člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik in do 14 članov. Izvršni svet ima lahko podpredsednika.
Predsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, člane pa na predlog kandidata, ki je predlagan za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta predstojnike občinskih upravnih organov izmed članov izvršnega sveta, ki bodo vodili posamezne občinske upravne organe.
Predsednika In člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta in so lahko ponovno izvoljeni še za štiri leta.
8.	člen
Predsednik in člani Izvršnega sveta podajo ob izvolitvi pred predsednikom občinske skupščine tole slovesno izjavo:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, občinskemu statutu, zakonu in občinskih odlokih ter da bom varoval
(
družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Žalec, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
9.	člen
Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje in vodi seje izvršnega sveta, predlaga dnevni red zanje in uravnava delo v izvršnem svetu.
Predsednik izvršnega sveta skrbi za izpolnjevanje sklepov sveta in podpisuje akte, ki jih izdaja svet.
Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga v vseh pravicah in dolžnostih riadomestuje član izvršnega sveta, ki ga določi predsednik izvršnega sveta.
10.	člen
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagali občinski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. Razrešitev ali odstop predsednika izvršnega sveta ali odstop večine članov izvršnega sveta ima za posledico raz.rešitev izvršnega 'sveta kot celote.
11.	člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti uveljavljanja določene politike ali izvrševanja odloka uli drugega splošnega akta občinske skupščine, ki naj bi bil sprejet, ali da ne more prevzeti odgovornosti opravljanja svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, ki naj bi bil sprejet, lahko postavi vprašanje zaupnice. Zahtevo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta, lahko v svojem zboru sproži najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje zaupnice izvršne-rnu svetu mora občinska skupščina obravnavati. Ce občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvršnemu svetu, je ta dolžan odstopiti.
Izvršni svet lahko odstopi kolektivno, odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je izglasovana nezaupnica, ostane v funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.	^
12.	člen
Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini.
Člana izvršnega sveta ni dovoljeno poklicati na odgovornost, mu odvzeti prostost ali ga kaznovati za Mnenje, ki ga je povedal na seji občinske skupščine ali na seji izvršnega sveta.
O imuniteti svojega člana odloča izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta mora obvestiti občinsko skupščino o odločitvi izvršnega sveta glede imuni-tete člana.
13.	člen
Člani izvršnega sveta imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka oziroma nagrade in do drugih po-Vračil za opravljanje funkcije, po družbenem dogovo-
ru o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
14.	člen
Izvršni svet lahko ustanovi stalna in začasna delovna telesa (odbore, komisije, itd.) za obravnavo vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta in pripravo stališč o reševanju takih vprašanj.
Za financiranje nalog trajnega pomena, za uresničevanje, katerih so potrebna stalna sredstva, lahko izvršni svet ustanovi sklade.
15.	člen
Izvršni svet lahko poveri posameznemu svojemu članu odgovornost za strokovno službo ali za drugo stalno ali začasno dejavnost, ki se opravlja pri izvršnem svetu, ali pa izvršitev posamezne naloge iz pristojnosti izvršnega sveta.
III.	NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA
16.	člen
Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov izvršnega sveta.
Glasovanje je javno.
Za odločanje v upravnem postopku in drugih individualnih zadevah iz svoje pristojnosti lahko izvršni svet ustanovi posebne komisije, ki jih sestavljajo njegovi člani.
17.	člen
Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katere predlaganje je pristojen izvršni svet in predpisov, ki.jih izdaja izvršni svet ter predlagati izvršnemu svetu, da določi smernice za delo obč.inskih upravnih organov.
Člani izvršnega sveta so dolžni izpolnjevati sklepe izvršnega sveta, z njimi seznanjati delavce upravnih organov in služb, katere vodijo in skrbeti, da se ti sklepi pravočasno, pravilno in učinkovito izvajajo.
18.	člen
Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi ali na zahtevo posameznega člana izvršnega sveta.
Na povabilo predsednika izvršnega sveta lahko na seji izvršnega sveta sodelujejo strokovni delavci iz občinske uprave, kakor tudi predstavniki družbenopolitičnih in drugih organizacij, da dajo pojasnila, mnenja oziroma predloge o vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
19.	člen	<
Izvršni svet izdaja odredbe in navodila za Izvrševanje predpisov občinske skupščine ter za izvrševanje zakonov in drugih predpisov, če je za to posebej pooblaščen.
