201. številka.
Ljubljana, v petek 3. septembra.
XIX. leto, 1886.
I»hajn vsak <lan »ve^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v str i j s k<>-<> n r s k v deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j u bi j ano brez pošiljanja na dom za   se leto 13 gld., za c-etrt nfi t gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na tlom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuj« <le/. clei toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopn«* petit-vrste po o kr., če se oznanilo jed^nkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat aii večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati.      Rokopisi s   ne vračajo. Uredništvo In u p r a vu i št v o je v Rudolfa Kirhiša hiši, .Gledališka stoli)«-4. Upravni »tvii naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklaiu.ici j«, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V IJ ubijat n i 3. septembra.
Nemško židovsko časopisje si je bilo jedva oddahnilo od ditirambičnega proslavljanja kneza Battenberga in od obširnega popisovanja ovaeij, ki so jih slednjemu prirejali Levovski židje in nekateri nedorasli mladiči — ter je bilo ravno začelo pro-povedavati, kako se velmoži v Berolinu prizadevajo, da se naredi sprava mej ruskim carjem in knezom Aleksandrom, kar prileti od Neve leden curek ter tako nemilo zadene kneza Battenberga, ž njim pa tudi vso kadilnice vihtečo časnikarsko porutnino, da so bile vse lepe želje in vsi zlati gradovi o spravi mej carjem in Battenberžanom hipoma uničeni.
Včerajšnji telegram, ki nam je priobčil v „Praviteljstvenem Vestniku" objavljeno korespondencijo mej carjem in knezom Aleksandrom je zgodovinskega pomena in kaže, da ruska politika niti za las neče odstopiti od svoje dosedanje politike proti Battenberžanu, katere politike jedro je in ostane: Battcnberžan mora se umakniti.
Časniki raznih vrst so sicer v minulih dneh v zvezde kovali poleg hrabrosti tudi Battenberžana veliko modrost, a baš slednje lastnosti je doslej malo pokazal. Ovacije brezmiselnih tolp in dvom Ijivejih bolgarskih rodoljubov (?) bili so mu povoda dovolj, da se je vrnil zopet preko Dunava, n«* da bi bil poprej poprašal v Peterburgu in v Bero linu, kaj k temu koraku poreko. Kuj mu sedaj pomaga angleškega prestolonaslednika pismo, ko ga Bismarckovo glasilo zatajuje in njegove pristaše takorekoč izdajice Nemčije proglaša, ko mu car ruski kar naravnost odreka vsako spravo?
Kneževo pismo carju je v istini precej pohlevno, a koliko je vredna njegova obljuba nepremakljive udanosti, če malo nazaj pomislimo, kako se je Bat-tenberžan dal rabiti kot marijoneta v rokah angleške politike, kako je vedno in vedno križal politiko Rusije osvoboditeljice, ter dopuščal, da so angleški šterlingi prouzročili in uprizorili nesrečni Plovdivski prevrat in da je nasprotstvo mej Rusijo in Bolgarsko vedno naraščalo?
Da mu je bila resna volja položiti krono bolgarsko v roke ruskega vladarja nazaj, ni bilo mu treba vračati se v Bolgarsko in podaljšati zmešnjavo
in krizo v mladi kneževini. Zaradi tega njegove medene besede neso našle vere v Peterburgu in car mu je tako odkritosrčno in kategorično odgovoril, da se jednake besede še neso čule mej evropskima vladarjema. Ne da se skoro odločneje in jasneje govoriti, kakor če se veli: Dokler ti bivaš v Bolgarski, se Rusija za njene žalostne tazmere ne briga, kar se pa krone tiče, sam veš, kaj ti je storiti.
Globokega pomena je tudi to, da se je ruska vlada tako podvizala, objaviti omenjena telegrama v svojem glasilu. S tem se je „urbi et orbi" po vedalo, kaka je trdna, neprekljicljiva volja Rusije glede bolgarskega vprašanja in kneza Battenberga, da je slednji jedina ovira mej Bolgarsko in Rusijo.
Bolgarom je sicer po osvobojenji hitro vzrastel narodni ponos v velikej meri, vender ako carjevo brzojavko pazno čitao in dobro premislijo, ne bodo dolgo ugibali, kako se jim je odločiti. Ako si mogočna Avstrija in silna Nemčija, dve velevlasti prve vrste, tako skrbno prizadevata, ohraniti si prijateljstvo Rusije, bodo pač tudi Bolgari lahko prišli do izpoznanja, da oni, kot mata, mlada država, ki se je še le začela razvijati, ne morejo tirati politike na svojo roko, temveč da bode njih politika le tedaj uspešna, ako bode v soglasji z velesilami, v prvi vrsti z Rusijo. Prej ali .slej dobil bode vsled tega izpoznanja knez Baaeuborg zopet „consilium abeundi," ker si misliti ne moremo, da bi Bolgari dosledno svoji srečni bodočnosti nasprotovali.
Vojaška nemščina.
Dolžnost vojski ni samo, da brani državo na zunaj, marv«č, ker ona stoji nad strankami, da i brani tudi notranji red, varuje zakon, torej tudi ust a vin- pravice.
Cesarjevo pismo ogerskemu ministru Tiszi.
p,— Kedar so liberalnim Nemcem in zidom spodbiti vsi razlogi, s katerimi nam sramotljivo tišče svoj nemški državni jezik posebno v naše šole, tedaj se v svoji hinavski skrbi za blagor države spona nijo naše vojske ter z zavitimi očmi vzdihujejo: kaj bode z našo Iirabro vojsko, če vojaki ne znajo nemški in se ne razumevajo mej seboj?! Te hinavske gla-
sove pa ponavljajo tolikokrat, da jih slednjič verujejo sami in da zbog tega vsako besedo, ki jo v tem oziru izreče kaka višja vojaška osoba, ulove s pohlepnostjo in jo zavlečejo na trohnelo svoje stališče.
Zgodilo se je, da je na to nepretržno poudarjanje res vojni minister parkrat tožil, da ima premalo podčastnikov, ki bi nemški umeli. Liberalni listi pobrali so hlastno to kost in glodali so jo od vseh stranij, toda trdimo, da brez uspeha, kajti okrog nje ni nič, v njej pa gotovo še manj.
Recimo, da je vojni minister v resnici mislil te besede tako, kakor so bile izgovorjene in kakor so ae razlagale: tudi v tem slučaji so ali neopravičene ali brezuspešne. Neopravičene so zato, ker se ne more trditi, da bi naša vojska sedaj slabeja bila, kakor je primeroma bila v onih blažili časih nemškega „bunda" ; ona ni slabeja, ako bi tudi vsak korporal ne tolkel tako postavne nemščine, kakor so jo morda njegovi prednki, ki so dvanajst in več let nosili telečnjak na rami. Iz skušnje trdimo, da so sedanji vojaki, (kedar se navadijo nemške komande — katera že za Boga pač bodi —) dosti postavneji, nego so bili v hvaljeni pozlačeni dobi, vzlic temu, da je vežbanje in orožje raznovrstneje, torej mučneje.
