• ROLETE — ŽALUZIJE • VERTIKALNE ŽALUZIJE • PROFILI ZA FASADE • KOVINSKI IZDELKI • SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije • KVALITETA SENČIL JE ... DOlč NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47, TEL./FAX: (068) 23-673, ® 323-673 Št. 25 (2340), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 23. junija 1994 1 Cena: 110 tolarjev OLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Slovenska pesem iz šest tisoč grl Jubilejni 25. pevski tabor v Šentvidu združil 244 zborov iz Slovenije in zamejstva -Predsednik Kučan odlikoval Tabor s srebrnim častnim znakom svobode RS Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ŠENTVID PRI STIČNI - Na stalnem prizorišču šentviških pevskih taborov je minulo nedeljo, 19. junija, mogočno zadonela slovenska pesem iz več kot 6000 grl. Na zaključnem skupnem nastopu seje zbralo 236 amaterskih pevskih zborov iz vseh koncev Slovenije in 8 zborov iz zamejstva. Po množičnosti je bil jubilejni 25. tabor tretji naj večji doslej. Slavnostni govornik predsednik republike Milan Kučan je ob tej priložnosti tabor za četrtstoletno širjenje pevske kulture odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Pevsko dogajanje v Šentvidu, katerega glavni pokrovitelj je bila Zavarovalnica Triglav, se je začelo že dan prej, v soboto, 18. junija, ob 20. uri v avli osnovne šole Ferda Vesela s koncertom domačih šentviški zborov in slovenskih zamejskih zborov iz Avstri-je, Hrvaške, Italije, Kanade in Madžarske. Nastopajoče in goste je pozdravil državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Osrednji dogodek tabora pa je bil nedeljski skupni nastop vseh zborov, ki se je začel s povorko sodelujočih skozi BREŽICE ZA DAN DRŽAVNOSTI BREŽICE - Ob dnevu državnosti so v brežiški občini pripravili več prireditev. Že včeraj so v cerkljanskem učnem centru odkrili spominsko ploščo in odprli razstavo slikarja Antona Plemlja. Danes ob 18.30 bo pred Posavskim muzejem promenadni koncert godbe na pihala iz Kapel, ob 19.30 bo otvoritev retrospektivne razstave akademskega slikarja Rudolfa Kotnika in uro pozneje še svečana akademija ob prazniku, na kateri bo PREDSEDNIK GASILSKE ZVEZE BIH V SEVNICI . SEVNICA - Natanko 25 mesecev je minilo, odkar se je Sabina Jaku-Povič s svojima otrokoma še pravočasno umaknila iz sarajevskega pekla in našla varno streho pri Korenovih v Sevnici. Sabini se je pozneje pridružila še sestra z otrokoma. In dobri dve leti sta tudi, odkar je Sabina nazadnje videla svojega moža Hasana. On, po poklicu magister ekono- aMU mije, zaposlen pri Gospodarski zbor- „OVoril minister za kulturo Sergij Pel-nrci BiH, je ves ta čas ostal kot pred- han ter koncert Ribniškega okteta, sedmk OZ BiH v Sarajevu in s svoji- jutrj 0j, 15 urj bodo na Bizeljskem mi vrlimi gasilci z nečloveškimi na- oc|pr|j noVe prostore pošte ter pro-pori pomagal gasiti požare vojne. slavj|j priključitev nove telefonske Frejšnji teden je Hasanu Jakupoviču centraie in omrežja za KS Pišece in le uspelo priti na krajši obisk v Slo- Bizeljsko. V soboto se bodo ob 16. uri venijo, kjer sta ga v Sevnici pozdravila v Kapelah začele kmečke igre, v tudi predsednik in podpredsednik ponedeljek dopoldne (11.00) pa bodo Ernest