Odločbe v upravnem postopku in druge odločbe izdaja izvršni svet v mejah zakonskih pooblastil.
Kadar se odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
IV.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
20.	člen
Izvršni svet sprejme smernice za delo občinskih upravnih otganov glede izvrševanja politike in drugih splošnih aktov.
Izvršni svet lahko naloži občinskim upravnim organom, da ukrenejo, kar so v posameznem primeru upravičeni ukreniti, lahko jim naloži, da raziščejo razmere na posameznem področju in mu poročajo o tem ter dajo ustrezne predloge za ukrepanje, lahko naloži občinskim upravnim organom, da pripravijo predloge za izdajo odlokov, osnutke odlokov in drugih aktov občinske skupščine, kakor tudi predloge odredb in drugih aktov izvršnega sveta in jim da smernice za sestavo takih aktov.
21.	člen
Izvršni svet mora imeti vpogled kako upravni orr gani izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje predpisov, občinskih družbenih planov, drugih splošnih aktov občinske skupščine in predpisov izvršnega sveta.
Občinski upravni organi obveščajo izvršni svet o problemih na ustreznem področju. Na njegovo zahtevo so mu dolžni dati podatke, poročila in pojasnila v zadevah s svojega delovnega področja.
22.	člen
Izvršni svet usklajuje delo občinskih upravnih organov in ga usmerja. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij več upravnih organov, zavzema načelna stališča o takih vprašanjih in določa smernice za uskladitev dela upravnih organov.
Občinski upravni organi lahko zahtevajo od izvršnega sveta, da obravnava in zavzema stališča o posameznih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike predpisov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov ali drugih predpisov oziroma ukrepov.
23.	člen
Izvršni svet nadzoruje delo' občinskih upravnih organov.' Pri tem lahko razveljavi predpis ali drug akt izven upravnega postopka, ki ga je izdal občinski upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine oziroma s predpisom izvršnega sveta. Predpis ali akt pa lahko tudi odpravi, če meni, da je zaradi narave stvari potrebno, da se obenem , s predpisom odpravijo tudi posledice. ki so nastale na njegovi podlagi.
V.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO OBČINSKE SKUPŠČINE
24.	člen
Izvršni svet poroča občinski skupščini o Izvajanju politike, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov ki jih je sprejela občinska skupščin^ ter ji predlaga določanje politike, izdaje predpisov in drugih splošnih aktov.
Na zahtevo posameznega zbora občinske skupščine je izvršni svet dolžan zboru dati poročila o stanju in problemih, o izvajanju politike in o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov, o drugih vprašanjih z delovnega področja zbora in o svojem delu
25.	člen
Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori občinske' skupščine, njihova telesa in delegati v zborih občinske skupščine.
26.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo krajevnih skupnosti, jim posreduje svoja ali skupščinska stališča, predloge ali mnenja, ki se nanašajo na izvrševanje politike razvoja krajevnih skupnosti.
27.	člen
Izvršni svet mora sam ali preko pristojnih občinskih upravnih organov nuditi krajevmm skupnostim ustrezno strokovno pomoč zlasti pri organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite ter pri sestavi družbenih planov.
28.	člen
Krajevna skupnost obvešča izvršni svet o vseh pomembnejših sklepih svojih organov, kakor tudi o pomembnejših dogajanjih skupnosti. Krajevna skupnost obvešča izvršni svet tudi o stališčih, mnenjih in predlogih, ki jih je zavzela po posameznih vprašanjih, ki jih obravnava izvršni svet.
VI.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
29.	člen
Razmerja izvršnega sveta do samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine temeljijo na načelih dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in samoupravne interesne skupnosti sodelujejo zlasti pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti. pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih
Kadar obravnava izvršni svet na svoji seji zadeve s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in komunale. ima predstojnik strokovne službe ustrezne samoupravne interesne skupnosti pravico, da sodeluje v razpravi na seji izvršnega sveta.
30.	člen
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja dekj samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, ter jim posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe glede izvajanja politike, ki jo je za ustrezno področje določila občinska skupščina.