Torej tudi ko bi nemščina izginila izmej naših vojaških krdel, ni zaradi tega ničesar izgubila njih sila in moč. Kajti ne v nemščini, nego v čisto drugi točki leži hrabrost in udanost vsake vojske. Ta točka je ljubezen do domovine, živo prepričanje, da treba blago in život žrtvovati ondi, kjer domovina zahteva Ta odločilna točka pa se ne utepe v glavo nikomur še le pri vojakih in najmanj še v tujem neznanem jeziku, nego to točko treba ucepiti že detetu v rahlo srce v šoli in v domači izreji ter razviti se mora s primernim ravnanjem v vojaški službi. Ta istina izkazala se je še povsodi, kjer se naha jajo v državni vojski mnogojezični narodi, pokazala pa se je pri nas posebno pri jednoletnih prostovolj cih. Ta nova naprava zavidala se je od mnogih stranij, posebno pa večina aktivnih oficirjev ni od nje pričakovala dovoljnih uspehov. Pa prišla je okupacija Bosne, i konec vojne se je glasilo obče priznanje — jednoletniki in oficirji iz njih veli so se hrabro pred vsemi! K tt-mu vedenju pa gotovo ni vodila nemščina, tudi  natančne ekserciranje ni ?o-
LISTEK.
Strahovi.
Povest; češki spisal Vac. Benefi Tfebizskv, prevel M. Vrnilež.
VI.
(Dalje.)
„Na ladiji so milijoni. Varujte, kar morete, vsakega od vas obogatim, le biserje mi rešite in preproge."
„Ti le zaboji morajo dolu!" velel je kapitan.
„Rajši mene vrzite nego te skrinje, cela vaša ladija ni toliko vredna in vi vsi z njo!" tarnal ie žid Elija.
„Urno, urno — voda dohaja. Izlivaj i ti, vsi se trudijo in le —"
In v tem hipu vrgli so v vodo dva zaboja z drago vsebino, z dragocenimi smvrniškimi preprogami, za koje bi bil žid v Trstu tisoče stržil.
„TJvej — uvej!"
„Gani se. žid, primi lopato, dovolj si močan." „Te zvežnje dolu!" zapove zopet kapitan. „Jahve — jahve! Ves moj imetek, berač bom, nečem biti!"
„Jarbolo posekajte — to le. Morda za nekaj časa ustavimo."
In kmalu se je orjaško drevo v razburjene valove zvrnilo.
„Koliko strelov imate še?"
„Tri, gospod!"
„ Izstrelite !"
„Uvej, uvej, moje blago, moj imetek, celo življenje sem štedil."
Celo ladijo je stresnilo, ko so cevi zagrmele v triminutnih prestankih.
„Vsi delajo, žid, in ti zijaš. Vzemi lopato, ali pa pojdeš za zaboji."
„Pri bregu smo, gospod, tam le je luč, nekoliko smolnic in dva čolna nam gresta naproti," zakliče nekdo na ladiji in res sta si dva velika čolna delala pot k tonečim mej razbesnenimi valovi.
VII.
V čolnih je tiho in temno, kakor bi žive duše v njih ne bilo; le premikala sta se ter v kratkem prišla k toneči ladiji.
Na obeh straneh sta trčila ob njo, pa nikdo se ni oglasil, nikdo ni ubogim roke podal.
„Za vraga, ste ljudje ali hudiči?1' zarohnel je
kapitan, a komaj je izgovoril, padel je čez levo stran v morje.
„Roparji!" odzvalo se je na ladiji iz mnogo grl ob jednem in kakor bi trenil, pritisnila sta se oba čolna k stranam ladije.
Nekoliko mož vzpelo se je na ladijo.
„Predrite gredel. Naj z njimi poginemo!" DrugI strel zazvizne in dva mornarja, ki sta bila prijela sekire, da razsekata ladijo ter jo v morje pogrezneta, omahneta brez duše v vodo za kapitanom.
„Ničesa nimam, v zabojih so same cunje, same stare cunje za papir, v Trst je peljam," kriči smvrniški žid. „To so ponarejeni biseri, samo barvano steklo."
Pa možje se niso brigali zanj; zaboje, ki so še v ladiji ostali, vzdignili so z orjaškimi rokami in je v Čolna spustili.
„Roparji — hudičeva druhal! Okrajate me, reveža!"
Bogati žid je poslednje besede že v vodi izgovoril.
„Nikomur ne prizanašajte, vse ubite!" za-klical je mladi mož,  ki je na ladiji pri svetiJnici
dilo k temu, nego to hrabrost i vztrajnost prouzročila je pred vsem ona moraliena moč, ki smo je ravno omenili in katera se jim fe ucepila. ko puške še niti v roki imeli neso.
Tožba, da bi vojska trpela, ker podčastniki premalo umejo nemščine, je torej neopravičena; k temu pa je tudi brezuspešna. Skoro polovico vojske daje namreč Ogerska; komu za Bogi pa bi palo na um, da bi od Ogrov, posebno Madjarjev zahteval, naj bi že v narodnih (ljudskih) šolah upeljali nemški jezik, samo ker je pri vojski potreben ? Tega ne verujemo mi, še manj pa pada na um samim liberalnim Nemcem, ki so polovico države o svojem času prepustili Madjarjein. samo da Slovane lažje spra vio v svoje pesti. Rečena tožba ie torej vsaj pri polovici vojske (ogerske) čisto brezuspešna; ona pa je brezuspešna — tudi pri nenemških narodih Cisli tavije. S pomočjo istih liberalnih Nemcev zagotovili so se namreč državni temeljni zakoni. Jedna glavnih toček izmej njih se glasi, da se nikdo siliti ne more, da bi razen svojega materinega jezika učil se v šoli še katerega druzega.
Ta zakon skovali so Nemci Bami in golo zavijanje je, ako sedaj jemljo vojsko na pomoč, da bi ga vrgli; čudno, nedosledno je to pri Nemcih, še ncdosledneje pa so taki brezmiselni pojavi mej slovanskimi narodi, bodiM pri Malorusih bodisi pri nas Slovencih.
