Poštnina pavšalirana.
Št. 2. '
Pasamezna številka 2 K.
Kočevje, dne 28. januarja 1922.
Leto. II.
Posamezna številka 2 K.
UBEB&KEtD
§B§
Uredništvo:
Kočevje štev. 58.
Upravništvo:
Kočevje štev. 18.
Naročnin a
za celo leto Din. 14. sicer sorazmerno.
Inserate:
cela stran Din. 400, sicer dogovorno.
Gospodarski, politični in kulturni organ.
Izhaja vsako drugo soboto zjutraj.
to naziranje jasno izraženo v svojem programu ter je ponovno in ponovno dokazala z dejstvi, da ta princip njenega programa ni mrtva črka, pač pa da ji je nad vse.
Sedaj pa poglejmo, kako se to načelo izvaja v Sloveniji. Tu moramo pred vsem ugotoviti, da se v Sloveniji nahajajo politične stranke s programi in organizacijami še iz starih avstrijskih časov, ko ljudstvo in država še nista bila v bistvu dva organizacijska pojma ene in iste strani — ljudstva, ampak je bila država nad ljudstvom, ljudstvo pa le izkoriščevalni objekt za državo, oziroma za dinastijo. Interesi države in dinastije so bili precej istovetni, a interesi ljudstva in države, zlasti slovenskega ljudstva z ozirom na ponemčevaine tendence države, pa večinoma naravnost nasprotni. In iz tega nasprotja do države, ki ga je ljudstvo inštirtktivno čutilo, so zrastle in postale mogočne pri nas politične stranke: tvorile so posredovalca in most med državo in ljudstvom, Zaščitnika pred državo in po možnosti, kot so pač nanesle politične prilike v raznoliki državi, tudi izkoriščevalca države. Ni čuda, da se je pri teh skozi generacije trajajočih bojih med državo in ljudstvom utrdilo naziranje, da sta država inljudstvodverazlični stvari, dva že po svojem bistvu nasprotujoča si pola in da vzpričo obstoja starih strank in starih v teh bojih ojeklenelih
voditeljih to naziranje pri gotovih strankah v Sloveniji še danes prevladuje in bo prevladovalo tako v Sloveniji kot na Hrvaškem tako dolgo, dokler ali ne izginejo te politične organizacije ali pa dokler se njih zahtevam po avtonomiji oziroma federalističnem ustroju države ne ugodi. To je naravno ter umljivo in recimo oprostljivo iz vidika postanka in razvoja teh strank. Tako Slovenci kot Hrvatje smo še mlad ! narod; naša vodilna inteligenca je izšla v ogromni večini iz kmečkih hiš. Vsled tega nam v splošnem manjka ne samo v družbi, ampak tudi v politiki tiste fine uglajenosti in pretkanosti, ki jo izzori šele izkušnja generacij. Radi tega pomanjkanja nam v naši odkritosti kmalu poide zlati diplomatični besedni zaklad in mi le preradi in prehitro pokažemo kot nadaljni argument — svojo kmečko pest. Drug drugemu seveda. In ta kmečka narava se očituje zlasti v eni značilni točki: v trdovratnosti in zagrizenosti, s katero se oklenemo ene ideje, izključujoč vsak kompromis in smatrajoč izključno le svoje stališče za pravilno. Rajni Mahnič se je zagrizel v katoliško idejo ter ni hotel imeti samo katoliško verstvo, ampak tudi katoliško vedo, celo naravoslovsko (!), umetnost itd. In iz te ideologije je izkiila sedanja klerikalna stranka, ki organizuje tudi v novi državi izključno le katolike. Ona se je torej zagrizla v katoliško versko idejo in hoče
Mi in drugi.
Okrajni odbor Radikalne Stranke v Kočevju je 'prejel zadnje tedne celo vrsto dopisov, v katerih se sicer priznava naše čisto rodoljubje kakor tudi okoliščina, da se z našo politiko nahajamo v jedru na pravi poti, istočasno se pa izraža pomisleke, češ, da bo konečni efekt našega gibanja v Sloveniji razcepitev naprednih in državi zvestih sil in s tem oslabitev državne ideje v Sloven iji.
Podobne pomisleke in očitke smo že ponovno čitali v glasilu ljubljanskih liberalnih mladinov, ki jih pa nismo vzeli resno, ker ne more biti dvoma, da so bili lansirani v svet s prozornim in precej otipljivim strankarskim namenom. Ker pa so kot sprevidimo iz doposlanih nam dopisov ta lansirana naziranja na getov dasi morda le omejen krog slovenske javnosti napravila vendar le nekak vtis, smatramo za svojo dolžnost, da razbistrimo položaj.