Eory m Tone Koren. Iz- £ spomeniku v Rigoncah položili razil je upanje, da bo vojna v BiH venec, kmalu končana. termotehnika VEČ KOT TRGOVINA PRIZNANJE TABORU - Slavnostni govornik predsednik republike Milan Kučan je izročil predsedniku upravnega odbora tabora Janezu Lampretu srebrni častni znak svobode republike Slovenije, ki jo je šentviški tabor prejel za četrtstoletno širjenje pevske kulutre. (Foto: MiM) Šentvid. Na igrišči pri osnovni šoli je zbrane najprej pozdravil predsednik upravnega odbora tabora Janez Lampret, nato pa je govoril predsednik Milan Kučan, kije med drugim dejal, daje šentviški pevski tabor nekaj edinstvenega pri nas in verjetno tudi v svetu, dragocen pa je tudi kot manifestacija in sporočilo prijateljstva, saj je pesem izpoved človekove duše. Sledil je pevski program, ki je bil letos šaljivo ubran na slovensko ljubezen do vinske kapljice. Scenarij je napisal predsednik strokovnega sveta Tabora Stane Peček, vezno besedilo med NOVO NOVO NOVO Poleg materiala za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacijo vam nudimo tudi belo tehniko iz programa candy. Candy je pojem kvalitete na področju pomivanja posode, hlajenja in zamrzovanja živil *er kuhanja hrane. Vse stroje candy je možno ku -Piti na več obrokov. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna je 0438456 ALOJZ JEVŠEVAR, SELO 17, 68233 MIRNA ST 2^ L r\ * rav S*. |K M UR' V;VL k I 1 MOGOČNO JE ZADONELA SLOVENSKA PESEM - Združeni pevski zbon iz vseh koncev Slovenije so na jubilejnem 25. taboru slovenskih peskih zborov v Šentvidu zapeli pod vodstvom dirigenta Igorja Švare, umetniškega vodje in direktorja ljubljanske Opere. Tako velikega zbora priznam dirigent doslej še m krotil, a na nedeljski zaključni prireditvi je vse teklo gladko. (Foto: MiM) Stečajni postopek kmalu zaključen Gkde na ocenjeno vrednost Vidmovih osnovnih sredstev (197 milijonov mark) ugo-Javljajo, da bo mogoče upnike poplačati stoodstotno - Najvecji upniki solastniki/ NOVO MESTO - Sredi prejšnjega tedna je bil na novomeškem temeljnem sodišču peti narok za preizkus terjatev do krškega Vidma v stečaju. V jeseni takšnih narokov verjetno ne bo več, ampak le še razdelitveni, saj se stečajni Postopek bliža koncu. Stečajni upravitelj Branko Ogorevc-je povedal, da s cenilci vrednost Vidmovih osnovnih sredstev ocenili na 197 miluonov mark, likvidacijska vrednost pa daje manjša za 50 milijonov mark. To pomen., da bi lahko upnike izplačali stoodstotno. Je bil stečaj sploh potreben. Na sodišču prejšnji teden pa so razpravljali o 19,2 milijard tolarjev prijavljenih terjatev, od tega jih je za .3,2 milijarde priznanih, o 153 milijonih tolarjev terjatev pa se še niso J^rekli. Branko Ogorevc meni, da bi *ahko stečajni postopek kmalu zaključili, seveda pa je to odvisno od upnikov. Ogorevc je tudi dejal, da bo na seji upnikov, ki naj bi bila včeraj, Predlagal tak zaključek stečaja, kot 8a je predlagal lani decembra, in sicer, da bi največji upniki s svojimi ueleži postali solastniki tovarne, os- r tale upnike pa bi poplačali s prodajo premoženja (stanovanja, počitniške kapacitete), ki se ne nanaša na proizvodnjo celuloze in papirja. Novomeško temeljno sodišče je tudi razveljavilo pogodbo