Najbolje je tako govoričenje obsodil vrhovni poveljnik in lastnik vojske presvetli cesar sam z besedami, ki stoje v začetku tega sestavka. Vojska varuje tudi ustavne pravice, pravi On, in mej temi ustavnimi pravicami državljana je pred vsem ravno navedeni temeljni zakon. Tako govori Cesarost, zaščitnik zakona, kdo Mu ugovarja!? Dobro, vojska brani te zakone in mi vsled teh nemamo braniti, odnosno siliti nemščine, braniti pa imamo vzlic temu naš dom in našega cesarja!
Politični razgled.
Volranje <ležclc.
V Ljubljani 3. septembra
\emski klub hoče nekda začeti odločen boj proti antisemitom, zlasti proti Schonererju. Letos so se člani nemškega kluba na nekaterih shodih že odločno izrekli proti antisemitizmu. Posebno je Strae.be na nekem shodu v Zgornjem St. Litvinovu odločno napadal antisemite. Schdnerer nič druzega ne dela, kakor svoje rojake napada, rekel je Strache. Pri njem se vse vrti le okrog njegove osobe. Schonerer je sedai samo antisemit, nemški narodnjak pa ni več Potem je govornik razkladal, kako Scbdnerer ruje proti nemškemu „Schulvereinu".
Yn a nje države.
Poslednje dni se je od več krajev, iz Pariza, Carigrada in Darmstadta, poročalo, da se bode najbrž knez bolgarski odpovedal prestolu, ko pride v Sofijo. Sedaj, ko se poskus, spraviti se s carjem, ni posrečil, ni več dvojbe, da je knez že odvladal v Bolgariji. Pa tudi Bolgari neso ž njim tako zadovoljni, kakor poročajo razni Rusiji sovražni listi Velik del bolgarske vojske nikakor ni za kneza. V V Sofijo se knez Aleksander takoj niti upal ni, ampak je šel v Plovdiv. da pojde v Sofijo še le, ko bodo tam njemu udane čete pod poveljstvom Mut-kurova ukrotile upornike. Mutkurov je namreč prišel s šestimi polki v Sofijo. Mej potjo se je pa moral bojevati s Kostendilskim polkom pri Radomiru.
Boj je bil hud, na obeh straneh bilo je več mrtvih in ranjenih. Sporazumi jen je z Rusijo je ovirala izjava kneza Aleksandra v Levovu. da simpatizuje s Poljaki. Rusija nikakor ne morje dopuščati, da bi Poljaki imeli v Bolgariji zaveznico. Nemški državniki so dolgo podpirali kneza Aleksandra, še celo cesar Viljem se ie nekda prizadeval narediti spravo, pa tudi avstrijski odločilni krogi so nekda bili za kneza, če je verjeti ne .nškiin listom. Car se pa nikakor ni dal nregovi^jti Bisunarck je privolil v ruske želje še le, ko je vidjjl, da bi se sicer zvezala Rusija s .Francijo ter se je o tej zvezi že resno govorilo v .Rusiji, to bi pa bil prepad Nemčije. Bismarck kpt moder državnik se je rajši odrekel nemškemu uplivu v Bolgariji, kakor bi pa bil Nemčijo zamotal v nevarno vojno Angleži se bodo pa sedaj tudi morali zadovoljiti, ker zaradi Bolgarije ne bodo začenjali hoja z močnejšo Rusijo.
V Mi*l»«l4<»ni diplomatičnem zastopstvu se bode zvršilo več preineinb. Dosedanji poslanik v Bukureštu pojde v Atene, Novakovič v Carigrad, Rajevič v Bukurešt, Grujič se bode prestavil v di-sponibiliteto. Novakovič pripada opoziciii.
T ure iju nadaljuje oboroževanja. V Drinopolji ie Turčija sklenila zbrati močno rezervno vojsko, in bode poveljništvo izročila Veissel-paši. Turki se pa vzlic vsem oboroževanjem še nikakor ne mislijo mešati v vzhodnorum«dijske In bolgarske zadeve, ampak hočejo počakati, kako se stvari dalje razvijo.
Bivši unjgleKki miirsterski predsednik. Glad-stone, izdal je brošuro o irskem vprašanji z naslovom „zgodovina ideje". Brošura obseza 58 stranij in je razdeljena v dva oddelka. V prvem Gladstone zavrača očitanja, da je on bil prej proti avtonomiji Irske. V drugem oddelku pa omenja, da so njegovi privrženci pri volitvah dobili samo 7G 000 glasov, tO je 4% inanj kakor njegovi nasprotniki Na dalje dokazuje Gladstone, da za „Home-Rule tudi sedaj stvari v parlamentu ne stoje tako neugodno, kakor bi kdo mislil. Mnogo nasprotnikov njegovega načrta ni naravnost proti Home Rule, samo da bi se morala malo predelati. Ce se pa jemlje mišl|enje naroda v poštev, pa stoje stvari za Home Rule še ugodnejše. Pred 12 mesec, še nikdo ni mislil na irsko avtonomijo, sedaj se je pa že po vseh selih govorilo o tem. Nasprotniki Ircev imajo pa tudi le v južnej in Bred o jej Angliji prevago. Izid volitev bil bi tudi drugačen, da čas ni bil prekratek, ter bi se bila narodu razložila ta stvar. Mnogo je pa Home Rule škodovalo, da se je hkratu bila predložila predloga o nakupu zemljišč na Irskem. Ko bi se bilo povedalo narodu, da se lahko Home-Rule vsprejme, zakon o nakupu zemljišč pa zavrže, bil bi izid volitev morda tudi drugačen. Gladstone misli, da bode Irska polagoma dosegla, kar želi. — Cham-berlain se je jako zameril radikalcem s svojim govorom pri adresni debati. Londonski radikalni klub je sklenil, da ga več ne priznava za pristaša radikalne stranke. Pa tudi pri svojih radikalnih volilcih si s tem govorom nikakor ni povekšal zaupanja.
Po poročilih iz Miuluiia zbirajo se ustajniki pri Wady-Haifi. Drugi mesec nekda nameravajo napasti egiptovsko vojsko.
Dopisi.
Iz Železnikov 1. septembra. [Izv. dopis.] (Klic za pomoč!) Tukaj pri nas v Železnikih živelo se je okolu 8O0 osob z izdelovanjem žrebljev in v to spadajočih stvari j. Zaradi slabega zaslužka moralo je popustiti v zadnjih desetih letih nad polovico delavcev to delo in akoravno neradi, so vender se morali podati od ljubega domu po svetu s trebuhom za kruhom. Mi drugi smo pa le toliko služili, da smo pri največji skromnosti in uboštvu sebe in svoje družine komaj preživeli.
stal. Danes se sam ni ničesa dotaknil, le ukaze je dajal.
„Tudi to le deklico? Tako je lepa!" vprašal je s posmehom ropar. Držal je v naročji mlado deklico, kakih šestnajst let staro.