Ker je to eminentno politično vprašanje, si moramo biti predvsem na jasnem, kaj je politika sploh. V naziranju, da mora biti politika tekma posameznih političnih strank v državi med seboj v svrho dosege čim večjega blagostanja vseh državljanov ter ugleda in moči države, se bo, upam, večina vsaj teoretično strinjala z menoj. Radikalna Stranka ima
Beseda Dr. Nikolaja Velimirovića
govorena na pomenu poginulim Slovencima ^ °g ok.tobra 1918 g. u cerkvi ruske ambasade n Londonu.
UVOD.
Eden najzanimivejših pojavov jugoslovanske emigracije za časa svetovne vojne je gotovo srbski menih otac Nikolaj Velimirović. Onim, ki so se še pred vojno zanimali za srbsko duševno življenje, je znano njegovo ime izza časa pred vojno. Pozornost sta vzbudili dve knjigi njegovih pridig, filozofsko dovršenih in spajajočih verski čut z našo naci-jonalno mislijo. Zbirka pridig „Iznad greha in smrti“ je danes zelo redka, izide pa v kratkem v ponatisu. Pričetkom vojne, do konca 1. 1914., je otac Nikolaj živel z armado. Pojavljal se je sedaj tu sedaj tam v strelskih jarkih in navduševal vojake v razgovoru in s svojimi pridigami. Začetkom 1915 je odpotoval v London, kjer je bil v dotiki z Jugoslovanskim odborom in srbskim poslanstvom.
Delal je propagando za pomoč Srbiji in za osvobojenje in združenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ustanovil je celo svoj privatni informacijski in propagandni biro (Serbian Information Bureau, 39 Kings Street, St. Jam-mes, London, S. W.), ki je obstojal do marca 1919. Začetkoma, [dokler še ni gladko govoril angleški, je 'zbiral materijal in hodil na sestanke k angleškim političarjem, duhovnikom, znanstvenikom in pisateljem. Ko pa je spo-polnil svoje znanje jezika, je nastopal javno v govorih ne samo v Londonu, marveč po celi Angleški, na Škotskem in Irskem. Skoraj ni pretekel dan, da ne bi bil kje govoril. Leta 1917. je v Portsmouthu na en dan govoril o nas na petih shodih zapored.
36 letnega meniha smo v emigraciji nazivali „oca Nikolaja“. Njegovi govori so najrazličnejše vsebine, so filozofski, sociološki, največ pa versko filozofski in politični. Govoril je večinoma v anglikanskih in prezbite-rijanskih cerkvah ter na mnogih sestankih, konferencah in javnih shodih. Tako je n. pr.
na Veliko noč 1918 pridigoval v Londonu odličnim Škotom o vstajenju zatiranih narodov. Med poslušalci je bil tudi angleški minister za zunanje zadeve Balfour. Velik uspeh črnega meniha je, da so strogi Angleži na stežaj odprli svoje cerkve Srbom, kojih ime pred vojno niti radi izgovarjali niso vsled dogodka 1903. Zlasti Velimirovičev uspeh je, da je angleška cerkev, močen faktor angleškega javnega življenja, postala posredno, propagandno sredstvo za Jugoslavijo.
Izmed premnogih knjig, ki jih je napisal otac Nikola v času emigracije v Londonu, navajamo samo nekatere: „The soul of Ser-bia“ (Duša Srbije, London 1915), „Serbija in light and Darkniss“ (Srbija v svetlosti in temi, London 1916), „Živa crkva“, knjiga 1—V (New York 1915), „The Lords prayer“ (Gospodova molitev, London 1916). „The new Ideals of edecation“ (Novi ideali vzgojevanja, London 1917), „The agony of the church“ (Agoniji cerkve, 1918) e. c. e. c. V pomladi 1917 je zasnoval veliko podjetje „South Slav
s pomočjo avtonomizma ali federalizma ločiti pretežno katoliške kraje od pretežno drugo-verskih. Nasprotniki te stranke so mislili pri nas, da ne smejo zaostati in da bo zmago odnesel tisti, ki bo bolj zagrizen v svojo fiksno ideologijo in bo močneje kričal: nastala je protifarška gonja, ki je ločila od „katoliških“ jarcev „brezverske“ kozle; šele iz tega delovanja je nastala individuelno opredeljena in organizirana napredna stranka in iz nje sedanje slovensko krilo demokratske stranke z vodilnim listom „Jutro“ na čelu. Obe stranki sta si skrajno nasprotni; pripadnost k eni ali drugi stranki tvori po celi deželi važno oviro za medsebojno osebno spoštovanje, kajšele prijateljstvo; pristaši ene in druge se med seboj tudi po deželi skušajo osebno uničiti. Najznačilnejši pojav na^prot-stva teh dveh strank je ta, da demokratska stranka klerikalno kar pavšalno proglaša' za protidržaven in nezanesljiv element, ne da bi imeli zato kakšne dokaze v rokah. Demo-
, t
kratom sekundira pri tem vodstvo Samostojne kmetijske stranke; klerikalci trdijo, da le iz lahkoumljivih in važnih lastnih interesov, da ostaneta namreč — pri vladi.
