^
^
Kalcitovi dvojčki iz Selc
Renato Vidrih, Vili Rakovc
Ob vzdrževalnih delih in utrjevanju brežine na cesti, ki pelje od Selc pri Železnikih v Selški dolini proti Golici, so leta 2002 odkrili plasti močno nagubanih in razlomljenih kamnin z bogato mineraliziranimi razpokami. Ob enem prelomu je celo izvir tople vode.
Zdvojčeni kristali kalcita v črnem apnencu; 4 x 2 mm. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Miha Jeršek
Dvojček kalcita z lepo razvitim vrhom kristala; 3 x 2 mm. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Miha Jeršek
Odkritelj nahajališča Vili Rakovc pred tektonsko zdrobljenimi kamninami ob cesti Selca – Golica. Foto: Renato Vidrih
318
#
ZBORNIK MINERALI C.indb   318
^
16.12.2005   21:56:19
^
KALCITOVI DVOJČKI IZ SELC
Širšo okolico nahajališča gradijo predvsem skrilavi glinavec, meljevec, peščenjak in konglomerat permokarbonske starosti. Proti severozahodu mejijo na srednjepermske grödenske sklade, ki jih gradijo rdeči in zelenkastosivi peščenjaki, meljevci s prehodi v skrilavi glinavec in konglomerat ter zgornjepermski temnosivi apnenec in dolomit. Permokarbonske in permske plasti so proti severozahodu narinjene na plasti različnih geoloških starosti - triasa, jure in krede. Najlepši kalciti so v apnencih na stiku permokarbonskih in permskih kamnin z mezozojskimi.
Med plastmi apnenca, ki ležijo skoraj vertikalno, so plasti in leče skrilavih glinavcev, ki imajo masten videz in so temnosivo do črno obarvani. Vmes najdemo v apnencu nekaj centimetrov debele lečaste prečne razpoke, ki jih zapolnjuje kalcit, tudi s kristali, velikimi do 1 cm. Prevladujejo brezbarvni skalenoedrskih oblik, bogati s ploskvami. Starejše generacije kristalov so mlečne, nekateri, mlajšega nastanka, pa so popolnoma prozorni. V kristalih so pogosti vključki markazita, ki je včasih priraščen tudi na površini kalcitovih kristalov. Velikost kristalov zlato obarvanega markazita ne presega 0,5 mm. Kristali na površini hitro oksi-dirajo in preperevajo, medtem ko so tisti, ki so ujeti v kalcitu, lepih oblik in barve. Največja zanimivost nahajališča so dvojčični kristali kalcita, ki se zelo razlikujejo od samskih kristalov, saj imajo prizmatsko obliko in so praviloma večji.
Dvojček kalcita iz Selc, priraščen na samskih kristalih kalcita. Na kalcitu sta izkristalizirala še markazit in fluorit. Risba: Mirjan Žorž
319
ZBORNIK MINERALI C.indb   319
16.12.2005   21:56:24
^
SCOPOLIA SUPPL. 3 - 2006
Dvojček kalcita v apnencu;
3 x 2 mm. Najdba in zbirka Vilija
Rakovca. Foto: Miha Jeršek
^
Protasti skupek barita, dolg 15 mm, na podlagi iz kristalov kalcita. Najdba in zbirka Vilija Rakovca. Foto: Ciril Mlinar
Poredko so med kristali kalcita in markazita priraščeni drobni beli ali pa prozorni kristali fluorita v obliki kock. Ponekod lahko v gnezdih kalcitovih kristalov opazimo drobne igličaste kristale sadre. Kristali so prozorni, pogosto z dvojčično rastjo, v obliki lastovičjih repov. Najredkejši so majhni kristali barita, ki ne presegajo 1 mm. Večinoma so beli in ponekod prekriti s kristali markazita. Zelo redko so razviti do 15 mm dolgi in ukrivljeni protasti skupki drobnih baritovih kristalov.
Literaturni vir:
Grad, K., L. Ferjančič, 1974: Osnovna geološka karta 1:100 000, list Kranj. Zvezni geološki zavod, Beograd.
#
320
ZBORNIK MINERALI C.indb   320
^
16.12.2005   21:56:24