„Ladija se že topi — urno doli, čelo je že v vodi," zagromi načelnik.
„Tu sva sama. Idi, golobica. Ne smeš tu ostati."
Deklica napne vse moči; ropar je močnejši.
Stoprav sedaj opazi velitelj mlado deklico v naročji suroveža ter se zdrhne, njijine oči so se trenutkoma srečale. Dekle bilo je res krasno, da zapeljivo v tej neizrekljivi stiski.
„Škoda je je, gospod; brezženstvo me že mrzi in ta le se mi svida, kakor hudiču duhovnova duša. Pusti mi jo.u
Ali velitelj jo je roparju iztrgal, njeno lice k ustnicam pritisnil, jej nekaj zašepetal in že je bilo dekle pod vodo.
Boljše ji je bilo tam, nego v pohotnikovih rokah. Bilo je to prvo „dobro" delo Kiuperlijevo, da je danes to dekle iz jastrebovih krempljev iztrgal, ali za trenotek je to zopet obžaloval.
»Tudi vas ni nihče branil, moja mati in ti I sestra moja v haremu skaderskega paše, nikdo no, dokler se nesi sama z opijem usmrtila, ti roditeljka moja," zajeeal je. „Imaš tudi jedno?" vprašal je s temnim glasom druga, ki mu je najbliže sedel stiskajo na prsi mlado ženo, ki si je z zdvojno lase ruvala.
„To je sestra one tam!" „Imej jo,  pa le dokler ne pridem do brega! Meni tega ni privoščil, a bila je lepši, dvakrat lepši.  Nagradim se z drugo in videl bom, če se odvaži mi jo potem vzeti," jezil se je ropar, ki je bil ob plen, pa le po tihem.
„Kiuperli je stal v ospredji čolna in gledal, kako se pri umirajoči svetlobi svetiluic izropana, pogubljena ladija potaplja ter se divje smejal. Ni slišal, kako mlada žena za njim upije in da je slišal, gotovo bi se bil Še bolj divje zasmejal.
„Naj bo, akoprem niso Turci, pa so tudi ljudje! Skaderski paša, ki me je pripravil ob očeta, ob mater in ob sestro, bil je tudi človek; naj torej trpe in trpeli bodo, dokler bo Kiuperli živ ■ „Kiuperli!" zakričali so roparji po s ojcm načelniku in v brezuzdno rijovenje zatogovalo je že stokajoče ihtenje mlade žene.
Zadnji čas nas je bilo zopet nad 70 osob odpuščenih in zdaj vlada pri odpuščenih največja revščina in obup. ker ni nič zaslužiti in nič jesti.
Tudi pretijo, da nas bodo vse druge tudi odpustili in tako bo navstalo največje gorje. ^Kaj bo, ko pride mrzla zima, s čim se bomo takrat živeli?
Že je bilo pred dvema letoma nameravano, da bi se bila naredila tukaj tovarna za puške, da bi se bil nam ubogim trpinom malo zooljšal naš revni stan, pa to namero je baje županstvo drugim v prid odvrnilo.
Mi, ubogi delavci v Železnikih, zdaj ponižno prosimo vse gospode, ki imajo kaj uplivu, naj nam v skrajni bedi kakorkoli priskočijo in olajšajo obupni naš položaj, saj živi vender ne moremo v zemljo. Saj tudi v Tržiči za to delajo tovarno, da si bodo ubogi delavci kaj zaslužili.
Tukaj v Železnikih bi bilo tudi za tako podjetje priročno, ker tukaj je veliko vodne moči in delavnih rok, ki ne zahtevajo prenapete mezde in so vajene delati od zore do mraka.
Še jedenkrat prosimo, usmilite se nas Vi, katerim je Bog dal, da bi lahko revnim pomagali.
Prosimo, ne odlašajte, ker skiajni čas je, sila in reva terkate na duri. Priskrbite nam dela in zaslužka!       Zapuščeni kovači Železniški.
Iz Šm ji r i j pri Ajdovščini 1. septembra. (Peronosporo se je zgubila.) V zadnjej številki „Gospodarskega Lista" se čita na G4. strani: Peronospora ali trtna strupena rosa se žalibog zelo širi. Po Vipavski in Braniški dolini je v nekaterih krajih listje odpadlo, isto tako v Furlaniji. Dovolite, gospod urednik, da Vas malo potolažim. Letos nam je res omenjena .rosa" narejala zelo velik strah, ker se je bila prikazala nenavadno zgodaj. Ubogi poljedeljci so že zdihovali, kajti videli so žalostno pribodnjost pred seboj. — Kaj bo? zdihoval je vsak, — lakota, revščina bo taka, kakoršne še ni bilo, če nas Bog ne reši preteče šine.
Zanosi nam, zauesi Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog!
Pa človek obrača, Bog obrne! Peronospora se je ustavila, vinogradi so lepo zeleni, grozdje lepo zori — rumeni — in nam bode dalo v resnici prav ognjen sok.
In roka, ki je poprej gi o/.ila, Bo blagoslov na nas delila.
Če nas Bog obvaruje toče, vina bodo letos zopet ista, kot so kedaj bila, to je vina „po starem". Vsak se že veseli prihodnje trgatve, kajti komaj čaka, da se ga bode navlekel pravega domačega, ne popačenega in Bog ve* od kod privan-dranega. Prepričan sem, da bodo vinski kupci radi segali po takem blagu ki bode pravi trtni sok, ne pa kaka alkoliolizovana in pobarvana voda.
Upamo, da se prihodnje leto ta šiba popolnem znebi brez laškega „švindlna", brez brizgalnic, koje so mehanikom narejale veliko preglavic, vsak je hotel imeti najboljši patent za najboljšo iznajdbo, brez premisleka, se li bodo kedaj uspešno rabile. Naj v miru počivajo v stari šari! L. F.
Domače stvari.
— (f Fran Schuselka) umrl je o polu-noči dne 1. t. m. v Heiligenkreuzu pri Dunaji v
„Mnogo blaga, junaci?" vpraša Kiuperli mrzlim glasom.
„Mnogo, gospod, tapet in preprog dva polna zaboja, dragih, krasnih preprog, pravih turških.1*
Žid je pač vedel, čemu pravi, da pelje cunje na prodaj, za papir v Trst.
„Za danes boste jutri prosto imeli. Podjetje se nam je posrečilo."
Čoln se mu je pod nogami zazibal, kedar so ga valovi močno sunili.
„V vodo z bakijami! Pri bregu smo, že vidim skale."
»Lahko bi bil z dekletom dan provel! Pa kaj on! Nekje ima svojo in nam ničesa ne privošči. Naj ga bes!" reutačil je hrust, ki je z mlado žensko na zadnjem konci ladije sedel.