Ako sedaj apliciramo na te razmere, za čim da mora stremeti politika, namreč za blagostanjem vseh državljanov, s čimur je irnplicite povdarjena še tudi enakost vseh državljanov pod državo oziroma njeno upravo in njenimi dobrinami, na slovenske razmere, dobimo jako žalostno sliko. Že vodja klerikalne stranke dr. Ivan Šušteršič je, čim je dobil v roke upravo dežele Kranjske, menda 1. 1908., povdaril načelo: „klerikalcem groš, liberalcem pa knof“ ter je to načelo tildi precej dosledno izvrševal in to prav na vseh poljih in tudi pri najmanjših vprašanjih. Utemeljeval je to z ljudsko voljo, ki da je liberalce zavrglo in da on kot izvrševatelj ljudske volje ne sme in ne more delati proti njej. Preobrat, stvoritev Jugoslavije in tu nastale politične razmere so povzdignile v Sloveniji naprednjake na konja, dasi tvorijo v Sloveniji morda le kakih 12°/o prebivalstva ter potisnile klerikalce, ki tvorijo močno relativno večino, v ( pozicijo. In klerikalci močno tožijo, da se sedaj žnjimi postopa po gornjem Šušteršičevem receptu tudi v osebnih vpra-šanjah, pri učiteljstvu, uradmštvu itd., ter zlasti povdarjajo, da se uradmštvu njih stranke prepoveduje javno delovanje pri strankinih podjetjih in organizacijah, d< čim za demo-
Monuments“, katero urejuje skupno z N. Zupaničem. Namen dela je pokazati anglosaksonskemu svetu, da Jugoslovani niso samo hrabri junaki, ampak narod, ki je dal svoj prispevek k razvoju svetovne kulture in ki kaže stremljenje h kulturnemu napredku. Do sedaj je izšel prvi tom te velike projektovane serije: „The serbian orthodox church“. Kakor so pisali Angleži sami, to je najlepša knjiga, ki je izza vojne izšla v Londonu. Esej o stari bizantinsko-srbski umetnosti je napisal prvi angleški arhitekt Sir Thomas Graham-JaksoA s sodelovanjem K. Jovanoviča in N. Zupaniča. Stroške za izdanje (1350 angl. funtov, danes 1,500.000 kron) je plačal Miša Pupin, profesor na „Columbia“ vseučilišču v New Yorku. Ker je N. Velimirovič bil izbran za Žičkega vladiko (v zapadnem delu kraljestva Srbije) ter je zapustil London, nadaljuje serijo S. S. Monuments njegov prijatelj N. Zupanič. Pripravlja se II. in III. tom. V tisku je II. tom, ki vsebuje najzrelejše delo velikega jugoslovanskega filozofa Ružera Boškoviča: „Prin-cipia philosophiae naturalis“. Otac Nikolaj Velimirovič se je pokazal tudi kot izvrsten
kratsko uradništvo ne velja to načelo. V svojem glasilu „Slovencu“ so že ponovno dali razumeti, da bodo vrnili milo za drago in da tisti čas ni več daleč.
To so jako nezdrave razmere, ki dokumentirajo ledržavniškonezmožnost vodilnih strank v Sloveniji. Prvo je celota, blagobit ljudstva, organiziranega v najvišji svoji organični popolnosti: v svoji državi. Vsaka stranka, ki tega ne u-vidi, je državi škodljiva. Ker kaj mi pomaga lep program za ljudstvo, ako pa nisem zmožen, da mu ohranim njegovo neodvisnost, suverenost, njegovo lastno hišo? Zu to moram skrbeti brezpogojno tudi ako sem v opoziciji in je na vladi druga stranka — ker skupna podlaga nas vseh je skupna naša država, naša neodvisnost v svetovnem koru narodov. Proti temu načelu so se težko pregrešili slovenski demokratje, ko so aprila 1919 na vladi se nahajajoče klerikalce, braneče državo pred poplavo komunizma, jih napadli radi dogodkov na zaloški cesti, kateri energični nastop klerikalcev je bil brezdvomno na mestu. Klerikalci so posvedočili s tem svojim nastopom svoje državno mišljenje, demokrati pa, da jim je strankarski interes nad vse. Pa ne samo radi tega, tudi še radi marsikaj drugega bodo morali demokratje opustiti svojo fiksno idejo, da so oni edini državo varujoč element v Sloveniji; kdor se bo hotel vzdržati na vladi, bo moral posvedočiti, da mu je interes celotnega ljudstva, organiziranega v lastni tvorbi, nad vse, ter bo moral doprinesti v interesu državne stvari težke strankine žrtve. Treba se bo temeljito odvaditi, da je državna moč sredslvo, s pomočjo katerega se bogati strankina podjetja ali celo podjetje posameznih strankinih pristašev ter liganja protekcijo na vščh koncih in krajih, ostale državljane pa, ki pripadajo drugim strankam, s pomočjo iste državne moči šikanira in jim škoduje, kjerkoli je mogoče, ker tako početje ubija državo in vodi ljudstvo zopet pod tuji jarem. V Macedomji morda s kačaštvom, pri nas pa z zakulis-nostjo in zavratnostjo.