o prodaji krškega Videm papirja, ki je bil ustanovljen lani aprila, Skladu za razvoj in ga vrnilo v last Vidma v stečaju. V Vidmu so zelo zainteresirani za nadaljnjo proizvodnjo Videm papirja. Računajo, da bi za normalno poslovanje morali najprej odpraviti bloka- Čestitamo za dan dRŽAVNOsri! HALO-ALO PIZZA! @(068) 24-415 ZARADI VAS posameznimi pesmimi, ki so si ga sposodili iz Trdinove Vinske modrosti, je bral igralec Polde Bibič, venček pivskih je sestavil Janez Močnik, in-strumentaliziral pa Vinko Štrucl. Pri venčku je sodelovala šentviška folklorna skupina Kres, pevcem pa je pomagala godba slovenske policije pod taktirko .Milivoja Šurbeka, medtem ko je šestisočglavi združeni pevski zbor “krotil” prvi mož ljubljanske Opere Igor Švara. Slovensko ljubiteljsko zborovsko petje se je s 25. šentviškim pevskim taborom ponovno potrdilo kot množično in priljubljeno, ponovno se je dokazala velika ljubezen slovenskega človeka do petja, kar obeta taboru še kakšen jubilej. M. MARKELJ VPRAŠANJA OSTAJAJO ODPRTA - Posavje, bolje rečeno Krško, je spet dočakalo obisk ministra za okolje in prostor. Po svoj ih predhodnikih dr. Leu Šešerku in Mihu Jazbinšku se je pretekli torek v Krškem mudil sedanji minister za to področje dr. Pavle Gantar. Visoki gost je med drugim obiskal nuklearko in brestaniško elektrarno ter se pogovarjal s predstavniki občine in nekaterimi gospodarstveniki o odprtih vprašanjih na področju urejanja prostora in varstva okolja. Komentar o obisku na 7. strani. (Foto: B.D.-G. Novoles: stečaj ali novo rojstvo Novoles tekoče posluje pozitivno in ima proizvodnjo prodano do konca leta - Nadaljnja usoda tega podjetja odvisna od odločitve Dolenjske banke kot nqjvečjega upnika STRAŽA - Poslovodstvo Novolesa, direktor Zvone Novina, njegova pomočnica za finance in ekonomijo Cirila Zajc ter direktorica kadrovsko-pravnega sektorja Ada Gole - Grandovec, je trdno odločeno: če upniki od 36 milijonov nemških mark, za kolikor seje nabralo dolgov v vseh teh letih, 11 milijonov mark letos spremenijo v svoje vložke v ta poslovni sistem, grejo v načrtovano lastninjenje, sicer pa ne, in bodo Novoles pač predali Koržetovemu skladu, pa naj se ta oz. država potem ukvarja z njim in z vsem, kar iz tega sledi. To bi bilo tudi prvo podjetje, ki bi prišlo pod sklad kot podjetje, ki tekoče posluje pozitivno, še več, katerega proizvodnja je za lep čas naprej prodana. do žiro računa, potem pa bi potrebovali za 15 milijonov nemških mark obratnih sredstev; Agencija za sanacijo bank bo, kot napoveduje, 5 milijonov mark kratkoročnega kredita spremenila v dolgoročni kredit in s tem pripomogla k normalnejšemu poslovanju. Pričakujejo tudi večje sodelovanje države, ki je njihov največji upnik. Glede na to, da bo po ocenitvah Vidmovih osnovnih sredstev mogoče upnike izplačati stoodstotno, je vprašanje, ali je bil stečajni postopek sploh potreben. Neglede na to lahko že v kratkem pričakujemo zaključek stečaja, vendar če ta do 1. januarja prihodnje leto ne bo končan, se lahko zgodi, da bodo postopek zaradi reorganizacije sodstva prenesli na krško sodišče. V lanskem letuje Novoles ustvaril za blizu 43 milijonov nemških mark prometa, od tega 70 odst. z izvozom, rezultat pa je bil