Zopet je revica žalostno zakričala. Kiuperli je sicer slišal obupni krik, vender se ni obrnil, temveč vedno v vodo strmel, koja, zdelo se je, da se boji tega čolna, na katerem je stal „car" jadranskega morja. Visoki valovi so se mu, rekel bi, izogibali in še gladek pot k bregu delali.
(Dalje prih.)
! -
74. letu svoje dobe po dolgi bolezni. Ime Schuselka bilo je nekdaj po vsej Avstriji popularno in je tudi v Slovencih dobro znano. Leta 1843 začel je Schuselka svoje politično pisateljevanje, a prvo plačilo bilo mu je prognanstvo. L. 1848 bil je član Fran-kobrodskega parlamenta, pozneje član državnega zbora v Kromeriži, a tudi v tem položaji se ni bil prikupil, kajti za dve leti bil je internovan na svojem posestvu Gainfarn, od koder se je pozneje preselil v Draždane. L. 1859 vrnil se je v domovino in 1. 1862 začel izdajati svoj izvrstni list »Reform", ki je imel tudi v Slovencih veliko čitatelje v. Pred kakimi 10 leti utrnila se je njegova zvezda. Bole zen se ga je poprijela in ustavila njegovo politično delovanje. Zadnja leta živel je ob penziji (1200 gld. na leto), ki mu jo je dajalo pisateljsko društvo „Concordia", kateremu je pokojnik bil prvi predsednik. Schuselkovo življenje bilo je nemirno, polno bojev in prememb, a on ostal je vedno iskren bo-ritelj za svobodo in pravice narodov. Če tudi je leta 1848 bil tako iskren Nemec, da so Čehi nanj zložili znano pesen „Šuselka nam piše", premenil je pozneje svoje politične nazore in bil pravi pravcati federaliBt in naš sobojevnik, z jedno besedo, bil je pošten, pravičen, izobražen in duhovit Nemec, kakeršnih naj bi bilo vsaj nekaj na svetu. Lahka mu zemljica!
— (Pri razkritji Garibaldijevega spomenika v Vidmu) preteklo nedeljo bilo je tudi 1300 Avstrijcev, mej njimi 600 iz Gorice, 700 pa iz Trsta.
— (Vabilo k veliki besedi,) katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec" v nedeljo dne 5. septembra v prostorih »Ljubljanske Čitalnice". Pri tej veselici sodelujeta iz posebne prijaznosti gospod Ivan Meden in gospod Avgust Puci h ar. Program. 1. Fr. Gerbić: „ Slovanski brod", zbor. — 2. Dr. B. Ipavic: »Ne vem", zbor s tenor-solo, posvetil skladatelj pevskemu društvu „Slavec", solo poje g. Meden. — 3. Kocijančič : „Slovo", osmospev. — 4 Vilhar: „Oj ustani solnce moje", tenor-solo s spremljevanjem glasovira ; solo poje gosp. Meden. — 5. Loterija. — 6. Foerster: „Nočui pozdrav", zbor. — 7. Nedved: „Darilo", bariton-solo s spremljevanjem glasovira, poje gosp. Pucihar. — 8. pl. Janušovsky: „Domoljubje", zbor, posvetil skladatelj pevskemu društvu »Slavec". — Kegljanje na dobitke. Kegljanje se prične v soboto 4. septembra zvečer ob 6. uri in traja do srede 8. septembra 10. nre zvečer. Dobitki : I, dob. jeden napoleondor, II. dob. 4 gld,, III. dob. 3 gld., IV. dob. za največ serij 2 gld., V. dob. 1. gld., 6. šaljivi dobitek za največkrat 9 kegljev. Dobitki razdele se v sredo 8. sept. ob 10. uri zvečer. Serija 3 lučajev lo kr. Mej posameznimi točkami svira vojaška godba pešpolka baron Kuhn št. 17. Ustop za ude prost, za neude 20 kr. za osobo. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici vabi najuljudneje odbor.
— (»Dolenjskih Novic") izšla je 17. št. Vsebina: Dolenjskim sadjerejcem. — Trtna uš. Spisal dr. Vošnjak. — Kaj je novega? — Gospodarske stvari. — Dopisi. — Domače vesti. — Razne vesti. — Nazuanila.
— (Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem) ima na prvem mestu prav prijetno sestavljene zgodovinske črtice „K sto letuici Krške ljudske šole," potem podatke iz šol ske kronike, imena dobrotnikov, in šolske vesti. Na tej šoli bilo je koncem leta 81 dečkov, 92 deklic, vkupe 173 otrok, izmej katerih je bilo sposobnih 57 dečkov in 58 deklic. Poučevali so na tej šoli gg. Fran Gabršek nadučitelj in vodja, Ivan Knavs, katehet, Jarnej Ravnikar učitelj, Marija "VVessner in Marija Mi che 1 učiteljici. — Z ljudsko šolo v zvezi bila je kmetijska nadaljevalna šolo, katero je obiskavalo 32 rokodelskih učencev, katere je poučeval g. Jarnej Ravnikar vsako nedeljo po 2 uri. — Šolsko leto se bode pričelo dne 16. oktobra.
— (V Travniku) pri Loškem potoku je od 29. avgusta 9 osob za kolero zbolelo, 4 pa umrle. Doslej zbolelo je v tej občini 24 osob za kolero, 10 jih je umrlo, 2 sta ozdraveli. G. dr. Žižek prišel je dne 31. m. m. tjakaj in takoj prevzel bolnike.
— (Uradno izveš tj e o koleri:) Od po-lunoči 1. do polunoči 2. t. m. v Trstu 8 slučajev, v okolici 4. Doslej 433 osob za kolero zbolelo, 121 ozdravelo, 274 umrlo. — Z dežele naznanjajo
se: v 4. .slučaji, v Movraii. Serminu in Skal-
minu po 1 slučaj.