Samoupravne interesne skupnosti obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališči, predlogi, mnenji oziroma pripombami.
VIL STROKOVNE SLUŽBE
31.	člen
Za opravljanje strokovnih, tehničnih in drugih nalog ima izvršni svet sekretariat.
Delo sekretariata izvršnega sveta vodi sekretar, ki ga imenuje in razrešuje izvršni svet.
Sekretar pomaga predsedniku izvršnega sveta pri pripravljanju sej izvršnega sveta in skrbi, da so pripravljena gradiva za seje, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih izvršnega sveta, vodi delo sekretariata in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet ali oredsednik izvršnega sveta.
32.	člen ■
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS. št. 25/74).
33.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-37/76-1/2
Žalec, dne 31. januarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, (jiPk kmet. inž. 1. r.
170.
Skupščina občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16'67, 27/72), 81. člena zakona o graditvi objektov 'Uradni list SRS, št. 43/73) in 126 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 9/74 in 17/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1977 sprejela
O D I, O K
o spremembi odloka o ustanovitvi zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Zalee
1. člen
Spremeni se prvi člen odloka o ustanovitvi zavoda za načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 17/75) tako, da glasi:
Ustanovi sc Zavod za načrtovanje Žalec s sedežem v Žalcu.
Dejavnost — predmet poslovanja zavoda bo naslednja:
—	urbanistično in prostorsko planiranje, načrtovanje zelenih površin, parkovne ureditve in zasaditve;
—	izdelava lokacijske dokumentacije in soglasij;
—	izdelava tehnične dokumentacije, ki obsega:
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
projekt za razpis,
projekt za izvedbo,
projekt izvedenih del;
—	parcelacija gradbenih zemljišč in zakoličba objektov;
—	pridobivanje, priprava komunalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč;
—	investicijski posli in inženiring za samoupravne interesne skupnosti, občinske sklade in ostale naročnike;
—	projektiranje nizkih in komunalnih gradenj in visokih gradenj za lastne potrebe;
—	ekonomski posli, raziskave, analize, planiranje in svetovanje s področja gospodarstva, urbanizma, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter drugih družbenih dejavnosti;
—	druge zadeve, ki jih zavodu poveri občinska skupščina. _
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-1/77-1/2
Žalec, dne 31. januarja 1977.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vladu Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
V prečiščenem besedilu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači} za storitve (Uradni list SRS, št. 25-1157/76 z dne 28. X. 1976) popravljamo tele tiskarske napake:
1.	v tarifi posebnega občinskega prometnega davka, v tar. št. 5, II. Predelovanje kovin, sta izostala odstotka prometnega davka. Besedilo se pravilno glasi:
precizna mehanika za optične instrumente in precizna mehanika za pisarniške stroje	15
orodjarstvo in popravilo tehtnic	10
2.	v isti tarifni številki. III. Izdelovanje električnih aparatov in pribora, se besedilo pravilno glasi:
akumulatorstvo, avtoličarstvo, avtoelektričarstvo, elektromehanika za dvigala, elektroinštalaterstvo, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje iii vzdrževanje električnih strojev in drugo),.. .■
3.	v isti tarifni številki, XI. Stavbna obrt, sc besedilo pravilno glasi: -»marmorna stukadura«,
4.	v tarifni številki 11,"v opombi, se besedilo pravilno glasi: »...ali zasebna pravna oseba...«
- Uredništvo
POPRAVEK
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in oc} plačil za storitve, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS. št. 2-76/77 se v predzadnji vrsti 1. člena beseda »tretji« nadomesti z besedo »prvi«.
St. 422-568/75-8
Šentjur pri Celju, dne 10. februarja 1977.
Sekretar
Slcupščine občine Šentjur pri Celju
LmH’ik Mastnak 1. r.