Tako je naše stališče nasproti „cepitvi naprednih in državi zvestih sil v Sloveniji“; ako ti naši cilji pomenijo „oslabitev državne ideje v Sloveniji“, smo mi, čim to oslabitev v gornjem smislu dosežemo, žnjo popolnoma zadovoljni. Nezadovoljni bodo pa žnjo le politični špekulantje.
žurnalist. Velikansko je število njegovih člankov po vseh važnih angleških dnevnikih, zlasti v letih 1917 in 1918. Po vrnitvi iz Amerike (1921) je bil imenovan za Ohridskega škofa in deluje v krajih učencev sv. Metoda, kjer so ob rib bogatem jezeru v IX. stoletju učili iu pisali sveti možje: Angelar, Gorazd, Navod in Sava. V „Besedi preminulim Slovencem“ je Velimirovič poskusil dati filozofijo jugoslovanske zgodovine s posebnim ozirom na Slovenke. Kakor zatrjujejo očividci je Velimirovič sestavil ta govor v dveh zaporednih nočeh.
Toliko za uvod k prelepemu govoru, katerega je izrekel oteč Nikolaj v pomembnem času v hramu božjem, oblečen v črn s srebrom obšit cerkveni plašč, a pred izbranim občinstvom v Londonu.	Uredništvo.
BESJEDA.
London če imati danas hiljade raznovrsnih zborova i sestanaka, koji će brojem i spolj-nim sjajem nadmašiti ovaj- naš skromni molitveni sastanak. Ali ovaj naš skup ukrasiće
t Papež Benedikt XV.
Iz Rima prihaja vest, da je 22. t. m. umri paprž Benedikt XV., verski poglavar katoliške cerkve, ki šteje nad 300 milijonov pripadnikov. Rajnki papež je bil naslednik Pija X., ki je umrl ob izbruhu svetovne vojne, baje od žalosti vsled neuspešnosti svojih posredovanj. Benedikt XV. je bil priznan diploma-tični talent, ki ga je med vojno pogosto vpo-trebil, da bi se končalo svetovno klanje, toda brezuspešno, ker sta dolga časa obe bojujoči 'stranki upali na zmago. Znan je njegov mirovni načrt iz leta 1917, ki naj bi bil Evropo ' razorožil. Toda tla zato niso bila ugodna. Njegovo delovanje je merilo povsod na sklad, z najsimpatnejšimi nauki, ki jih uči katoliška cerkev: mir, ljubezen, odpuščanje, lajšanje.
Iz tega vidika je skrbel tudi za vojne vjet-nike in jim skušal olajšati usodo. Zavzel se je tudi za Dr. Karla Kramarja, ko ga je avstrijska justica obsodila na smrt. Proti koncu svetovne vojne, ko je videl, da gre Avstro-ogrska v neizogibno propast, se je trudil na vso moč, da bi rešil izraziti katoliški dinastiji Habsburgovcev prestol in čim več ozemlja; njegova prizadevanja je formelno odbila Amerika, seveda v tihem sporazumu z ostalimi zavezniki. Tudi za prebivalstvo Srbije in za srbske vjetnike se je ponovno zavzel pri avstrijskih trinogih. Naš zunanji minister Ninčič mu je dne 24. t. m. držal v javni skupščini poslancev toplo posmrtnico. Vsi poslanci so vstali s sedežev ter zaklicali „Slava“ njegovemu spominu.
Njegova smrt je prišla precej nepričakovano; vsled tega se ne ve, kdo bo naslednik.
Da bo zopet Italijan, skoro ne more biti dvoma; od 68 kardinalov je namreč 45 Italijanov. Vsled tega prevladajoči vpliv Itali-č*rvVrr6 füüi občutijo zlasti Italijanom sosedni narodi katoliki: mi Slovenci, Hrvati in Srbi v Trstu, Reki, Albaniji in še celo v Vojvodini.
Toda to je sistem, ki sloni na sili realnih okoliščin; Benedikt XV. je pa bil osebno jako simpatična osebnost tako kot človek kakor kot pup ž. Zato slava njegovemu spominu
Ali sem že poravnal naročnino ?
današnji Božji dan svojim unutrašnjim, svojim duhovnim sadržajem nego mnogi od tih raskošnih sastanaka, koji će se održati od jutros do veče u ovom najvećem gradu na I kugli zemaljskoj i u ljudskoj istoriji.