— (Za IH.letno zasedanje porotnih jp t i p r a v v N o v e m  m e 11 u ), ki se prične s 13. septembrom t. 1. izžrebani so naslednji I. glavni po rotniki:  Spreitzer Ivan,   posestnik iz Stare Žage; Povše Ivan,   usnjar   in   posestnik  iz  Mokronoga; Ogulin Matija, posestnik iz Cerovca; Klemenčič Josip, posestnik iz Št. Vida;  Riedl Karol, posestnik iz Lesko^ca; Ferkolj France, posestnik in župan iz Gorenje vasi; Juntes Ivan, posestnik s Kamenšk^ga; Majerle Peter, po-estnik i/. Predtrga;  Adlešič Ive, posestnik iz Adlešič; Kalin Janez, posestnik iz Kostanjevice;  Svoboda Ivan, nadlogar in posestnik iz Čateža; Fink Andrej, posestnik s Smuke; Krestun Damask, tovarniški vodja iz Dvora; Zupančič Josip, posestnik iz Podturna; Sterbenc Josip, posestnik iz Planine;  Panjan Peter,   posetnik iz Starega trga; Razinger Daniel, posestnik iz Kočevja; Flajs Janez, posestnik iz Brezja; Neubauer France, posestnik z Mirne;  Doltar Matija, mlinar i   Črnomlja; Šircelj Janez, posestnik iz Rihpovca; Vdovič Janez, posest nik na Kalu;  Sega Janez, posestnik in trgovec iz Sodršice: Pajk France, posestnik iz Št. Vida; Bercar Josip, posestnik iz Kamnje:  Hladik Moric, gozdni nadzornik iz Soteske;  Hdnigman Štefan, posestnik in krčmar iz Srednje vasi;  Pevec Josip, posestnik iz Terbinc;  Bučar Josip,   posestnik in krčmar iz Št. Jarneja;  Lekan Josip,   posestnik iz Češence; Honigman Matevž, posestnik in krčmar iz Male gore; Erste France, posestnik iz Dolenje  nemške va-i; Čerček  Miha.  posestnik iz Dolenj. Križa; Strojin Janez, posestnik iz Dobrave; Majerle Matija, posestnik iz Rožanc; Malic Josip, posestnik iz Vinice. — II. Nadomestni porotniki: Gaspar Anton, posestnik iz Virčne vasi; Knoll Ivan, trgovec iz Rudolfovega; Skaberne Florjan, gostilničar iz Rudolfovega; Dejak Janez, graščak in ritmojster v pokoji iz Gotne vasi; Umek Vincenc, mizar iz Rudolfovega: Perušek Rajko, c. kr. gimnazijski  profesor iz  Rudolfovega; Golež France, urar iz Rudolfovega; Nagelj France, posestnik iz Beislina; Recelj Janoz  posestnik in črevljar iz Rudolfovega.
— (Kravo povozil) je danes dopoludne osobni vlak blizu Kranjskegore. Po tej nezgodi peljal se je vlak brez zadržka dalje.
(Iz Vipave.) Narodna Čitalnica v Vipavi bode na Malega Šmarna dan, v sredo dne 8. septembra t. I. v društvenih prostorih, kakor druga leta, priredila veselico z igro, petjem in godbo, h kateri se vsi narodnjaki najuljudneje vabijo. Začetek po 7. uri zvečer.
— (Zadruge v L o ž k e m sodnem okraj i.) Dne 2. in 3. avgusta t. I. imele so za Ložki davčni okraj ustanovljene tri obrtne zadruge v Loži zborovanje. Pri tem zborovanji so se sklenila zadružna pravila, se izvolilo zadružno starejšinstvo ter se določila naklada za 1886 leto. Zadružni načelniki bili so jednoglasno izvoljeni: l. od zadruge krčmar-jev, mesarjev in klavcev drobnice g. Gregor Lah v Loži; 2. od zadruge dopuščanih obrtov in rokodelcev, izimši gostilničarje in mesarje, gosp. Josip LavriČ v Loži; 3. od zadruge trgovskih in svobodnih obrtov g. Fran Žagar v Markovci.
— (Vrelec petroleja) našli so na Hrvatskem v gozdu Medeniku pri Lepavini. Kmetje so že dolgo poznali mali vrelec po čudnem duhu. Le tos je huda vročina vodo popolnem posušila in za čelo je teči samo petrolje, katero so kmetje pridno zajemali in doma za luč rabili. Lastnik vrelca je gostilničar Simo Lazarevič v Lepavini, ki je imel zanj že več ponudeb.
— („Glagoljska Misa) za mužki zbor (čveterospjev). Pjevana prvi put v gradu Krku d. 8. prosinca 1885. Presvjetlomu Gospodinu vitezu dr. Dinku Vitezicu, prvaku istarskih Hrvata, dičnom zastopniku na carev, vjeeu skladatelj V. Kosovel posvetio. Ciena 80 nov. Tiskarna: C. G. Rbdera u Lipskom 1886." Ta nedavno naznanjena maša izšla je pod navedenim naslovom ravnokar in ima naslednje dele: „Gospodi (Kyrie), Slava, Vje ruju. Svet, Blagoslovlen in Agnće boži." Slovenskim pevcem polagamo na srce, da kjer koli le možno, pojo to mašo, da se bodo zopet stari glagolski glasovi razlegali po naših božjih hramih, iz katerih jih je izrinila silovita tujščina in lastna malomarnost. Kosovelova „Glagoljska Misa" ima tudi prav lepo obliko, zato ta izredno umestni proizvod najtopleje priporočamo vsem pristnim rodoljubom.
— (Banka »Slavija") sklenila je v mesecih april, maj in junij 1886 20.953 novih zavaro-
vanj za 18,056.717 gld. 20 kr. kapitala ter je zato prejela 470.697 gld. 50 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 133.614 gld. 14 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 868.425 gld. 72 kr. V posojilnicah bilo je v tem času naloženih 320.G58 gld. 79 kr., na zemljišča posojenih pa 639.432 gld. 19 kr. Gasilni brizgalnici dobili sta dve občini. Od 1. januvarja do 30. junija 1886 bilo je sklenenih 30.051 novih zavarovanj za 27,757.502 gld. 04 kr., ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbiu 804 413 gld. 71 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin štejejo do konca junija 1886 že 1380 članov, ki so skupno zavarovali 126.567 gld. 30 kr. pokojnin in zato obvezali se uplačati 779.764 gld. 03 kr. ulog. — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro muoži, kajti koncem jumja 1886 imel je že 67.095 gld. 54 kr. premoženja.
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca avgusta 1613 strank 335.894 gld., 1788 strankam pa  se je 357.670 gld. 92 kr. izplačalo.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca avgusta 41,G02 gold. 60 kr. dohodkov, 37.528 gld. 21 kr. izdatkov, torej skupnega prometa 79.130 gld. 81 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 3. septembra. Vsled koraka, ki ga je storil Nelidov, ukazala je Porta Gad-ban-efendiju, naj ide v Plovdiv in knezu priporoča, da z zarotniki z dne 21. avgusta milostno ravna.
Sofija 3. septembra. Uporne čete udale so se na milost in nemilost proseč kneza milo-srdnosti.
London 3. septembra. V svojem govoru na banketu rekel je pomorski minister Hamil-ton, da navdušenje, ki se povsod kaže za kneza bolgarskega, slednjega za vselej varuje pred vsakim komplotom. Glede vojnih priprav in oboroževanja po Evropi misli govornik, da še nikdar ni bilo dobe, da bi narodi evropski bolj miru želeli, kakor sedaj.