VSEBINA
Stran
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
127.	Odlok o pomilostitvi	obsojene osebe	113
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
128.	Družbeni dogovor o	inovacijah	113
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
129.	Odredba o trajanju šolanja	117
130.	Pravilnik o postopku in načinu obračunavanja in
plačevanja sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje energetskih objektov	117
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
\31. Navodila o vplačevanju sredstev po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980	120
132.	Sklep o tem, da se v letu 1976 ne uveljavi 9. člen samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 122
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
133.	Odlok <i pooblastilu Ljubljanskega geodetskega biroja
in Ljubljanskega urbanističnega zavoda za opravljanje storitev v zadevah geodetske službe na območju mesta Ljubljane (Ljubljana)	122
134.	Odlok o kriterijih in postopku za podelitev zlate
plakete Ilegalca (Ljubljana)	123
135.	Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov (Ljubljana) 123
136.	Sklep o soglasju k imenovanju namestnika občinskega
javnega tožilca v Ljubljani (Ljubljana)	123
137.	Sklep o imenovanju delegata v izdajateljski svet pri
reviji Vestnik (Ljubljana)	124
138.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Zavoda
centralne lekarne Ljubljana (Ljubljana)	124
139.	Sklep o imenovanju predstavnika družbene skupnosti
v svet Poklicne kovinarske šole (Ljubljana)	124
140.	Sklep o imenovanju delegata v programski svet
Radia Glas Ljubljane (Ljubljana)	121
141.	Sklep o imenovanju predstavnikov Skupščine mesta
Ljubljane v skupščini skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	124
142.	Sklep o soglasju k finančnemu načrtu sklada ljub-
ljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov za leto 1977 (Ljubljana)	125
143.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o načrtu prometnega režima na območju mesta Ljubljane in
o ukrepih za njegovo izvajanje (Ljubljana)	125
144.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Veliki Obrež v krajevni skupnosti Dobova (Brežice) 125
145.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Veliki Obrež v krajevni skupnosti Dobova (Brežice)	126
146.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinan-
ciranje asfaltiranja in ureditve cest na območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova (Brežice)	126
147.	Poročilo oi Izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfaltirania in ure-
Stran
ditve cest na območju vasi Mostec v krajevni skupnosti Dobova (Brežice)	127
148.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za zazidalni otok G1 v Višnji gori (Grosuplje) 127
149.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispev-
ka na območju krajevne skupnosti Smarje-Sap (Grosuplje)	127
150.	Sklep, o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje KS Žalna (Grosuplje)	129
151.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju naselij Brstovnica, Konc, Lažiše. Lože, Školče in Vodiško v krajevni skupnosti Rimske Toplice (Laško)	130
152.	Sklep o podaljšanju krajevnega samoprispevka za
urejanje in vzdrževanje krajevnih cest na območju krajevne skupnosti Lenart v Sl.	Goricah	(Lenart)	131
153.	Odlok o spremembi odloka o začasnem financiranju
splošnih družbenih potreb občine Litija za 1. trimesečje 1977	133
154.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih
/ občanov (Litija)	133
155.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Ljubljana Center	v I. polletju	1977	134
156.	Sklep o oblikovanju in načinu dela skupine delegatov za delegiranje delegatov Skupščine občine Ljubljana Center v skupščino skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju
ljubljanskih občin	134
157.	Sklep o spremembi in dopolnitvi odloka o oprostitvi
plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter gasilske avtomobile (Ljubljana Moste-Polje)	134
158.	Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških
pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje	135
159.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta za ljudsko obrambo, varnost In družbeno samozaščito
v občini Ljubljana Siska	137
160.	Sklep o spremembi sklepa o podaljšanju veljavnosti
dogovora o politiki stanarin za leto 1975	)38
161.	Odločba o ustanovitvi osnovne šole v krajevni skupnosti Koseze (Ljubljana Šiška)	138
162.	Odločba o ustanovitvi Doma starejših občanov Ljubljana Šiška	138
163.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Sevnica v prvem polletju	19/7	139
164.	Odlok o spremembi in dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Sevnica)	139
165.	Odlok o povišanju stanarin v občini Sevnica	140
166.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ugotovitvi
vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Sevnica	141
167.	Odlok o spremembi odloka o določitvi posameznih
elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Sevnica)	141
168.	Odlok o spremembi odloka o določitvi poprečne
gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Sevnica)	141
169.	Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Žalec	142
170.	Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi zavoda za
načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč Žalec	145
—	Popravek prečiščenega besedila odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil
za storitve (Celje)	145
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah
odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju)	145
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik MUan Bibcr — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za leto 1977 240 din. Inozemstvo 450 din - Reklamacije sc upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava, Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379'Vll - Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 - Žiro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421-1/72