Mi smo se sabrali, draga braćo, u ovom ruskom pravoslavnom hramu na poziv našeg zemljaka i prijatelja Dra. Nike Županića, da se pridružimo njegovim molitvama za mir i pokoj duše onih viteških Slovenaca, koji život svoj žrtvovaše za slobodu i ujedinjenje jugo-slovenske nacije i medju kojima se nalazi Županića rodjeni brat Matija. Zaista, mrtvi su kapital jednog naroda kao i živi, i često — i to ne jedino u slučaju sa Izrailjem — često veći nego li živi. Narod, koji ne bi imao veliki moralni kapital ni u mrtvima ni u živima, bio teret zemlji i prepreka duhovnom napretku čovečanstva. Zaista je bolje kao prosjak sedeti na grobovima heroskih predaka nego kao nepoštovan bogataš na grobovima predaka bez poštenja, bez poštenja» bez ideala, bez viteškog života i viteške smrti.	(Dalje prih-)
Smanjenje činovnika i ušteda budžed-ska.
U načelu smanjiti broj činovnika a time i državne budžetske rashode jeste neophodno potrebno, jer treba da se iz ov»g poratnog kaosa izvlačimo i da državne poslove postavimo na zdravoj i solidnoj osnovi. Pitanje je samo na koji se način to^ najbolje može postići. Sudeći po početku nfda za saniranje ovoga pitanja, ne može se reći, da se pošlo pravim i korisnim putem, onim putem kojim bi trebalo da se ide, već su u prvom redu ipak zastupani partijski i lični interesi. Pošlo se penzioniranjem i to onih ljudi, koji bi mogli raditi i koji se manje imaju pravo skoro na punu penziju s obzirom na ratne godine. Pensionišu se takvi sposobni ljudi a zadržavaju so nesposobni i početnici za pla-tama koje po pravilu imaju ovi penzionirani. Penzionišu se zaslužni činovnici, koji su ovoj državi korisni bili da bi se mogli zadržati početnici sa velikim platama. Da li se ovim načinom postiže postavljeni zadatak? Ne. Ne postiže se cilj zbog toga, što penzioni-sani činovnici, opet sa velikim penzijama, i dalje ostaju na državnom budžetu, samo je razlika u tome što se prebacuju za jedne budžetske partije na drugu. Razlika između iznosa penzija penzionisanih činovnika i njihovih plata, kao aktivnim činovnicima, tako je mala, da se opostignuću kakve veće budžetske uštede u prilog otklanjanja ili smanjenja budžetskog deficita — ne može ni govoriti. Na protiv, ta se razlika ne samo analiza već i prenaša time što će se, na mesto penzionisanog višeg činovništva, morati postavljati niže, pa ma to bilo i neukazno, osoblje. 1 tako, u mesto da se deficit smanji, on se povećava. Ima struka, medjutim, u kojima nema dovoljno činovnika, te bi se tamo moglo upotrebiti ovo penzionisano, pa ma da je malo i starije i nesposobnije. Ali tek, učinilo b' se to, da se mora i njima plaćati penzija i postavljati novi činovnici da vrše dužnosti, koje bi oni moglf vršiti.
Druga bi stvar bila, da se iz državne službe uklanjaju oni koji do rata i prevrata nisu bili činovnici, a naročito, koji su, tek stupajući u državnu službu, odmah obilato platama nagradjeni, kao i oni, koji nemaju kvalifikacija ili su za slabim kvalifikacijama. Takvo bi se čmovništvo otpustilo, a ne pen-zionisalo, i država mu ne bi plaćala ništa iz svoga budžeta, 1 to bi bilo ušteda. Ako izbliže razgledamo koji bi to činovnici bili, videlo bi se, da su to činovnici sa sokaka i iz drugih privatnih profesija dovedeni i da su ih, kao svoje političke prijatelje, najpoglavi-tije doveli i u državnu službu uveli demokratski i socijalistički ministri. Primera radi napominjemo ministarstvo za soc jalnu politiku, pa će se odmah videti da je točno ono što napred izlozismo. A sada, šta se sada radi i koji se činovnici izbacuju a koji zadržavaju? Izbacuju se stari zaslužni radikalci, a ostaju ovi novi demokratski i socijalistički, a time se budžet povećava u mestu da se zrnanjuje.
Inicijativu za reduciranje državnih činovnika u prilog budžetskih ušteda trebao je na sehe de uzme ministar fintnsija, pa on da spremi i projg^ 0 smanjenju njihovom. Ali, kako ga dao Bog, on nije mogao da korisno sprovede ni jedno državno pitanje, pa ni ovo. Ah on je demokrata i mora o-stati. Ako nije bas tako( jer odgovornosti t za njegov rad nose i radikali. Zato neka radikalski ministri traže da se promeni ministar finansija, jer le i njih ovaj sodašnji kompromitirati.	M. A
Iz Ahasverove torbe.