Reka 2. septembra. V zadnjih 24 urah tukaj 5 osob za kolero zbolelo. 3 umrle. Mej slednjimi je jeden izmej poprej obolelih.
Pariz 2. septembra. O potresu v severni Ameriki došle so naslednje vesti: Včerajšnji potres napravil je veliko nesreč. V mestih Pitts-burg, Cincinnati, Cleveland, Detroit in Indiano-polis čutili so 10 sunkov. V Chicagu so bili sunki slabeji. Nova Anglija ni prizadeta. V Novem Yorku in v Brooklvnu trajali so sunki po 10 sekund. V Savanni in A.ugusti bilo je prebivalstvo vso noč na ulicah. Zamorci so molili in klicali Boga na pomoč. V Richmondu nastal v kaznilnici velik strah. Kaznjenci hoteli so ubežati in vojaki so morali napraviti red. V južni Karolinu podrl je potres železniški nasip. Voda preplavila je železnico ravno, ko je vlak mimo vozil. Vlak stal globoko v vodi. Strojevodja in kurjač sta utonila. Charleston je razvalina, tri četrti mesta zrušene. Škoda nepregledna. Ne ve se še, koliko ljudij je poginilo. Največ poginilo je zamorcev. Ljudstvo je brez pomoči, živeža ni in ker so železnice in ceste razdejane, je teško poslati pomoči.
Atene 2. septembra. Poročila prefektov konstatujejo, da je potres v Meseniji 600 hiš razdejal.
Razglas kranjsKim ovčarjem.
C. kr. kranjska kmetijska družba bode iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji potrjeni od županstva in od cerkvenega urada:
a) da že več let precejšnje število ovac redijo;
b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in
c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 teta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča, tudi svojim sosedom za pleme prepuščati.
Prošnje, potrjene po pre Isedniku dotične kmetijske podružnice, je zadnji čas do 1. oktobra t. 1. pri podpisani družbi uložiti.
C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani 1. septembra 1886. Gustav grof Thurn,
predsednik.
Gustav Pire,
tajnik.
Vprašanj« '*
Ali je prostor pred Sv. Florijana cerkvijo in v Florijcnskih ulicah res le za to, da se tam pasejo množine puranov in kokoš i j; katere razdrapajo ves tlak? Ali je to za glavno mesto Ljubljansko pristojno? Kdor je tako srečen, da ima purane in kokoši, naj jih ima doma! (H4A) Prebivalec Sv. Florijana ulic.
M*tnic*a upravniAtva: Č. gosp. J. St. v Št. Pavlu, Mineš. Naročnina plačana tlo 16, aprila 1887.
Meteorologično poročilo.
V našem založništvu je izšla in se dobiva
knjigotržnicah knjiga:
Ku rzgefasste
Geschtchte Krains
mit besonderer Riicksicht auf Cultur-Entivicklung.
August Dimitz. jo pot v <p°.
Cena mehko vezani knjigi je 80 kr., elegantno v zlatem obrezku vezana stane I gld. §0 kr.
3 0	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Neb »	Mo-   1              Čislani gosfod pisatelj podaje nam v omenjeni knjigi pregledno kri na v        *** skupno, nič vaknega prezirajolo, objektivno podobo povestnice nun.           naje oi/e domovine, kojo bode vsak domoljub gotovo kot dobro dollo in t veseljem marljivo prebiral.
2 sept.	7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer	741-31 mm. 739 72 mm. 739-82 min.	16 4" C 27 2" C 20 0 C	brezv. al. vzh. al. vzh.	raegla jaa. jao.	Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg °,GOin:p- knjigotrinica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
Srednja temperatura 210", za 4 4° nad normalom.
IZ)-cLr2.a.jsfeSL borza
dne 3. septembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... £4 gld. 60
Srebrna renta......                                 .   • 86 ,. 10
Zlata renta.......... 117 , 90
5°, marčna renta........ 102 „ —
Akcije narodne banke....... £64
Kreditne akcije    ....       ... 279 . 60
London  ,   . 126 . 30
Srebro....... —
Napol 9 , H* «/i
C. kr. cekini 5 t 90
Nemške marke 61 , 85
4°/0 državne srečke iz 1. 1864    250 gld. 132 , 50
Državne srečke iz 1. 1864          100 *ld. 169 , —
Ogrska zlata reuta 4°/,. 107 . 40
Ogrska papirna renta 5°/„                .   . 94 75
5" , štajerske zemljišč, odvez, oblig. 108 50
Dunava r. g. srečke 5 „            100 gld 118 , 25
Zemlj. obč. avstr. 4Vt'/t zlati zast. listi 124 , 50
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele    ce 9H . HO
Kreditne srečke                       100 g 177 r 75
Rudolfov« srečke                       10   . 19 „ 60
Akcije anglo-avstr. banke         120   r 110 50
Trammway-društ velj. 170 gld. a. v      . — —
kr.
Javljamo svemu rodu, prijateljem prežalostnu viest, da je
FRANE JELUŠIĆ,
trgovac i posjednik u Kast v u,
nakon kratka bolovanja, ukriepljen poputhinom naše svete vjere, 11 svojoj 74toj godini, danas u četvrtak jutro u 2 sata s ovog svieta preminuo.
ostanci  premiloga pokojnika 6e se u petak dne 3. t. iuj. po obdržauih zaduš-nicah na groblju sv. Lucije.
Kaatav, dne 2. septembra 1886.
(646) Žalujuća rodbina.
		B		
1863—12)				
Za dijake
odda se lepo in pripravno   Ntunotanje  l.a  l*ol jaiinlti — Natanienejše se \z\>-  s S\. Florijana ulicah
nt. 14, I. nadstropje, zadej čez hodnik. (636—3)
debela  in drobna,  V  večjih   koliiinah,  »e  Kupujejo. _.
Oddajajo naj se od 1». Mcptcmhrn na vseh posta ah od Ljubljane do Trbiža. — Ponudbe, če le mogoče, za cele vagone. — Nkupovalcl se vsprejmejo. (645—1)
ALOJZIJ MAYER v Sliki pri Ljubljani.
m učenec
Kje? Hi. 109.
pove upravništvo
.Slovenskega Naroda" pod
(635—3;
Josip Leveč,
trgovec pri mesarskem mostu.
1 I
kupuje ter po naj visi coni plačuje sočnata jabolka, katere jemlje v vsaki . množini.    Jednako  skupine tudi fižol vsake
baze, divji kostanj, žir (buk- fi?
vico),   česminovo  lubje  ter  tudi t<
JJJ razne zdravstvene rastline (bela- (D
m don O) in dr. (686—8) \(\
Tujci;
2. septembra, prt        iiii:   I »rami t, /, Dunaja. — Wisiak iz Do'a.