izguba v višini 5,8 milijona mark; od tega so v prvih štirih mesecih “pridelali” za milijon in pol mark izgube, in to vse zgolj iz tekočega poslovanja. V prvih štirih letošnjih mesecih pa je realizacija znašala 20,7 milijona mark, ustvarili pa so za 129.000 mark dobička. “Če Po Kranju še Velika nagrada Krke Kolesarski konec tedna v Novem mestu NOVO MESTO - Novomeški kolesarji, ki so konec minulega tedna v Kranju dokazali, da so v Sloveniji daleč pred vsemi, se bodo v soboto in nedeljo predstavili domačim navijačem na dveh dirkah v Novem mestu. V soboto se bo ob 14. uri z dirko mlajših dečkov začel in ob 19. uri s finalom članov končal mednarodni kriterij po ulicah Novega mesta, v nedeljo pa se bodo ob 10. uri kolesarji pomerili na “Balkanskem krogu” za veliko nagrado Krke. Lani je na obeh dirkah zmagal Gorazd Štangelj, ki je tudi tokrat v izjemno do- * V soboto bo od 13. do 19. ure zaradi kolesarske dirke v Novem mestu popolna zapora prometa na Kan-dijskem mostu, Glavnem trgu, Prešernovem in Florjanovem trgu ter v Rozmanovi in Sokolski ulici. V nedeljo bo od 9. do 16. ure popolnoma zaprt promet na Kandijskem mostu, na Glavnem trgu in na odseku ceste od gradu Otočec do Ra-teža, na cesti Novo mesto - Otočec in Ratež - Novo mesto pa bo promet občasno prekinjen. bro pripravljen. Organizator prireditve, kolesarsko društvo Krka, pričakuje udeležbo vseh najboljših slovenskih in hrvaških tekmovalcev, svoj prihod so že potrdile reprezentance Bolgarije, Nove Zelandije in Belorusije, ter močna klubska moštva iz Italije, Nizozemske in Češke. Verjetno pa bodo prišli v Novo mesto tudi kolesarji nemške ekipe RS V Histor z zmagovalcem dirke Po Sloveniji Tobiasom Steinhauseriem na ČClU' L V, gledamo samo koncem, enovito podjetje, v katerem naj bi bila vsa Straška podjetja in Žaga Soteska, bo na polovici leta 500 do 600 tisoč mark dobička, pa tudi ostala Novolesova podjetja ne bi smela poslovati z izgubo,” pravi direktor Novina. upokojenci in družinski člani postati 60-odst. lastnik zamišljenega koncerna, bi morali zbrati 2.600 lastninskih certifikatov, kar gotovo ne bi bilo težko. “Vendar nočemo prevzeti odgovornosti nase, dokler ne zagledamo svetlobe na koncu tunela,” pravi Novina. Ta svetloba pa je sprememba približno tretjine dolgov v vložke v podjetje. Ker je največji upnik Dolenjska banka (okoli 30 odst. vseh dolgov), je seveda največ odvisno od tega, kako se bo ona postavila v tem primeru. “Upniki se bodo pač odločili ali za stečaj, od česar bi iztržili kakih 15 odst. njihovih dolgov, ali za to, da del svojih dolgov spremenijo v vložek, s čimer se njihove naložbe ne bi zmanjševale, ampak bi jim dividenda prinašala normalen profit.” Zanimivo je, da Novoles glede spremembe dela dolgov v vložke bolje sodeluje s podjetji zunaj dolenjske regije kot z “domačimi”; podpisali so že za 3 milijone mark takih konverzij. Dejstvo je, da ima Novoles za 30 milijonov mark zapadlih obveznosti, in je po tej plati pač zrel za stečaj. Vendar se pri tem postavlja vprašanje, kaj oz. koliko bi potem dobili upniki, kaj bo potem s 1.180 zaposlenimi, kaj bo taka dodatna brezposelnost pomenila za novomeško občino in še širše. Jasno je, da takih ogromnih dolgov nobena tovarna