PreUkle lepe zimtke dne porabil aem, da obiščem zopet malo Kočevje in okolico. No, v Kočevju vladala je megla mrzla in mokrotna, ki slepi zlasti slovenske oči, ko pa jo primaham čez Livold, ima nebo že prijaznejše lice in pot čez italcarski hrib je bila prav prijetna. V moje veliko začudenje slišim v štalcarski okolici, da v ondotni soli že odkar imamo Jugoslavijo, župnik iz Kočevske Reke noče poučevati verouka,
akoravno mu dinarji, ki jih zato dobiva iz državne blagajne, dobro teknejo. V sosednji vasici Moravi, kjer stoji lepa in velika cerkev, pa na dopusti občanom, da bi si na svoje stroške vzdr-žavali kakega vpokojenega župnika, in raje vidi, da občani skoraj celo leto niso pri maši. V 9 kilometrov in več oddaljeno Kočevsko Reko pa ljudstvo po zimi zaradi snega, po leti pa vsled medtedenskega napornega dela po veliki večini ne more hoditi v cerkev. — Res, pravi božji namestnik, katerega ste celo mati in sestra vsled njegove ljubeznjivosti zapustili.
Fin dečko je tudi župnik v Koprivniku, ki hoče biti na vsak način le „der Pfarrer von Nesseltal“ ip Rog obvaruj „župnik v Koprivniku“. Če ta naziv le sliši, postane v svoji razljutenosti kar bled, ta siromak. In tak* pan-germane in dušne pastirje naj plačuje Jugoslavija iz državne blagajne? Kaj pa porečete Vi k temu, gospod knezoškof?
Prav luštno je tudi v Kočevju! Tu mečejo državna oblastva državne uradnike —, družinske ožete iz stanovanj samo zato, da spravijo pod streho nekaj izprijenih dečkov, ki jih hočejo spraviti ravno v Kočevju na boljšo pot. Ali naj se jih napravi čimpreje za „angljčke“? Kočevsko podnebje je jako pripravno, da mlada, zanemarjena telesca čimpreje loči od duše! Ali pa hočejo Kočevarjem dokazati, da tudi Slovenci ne trpimo pomanjkanje na gotovih pokvarjenih individui!) ? No, ta dokaz je pa v Kočevju res še krvavo potreben!
Za to dobro misel, ki so si jo vtepli nekateri gospodje pri socijalnem skrbstvu v Ljubljani v glavo, pa družinski oče — državni uradnik — hajd na cesto! Grad Kostanjevica ali Soteska ali ob dolenjski progi in tudi drugod po Sloveniji pa stoje gradiči — prazni! Ali bi ne bilo pametneje in bolje nastaniti take dečke, ki bi morali v prostih urah sami obdelovati zemljo in pridelati si vse potrebščine, v kakem takem gradiču in ne v Koče'ju> kjer kmetič v okolici tako bore malo pridela, da mora še sam živež kupovati?
Koliko dražja oskrba bode poleg vseh drugih neprilik v Kočevju si lahko vsak razsoden človek sam izračuna. Mislim tudi, da je dolžnost ob-lastev, v prvi vrsti skrbeti za streho državnim uslužbencem, ne pa da se te preganja zaradi izprijenih dečkov.	_	Ahasver.
Politični pregled.
Svetovna politika
se je na svoji poti do političnega svetovnega ravnotežja in ureditve svetovnega gospodarstva nekoliko zavrl». Bogata in nedotaknjena Anglija se je z Nemci in v principu tudi z Ruei zakulisno neobvezno že domenila v tem oziru; Francija, ki navzlic zmagi mora nositi svoje vojne stroške sama in ima dobiti ie odškodnino na okvari in materijelnih izgubah, bi na pritisk Anglije morala popustiti še od te odškodnine znatne svote. Francoski ministrski predsednik Briand je nato v principu že pristal; v tem trenutku ga je vrglo francosko javno mnenje, ki vidi neupostošeno in silno produktivno Nemčijo ter se boji, da bo za nekaj let Nemčija zopet lahko leto 1914 ponovila. Francija vztraja na popolnem plaČanju odškodnine kot minimum. Na Čelo te politike je »topil bivši vojni predsednik republike Poincare, ki vsled svojih izkušenj veli» za neizprosnega nasprotnika Nemcev. Pričakovati je, da dobi Francija pogodbeno ji zagotovljeno odškodnino za opustošene kraje.
Na drugi strani pa zahteva Amerika, da preneha Francija z oboroževanjem in da se naloži plačilo odškodnine Nemčiji le v mejah njene plačilne zmežnosti. Ker je Franciji vseeno, čigav denar dobi in je za slučaj sigurnih vojaških konvencij pripravljena omejiti oboroževanje, je pričakovati sporazuma, ki naj se zaključi na svetovni gospodarski konferenci v Genovi. Ta začne 8. marca 1.1.