— Ogrinz iz Celja — Lenk iz Gorice. — de Gregorio /. Dunaja — Dr. Amaran-tello, Kermel !z Trsta — Piloher i Dunaja. — Prodam iz Reke. — Fnch* t Dunaja. — Schvvarz, Cis-cutti iz Pulja.
Prt MnAl^li Kopstein z Dunaja — Dr. IUvof i/. Prage. — Perlgrund iz Budimpešte. — pl. Spinler, Sorger iz Gradca. — Z\vek 7. Dunaja. — Kclbel iz Kočevja. — Steiner z Dunaja.— Perlič iz Karlovca,
— Rauscher iz Gradca. — Nosal h Trsta.
tlmrli ko
31. avgusta: Rudolf Črnivec, uži minskega pašnika sin, 5 m secov, Opekarska cesta  It. 3,  za božjasrjo.
1. sept. • Ernest Koder, firevlfarjev sin, 2 leti, Židovska Btesn .št. 8, za ikro-feljni. — Marija Majer, mizarjeva žena, 52 let, Dunajska centa St. 15, za spri -denjein trebušnih delov.
2. sept.: Janez Oltar, ko-misijonarjev sin, 3 leta, Go spodske ulice št. 6, za škr-latico. — Marija Kozina, gostija. 76 let, Sv. Petra cesta št. 6, za starostjo.
J. &. S.
MORAVSKO.
Ferdinandove ulice št. 22,
99 razpošiljata po poštnem povzetji: —
10 metrov kašmira, črnega, barvastega, dvojne širo kosti ....	gl. 4		— .
10 metrov trlnltnika, težke bate 1* gl. 3.r>0, II*.......	.„	2	<X(|
10 metrov kalmuka, najnovejši uzorec, najtežje baze......	n	3	—
10 metrov barhanta za obleko, najlepši uzorec, najtežje baze . .	n	3	60]
IO metrov blaga za nočne suknje, križasto, lep uzorec ....	n	2	50
3'/i metra blaga za moike obleke za zimo, modno.....	n	3	75
31 , metra blaga za moške obleke, tudi za ženske dež. plašče, fino	»	5	-1
1 ostanek flO do 12 metrov} posobne preproge, jako trajna   . .	n	3	50 !
		2	30" 1
1 jute-garnitura, 1 namizni prt, 2 posteljni odeji.....	n	3	: 0
	n	4	50
1 pretita odeja, težke baze, Brednje veliko.tti gl. 2.50, velika   .   . .	n	3	—
		1	50
1 slamnača, 2 metra dolga.............	n	_	DO
1 kos kanafasm, 80 Dunajskih vatlov.........	n	5	20
1 kos damast-gradla, 30 Dunajskih vatlov, I" gl. 7.50. II* ...		5	20
3 namizni prti, lu 4, platneni, beli, rudeči, modri  rumeni gl. 2.—, a/~	•	1	_*
		1	20
	n	1	so'
6 Otlrad, platnenih, z rudečimi krajci............	r	1	20
6 Otlrad za brisanje kozarcev, platnene, II" 60 kr.. i/, belega platna D .	n	1	—
12 žepnih ropoev, obrob., z barv. krajci za gospode, gl. 1.20, -za dame	n	1	—
Ociiiliiilti in uzorci zustoiij iu. Irsinlco.
Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame.
*) Castitt-j duhovščini in drugim zaupanja vrednim osobam tudi brez poštnega povzetja. L (642—1)
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
BSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSVSSSSVSSBSSnnnRS^^ BVBVSSSVBSSVHaiHB
Blagorodni gospod Fragner, lekai1 v Pragi!
Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro a, jo več ne boli v želodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi še 6 steklenic dr. Rosovega zdravilnega balzama proti poštnem povzetji.
Jlili-u'l }l»ltluY«'le, h. št 44, občina Hum, pošta Rogatec.
Častiti gospod Fragner! Jaz, Matevž Zukal iz Strabenic na Moravskem nrizuaujani. da j(; dr. Kosov zdravilni balzam mojej ženi, ki je bolehala za krčem v želodci, pomagal, da je krč poi-olnem nehal. Dal sem ga nekaj nekej ženski, ki boleha /a padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še 5 steklenic. 9lat«vž Zukal, v Strabenicah na Moravskem.
IIUra In motfova
pomor boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanja zdravja
obstoji jed;r.o ■  tem. da se vzdrži in pospešuje dobro prebavijmje, kajti to je glavni pogoj zdravja hi telesne in duševne kreposti.   Najboljše Anmnve isei/itt <», da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krti doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže već let sjdošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
[/delan Jo i/, najboljših, krepilno zdravilnih zclišfi}nUo skrbno, upliva uspešno p i vseh težavah pri prebuvljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri brci v želodci, pri prenapolnjen ji želodca z jedrni, zaslinjenji, lervntni natoku, hetnerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v čretnh, hipohondriji in melanholiji v>I»-<1 motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo iu čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vslid tega svojega izvr-s nega ItpHvM je •/.dni gotovo iu priznano </«*f,ff.-«» »limiti* *• s*'e*tstv<» postal m se splošno razširil.
N.. siot i m- pisem v priznanje je ua razgled pripravljendi Bazpošilja BO na fr.-nkiivte dopisr na vse krajo proti" poštnemu povzetju avooo.
Da SS izogne neljubim napakam,  zato  prosilU  vse p. t povssd izrec.no <lr. IComov zdravilu! l»alzaa i/, lekarno B. Fragnerja v Prag'
gs
naročnike, naj JI
ijo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes,
zdravilni balzam,  in ne izrecno  dr. ILcjvvzdravilnega
,k črnemu
zalite
ako so zahtevali miun balzama.
dr. Rosov zdravilni balzam
d(dii se sami) v glavnej  zalogi  izdelovalca B. FraKnerja, lekarna
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 206—3. V Ljubljani: G. Picooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blrachitz, lokar; Jos. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baeoarcloh, lekar. VKranji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Som. Rizzoli, lekar: Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-■tofoletti, lekar i A. de Gironooli, lekar; R. KUrner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V Oglej i: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Fo-rabosehi,  lekar; Jak. Serravalto,  lekar; Anton Suttina,  lekar; Karol
Zanetti, lekar.
Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v A vatro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
Piažko <d.03frxa.6e rr^-suzllo
zoper bule, rane in vnetje vsake Vrste.
Ako bo ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosu, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, Če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri lazpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprto noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetoin (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
V vhttmicah gnt 2.5 in liS (252—11)
JSulzitiii za ulio.
:. po mnosih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagli bi  •, .• pa njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
'JI
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
67
10