pri nas ne bi mogla poravnati iz tekočega poslovanja, zato hoče sedanja poslovodna ekipa vedeti, ali grejo v lastninjenje tako, da bodo lahko potem normalno delali. Če ne, kot rečeno, bodo pač dvignili roke in podjetje prepustili skladu. “Niti enega delavca ne bomo prepričevali, naj vloži svoj certifikat v podjetje, če te stvari z upniki ne bodo urejene. Mi v Novolesu, poslovodstvo in delavci, smo svoje naredili in pokazali, da znamo uspešno delati. Sedaj je vse odvisno od naših upnikov, ki bi se morali zavedati, da največ pridobijo prav z obstojem Novolesa, pravi Novina. A. BARTELJ NOVOLESOVA EKIPA - V lastninjenje le, če bodo upniki del dolgov spremenili v kapitalske vložke. (Foto: A. B.) J. D. Nas je sram državnosti? V obdobju od lanskega do letošnjega 25. junija je mednarodna skupnost nekoliko razmaknila španske jezdece na slovenski poti v Srednjo Evropo, toda številne ovire so še vedno tako tesno skupaj, da se nam državniki na poteh v tujino mnogokrat zatikajo s fraki in talarji ob rogovile mednarodnega prava in mednarodne diplomacije. Mednarodna skupnost nam še vedno priznava, da smo dobri Balkanci. Visoke besede tujih državnikov o slovenski samostojnosti in obljube o lem, da bodo Sloveniji priznali članstvo v ključnih mednarodnih ustanovah, bi lahko razumeli tudi kot folkloro v mednarodnih odnosih. Čeprav nas določajo ravno mednarodni odnosi, so za dobro počutje Štajercev, pregovorno zadovoljnih Dolenjcev in drugih med seboj že dodobra ločenih prebivalcev posameznih slovenskih območij še kako pomembni slovenski notranjepolitični odnosi. Ti pa po mnenju vplivnih politikov danes še (ali več) niso laki, kakršne so si želeli Slovenci, ko so glasovali za samostojno Slovenijo. Ali nas je res nekako sram praznika dneva državnosti, in ali res ta praznik skoraj že omalovažujemo, kot je v Trebnjem “med vrsticami” dopovedoval Janez Janša, ki je pred dnevi na občinskem zboru socialdemokratov nizal slovenske notranjepolitične skrivnosti in slabosti? MARTIN LUZAR 1 ■■■■■■■ J L Nezadovoljstvo zaradi carinjenja Med belokranjskimi gospodarstveniki in obrtniki je vse več slabe volje, ker morajo voziti blago na carinjenje v Novo mesto - Veliko dodatnih stroškov - Pismo direktoiju republiške carinske uprave dentirali vseh tistih, ki so pri njih zahtevali rešitev te problematike. Če bi to METLIKA, ČRNOMELJ - V metliški in črnomaljski občini so že večkrat opozorili na težave, ki jih imajo belokranjski gospodarstveniki, pa naj gre za družbena in zasebna podjetja ali obrtnike, pri carinjenju blaga na mednarodnem mejnem prehodu za cestni in železniški promet v Metliki. Carinska izpostava v Metliki namreč opravlja carinski nadzor v blagovnem prometu ter carinski nadzor in carinjenje v potniškem prometu. Ne opravlja pa tudi neposrednega carinjenja blaga v blagovnem prometu oz. ga občasno opravka le za gospodarske sukjekte, ki so registrirani kot pravne osebe. Prav to povzroča med Belokranjci precejšnje nezadovoljstvo. V metliški občini je registriranih okrog 250 samostojnih obrtnikov ali podjetnikov, ki imajo status fizičnih oseb, v črnomaljski občini jih je tudi več kot 200. Vsi ti pa blaga, čeprav ga uvažajo za potrebe lastne dejavnosti, ne morejo cariniti