Med tem so bili povabljeni na to konferenco tudi Rusi. Po ruskem časopisju pa za to konferenco ni tistega navdušenja kot ga je pričakovala evropska javnost. Rusi duhajo namreč za tem vabilom angleške past; na poti so Rusom od Angležev in Francozov stvorjene obrobne države ob Baltiku; te nameravajo Rusi prejali-sleje v primerni obliki pogoltniti in se boje, da jim hočejo Angleži na konferenci zvezati roke. Tudi Carigrad se v ruskih političnih kro-
gih čim dalje bolj omenja ... To pa dela kot znano Angleže precej nervozne.
Svetovna konferenca v Genovi se nahaja torej v stanju po-roda.
V	srednji Evropi
so se znašli Madžari naenkrat osamljene nasproti bloku Male entenie. Iščejo izhodišča. Guje se o približavanju Bolgarije Mali ententi. Češki ministrski predsednik Beneš se misli posvetiti le zunanjim poslom, kar je znak, da je prevzel r tem oziru nase — ogromno nalogo. Češka valuta silno narašča. V Nemški Avstriji so Ve)e-nemci proti Mali ententi, pa ne morejo nič doseči. Francozi so jeli baj popuščati glede Nemške Avstrije; pod gotovimi pogoji so pripravljeni dovoliti, da se združi z Nemčijo. V tem slučaju postaneta za nas Celovec in svet južno od Gradca, eventuelno tudi koridor med Celin- in Jugoslavijo, aktualna. Ker Velenem-čijo pustiti gledati iz Karavank v Jugoslavijo, bi bilo nevarno.
V	zunanji politiki
se je dokazalo, da so Italijani izzvali nalašč takozvani šibeniški dogodek, da bi še nadalje razsajali po jugoslovenškem ozemlju. Naša vlada je odgovorila s tem, da je predložila rapalsko pogodbo Zvezi Narodov v uknjižbo in odobritev, »a kar bi bila pri njej zahtevala izvršitev. Italija je zaduhala poper in popustila —, izpraznitev še ostale Dalmacije se izvrši po Italijanih v najkrajšem času. Obenem se reši tudi reško vprašanje in nato trgovska pogodba. S tem bi prišli z Italijo enkrat na čisto.
Med Romunijo in Jugoslavijo se je podpisala vojaška konvencija, slična kot med Čeho- in Jugoslavijo. Za slučaj napada prežimo drug drugemu vojaško pomoč, vendar je Rusija izvzeta.
Dnevne novice.
Osebna vest. Ministrstvo za notranje stvari je z odlokom z dne 2. decembra 1921, št. 26.255, v smislu opcijskih predpisov odločilo, da se gospod Dr. Josip F lego, odvetnik v Kočevju, iz Buzeta v litri, Hrvat, sprejme v naše državljanstvo in da je pristojen v mestno občino Kočevje. Naše iskrene čestitko!
Trgi in ulice v Kočevju dobe v kratkem novim razmeram odgovarjajoče nazive.
Kočevski „Sokol“ priredi dne 5. februarja v hotelu „Trst“ v Kočevju posebno prireditev s telovadbo, petjem in prosto zabavo ob sodelovanju vojaške godb* Dravske divizije. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 5 Din, za rodbino 10 Din. Vabijo se na udeležbo vsa bratska društva in vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Cisti dobiček deloma tudi za zgradbo Sokolskega Doma v Kočevju.
Gg. Obrad Simič, bivši sekretar kr. poslanstva v Washingtonu, in Milan Ačimovič, bivši sekretar ministrstva pravde, sta odprla skupno svojo pisarno v Beogradu, ulica kralja Milana br. 85/1. — Telefon 2149. Telegramm naslov: Osma Beograd.
Dohodki leta 1921 se imajo v svrho odmere dohodnine za leto 1922 do 31. t. m. naznaniti davčnim oblastim, ker bodo sicer te same odmerile dohodnino z uradnimi pripomočki.
Glede zveze Slovenije z morjem ne
bodo odločevali nezreli in otročji prepiri po časopisju, tudi ne predpustna izkoriščanja zatrjevanih izjav višjih državnih uradnikov ali stremljenja posameznikov za zaslužkom, ali osebni napadi, pač pa finančniki, ki bodo dali denar le za tisto progo, ki bo gospodarsko življenja zmožna. Naloga interesentov enega in drugega projekta je, da dokažejo njegovo ren-tabiliteto s strokovno neovrgljivo ugotovljenimi dejstvi in računi; kdor dela drugače, dokazuje le, da reševanju takih vprašanj ni idorastel in da je prazen brbljač.
My house, my castle! Jeftino vrelo za gradjevni materijal „Gradivo“, trgov, društvo, Zagreb, BogovičeVa ul. 3, Telefon 555.
Trgovina z valutami.