na mejnem prehodu v Metliki, ampak ga morajo voziti na carinjenje v Novo mesto. Zaradi tega imajo dodatne stroške s prevozi, saj morajo marsikdaj narediti celo 150 km daljšo pot, ob tem pa izgubijo veliko časa in zaslužka. Razumljivo, da se obrtniki in podjetniki zaradi tega počutijo prizadete. Ne čudi torej, da pritiskajo na občinske upravne organe in na izvršna sveta obeh občin, naj zagotovijo tudi neposredno carinjenje blaga na cestnem in železniškem mednarodnem mejnem prehodu v Metliki. Na slednjem opravljajo carinjenje celo samo v potniškem prometu. Kot ugotavljajo na metliškem izvršnem svetu, na žalost niso evi- ZLA TI PLAKETI OBRTNE ZBORNICE SLOVENIJE - Ob letošnjem praznovanju 25-letnice ustanovitve Obrtne zbornice Slovenije, ki je bilo v Ljubljani, je predsednik Obrtne zbornice Novo mesto Ivan Kranjc prejel “zlato plaketo", najvišje priznanje združenja slovenskih obrtnikov, in sicer za dolgoletno uspešno vodenje novomeškega združenja obrtnikov. Na dan glavne proslave, 15. junija, pa je zlato plaketo prejela še Obrtna zbornica Novo mesto, kar je ravno tako veliko prizanje dolenjskim obrtnikom. Na sliki: predsednik Ivan Kranjc prejema zlato plaketo, ki sta mu jo izročila vodilna delavca Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah in Stanislav Kramberger. (Foto: Slavko Dokl) PLESALCI TERPSIHORE NA MUZEJSKEM VRTU - Minuli četrtek zvečer so plesalci novomeškega plesnega dništva Terpsihora na muzejskem vrtu predstavili celoletni plesni program pod naslovom Ko ostaneš sam s seboj in ga posvetili boju proti aidsu. Dobro uro trajajoči program so popestrili z odlomki zapisa nekega dekleta, ki se je srečalo s fantom, ki je zelo mlad umrl za to neozdravljivo boleznijo. Predvsem pa je bilo veliko prijetnega plesa, ki je navdušil številno publiko. (Foto: J. Domiž) TROBILNI KVARTET - V metliški glasbeni šoli imajo pihalni orkester, v katerem je vseh šestnajst učencev, ki se učijo igrati na trobila in pihala. Štirje od njih pa so letos začeli igrati tudi v trobilnem kvartetu, ki se je izkazal kot dobra in dobrodošla oblika igranja. To so štirje fantje: Peter Štubljar in Boštjan Macele na trobenti, Danilo Rus na rogu in Gregor Nemanič na baritonu dokazali tudi že na številnih nastopih po Beli krajini in Dolenjski. (Foto: M.B.-J.) de. bi to storili, bi imeli že zajeten seznam ljudi, ki jim to, da ne carinijo blaga na carinski izpostavi v Metliki, povzroča dodatne težave. Menijo, da ob tem, ko si država prizadeva pospešiti razvoj malega gospodarstva, ne bi smeli dovoliti, da so nekateri gospodarski subjekti v neenakopravnem položaju, ampak bi morah vsem za normalno poslovanje zagotoviti vsaj tiste pogoje, kijih država s svojimi institucijami • Lani je v črnomaljski občini znašala mednarodna menjava 60 milijonov dolarjev, od tega je bilo dve tretini izvoza. Pri tem so upoštevana le podjetja, ki imajo sedež v občini. Črnomaljsko gospodarstvo je bilo precej povezano s hrvaškim trgom, težave s carinjem pa sc odražajo tudi v tem sodelovanju. Problem v črnomaljski občini je še toliko večji kot v metliški, ker sploh nimajo mednarodnega mejnega prehoda za blagovni promet. Zato so še toliko bojj zainteresirani za carinjenje blaga v Beli