Zagreb: valute: dolarji 303, rublji 23, napoleoni 1070, marke 155, leji 208, lire 1320.
Lastnik Konzorcij „Radikal“. Izdajatelj Okrajni Odbor Radikalne Stranke v Kočevju. Odgovorni urednik Vilibald Schubitz.
Tiskarna Jos. Pavliček, Kočevje.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev ,EIsaflaid‘
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega m čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa, je mnogo močnejši in delujoči nego francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja 1 Z zamotom in poštnino za vsakega:
3 dvojnate ali 1 Specialna . steklenica............ 48 K.
Za prodajalce:
12 dvojnatih	ali	4	Specialne	steklenice	.	.	168	K
24	„	„	8	„	.	.	.	280	K
36	„	.	12	„	.	.	394	K
poštnine	prosto na	Vašo	pošto.	Kdor	denar na-
prej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7’50 K; Elsa mentolni klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa voda za ušla 36 K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumskimiris 41 K; Glicerin 6 K in 30 K; Liso', Lisoform 30 K; Kineški čaj 3 K; Elsa mrčesni prašek 15 K; strup za podgane in miši 8 K in 12 K.
EUGEN V. FELLER, lekarnar
Stubica donja, Elsatrg št. 304, Hrvatsko.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete v zlatu, srebru, nakjte, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
ka] iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih ce-
nah"v najlepšem modernem’jizdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, Strojeve za brijanje, nažigače itd. vsebuje sijajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrdke H. SUTTNER,
Ljubljana štev. 412.
VELETRGOVINA
A. BUTINA
V KOČEVJU
oferira po dnevnih cenah'na debelo pšenična moka št. 0
,,	)>	» 1
o
»J	M	*
krušna moka št. 5 pšenični otrobi pšenični zdrob moka za krmljenje koruza
koruzna moka oves
nemška sol sladkor v kockah
Cene veljajo za blago v vrečah. Naročila sprejema tudi J. Kajfež v Kočevju štev. 84.
0:
i
i
m
m
m
m
KORANIT
asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tovarna v Karlovcu (Hrvatska).
Glavno zastopstvo za Slovenijo:	•
Franz Hočevar, Moste, p. Žirovnica, Gorenjsko.
Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežu, toči, snegu, požaru in viharju, zahtevajte oferte.
12-3
I
m
i
[tfl.iaBiaiBfäiariaäX^liPJm&IIH^IB^aiBlöigiBMBniB^iaBTafBlIgJ^I^IgJagii^taiagl-^IBrilglloltaiHlfareiBllBJMBllBJalSlIB^ljdlEgiBjlgj
" - JADRANSKA BANKA -
I
BEOGRAD:
Delniška glavnica: 120,000.000 Kron Rezerva: C0,000.000 Kron.
TRST:
Delniška glavnica: 15,000.000 Lir Rezerva: 5,000.000 Lir.
Podružnice:
Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelsaš, .Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, — — Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.-------------------------------
Trst — Zadar — Opatija — Wien
Naslov za brzojave:	Jadranska :	Bancadria Adriabank
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnhjšimi pogoji.
— — — — Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje. — — — —
Naš amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v nepo-
srednjem stiku z našimi izseljenci.
26-2
New York Citty.
i
li
82 Cortland Street
Afiliiran zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
Iill§ilillLBTsraiÄiej5JisigraiMiS)®@/a[smf^i5is/ai5iajaifflfirai0iißilnEil®iiliSMfeliatEJBii5ioiailM.grajisiE®iiBia^Jisls!/kiiaiMnSlJl8teiBO
Aleks Podvinec
tovarna usnja v Radečah pri Zidanem Mostu
priporoča
svoje prvovrstne izdelke, kakor:
Vache podplate	likanec
kupone	notranjke
vratove	teletine in
stranske dele	kipse
po najnižjih dnevnih cenah.
Zahtevajte ponudbe!	Zahtevajte ponudbe!
-i
O
O
m
J. KAJFEZ
Kočevje, Glavni trg 84
trgovina z mešanim blagom V in deželnimi pridelki 1
priporoča
O
O
vse deželne pridelke in špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Moka št. 0 „ „ 2 koruza
koruzna moka koruzni zdrob koruzni otrobi oves
kava la	112 —
„ Ha	104—
96—
I žgana 118—
K kg
riž la „ Ha „ illa „ navaden milo Schicht
40
33
30
2S
28
„ Zlatorog 26 testenine 30 sladkor v kock. 58 „ sipen 56 kanditi	65
Franck	32
K kg
— „kos
- * kg
rozine
fige
slive
gol, nemška ješprenj sveče rožiči, celi „ mleti mast slivovka drožnik
120— K kg 56'	»	„
28’-'- „ „ 8-50 „ „ 18— „ „ 46— , „ 24— . „ 28— „ „ 94— „ „ 76— „ 1 88 — „ .