krajini. Izvršni svet je ponudil tudi pomoč pri iskanju primernih prostorov za carinjenje. in predpisi lahko zagotovi. Da bi bila ironija še večja, je obrtna zbornica Metlika preko obrtne zbornice Slovenije že lani jeseni opozorila na te probleme in zahtevala rešitev, a doslej ni bilo še nikakršnega odgovora, kaj šele da bi kdor koli ukrepal. Ker postaja problem vse bolj pereč, je metliški izvršni svet poslal direktorju republiške carinske uprave Francu Koširju pismo, v katerem ga prosi za podporo pri prizadevanjih, da bi na mednarodnem cestnem in železniškem mejnem prehodu v Metliki organizacijsko zagotovili carinjenje v blagovnem prometu tako za pravne kot za fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Hkrati so poslali pismo v vednost tudi ministrstvoma za finance in za notranje zadeve ter obrtnima zbornicama Metlike in Slovenije- M. BEZEK-JAKŠE TRADICIONALNI DNEVI NOVOTEHNE NOVO MESTO - Od 15. do 25. junija so v vseh Novotehninih prodajalnah pripravili že tradicionalne dneve ugodnih nakupov. Poleg izrednih prodajnih pogojev z ugodnimi popusti in ugodnejšimi plačilnimi pogoji kupce presenečajo še z dodatno ugodno ponudbo izbranih izdelkov iz njihovega prodajnega programa. Zvestim Novotehnimm kupcem so pripravili nagradno igro z lepimi nagradami, dogajanja v prodajalnah pa popestrili z demonstracijami izbranih izdelkov različnih proizvajalcev. “PRIGLASJE” IN “MASS 116” NOVO MESTO - Oddelek za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 bo z dvema operacijama ukinil svoj triletni historiat. V petek, 24. junija, bo v športnem parku Na Loki ob 21. uri alpinistično-artistična akcija Priglasje na gori Eiger, ki jo bo odprl seskok 30 padalcev, v soboto, 25. junija, pa bo ob 21. uri na letališču v Prečni padalsko-artistični desant Mass 116. Inscenator obeh akcij je Matjaž Berger. PESTRO SEVNIŠKO POLETJE 94 SEVNICA - Tukajšnje gasilsko društvo, občina in zveza kulturnih organizacij spet prirejajo tradicionalno Sevniško poletje. V petek, 24. junija, ob 20. uri bodo na Glavnem trgu nastopili Alfi Nipič in njegovi muzikantje, v soboto, 25. junija, pa se bo ob 16. uri na Glavnem trgu pričela 15. revija gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije. Po reviji bo ob 20. uri na Glavnem trgu še srečanje narodnih, zabavnih in rock ansamblov. Oba večera bodo prireditelji seveda poskrbeli tudi za jedačo in pijačo, kulinarične dobrote bo predstavila tudi Zveza kmetic občine Sevnica. V sklop Sevniškega poletja 94 spada tudi 3. državna razstava koz in mlečnih izdelkov iz kozjega in ovčjega mleka pri sevniškem taborniškem domu, ki ga prireja republiška zveza kozje rejcev. pogovori o družini ob ponedeljkih na telefonu 26-005 Krščanski demokrati so kulisa Janez Janša na javni tribuni v Trebnjem - Nastaja nova koalicija - Manj za kupovanje glasov in več za koristne naložbe POPl-A VLJENA FORMA VIVA - Zadnje močno deževje je močno zvišalo raven Krke, ki je na poplavnih delih v nižjem toku prestopila svoje korito in se razlila po ravnici. Tak je bil prejšnjo sredo pogled na Krko v Kostanjevici, ko je visoka voda oblila tudi skulpture Forme vive, postavljene na obrežju ob cesti proti znani gostilni Žolnir. (Foto: A. B.) TREBNJE - V Sloveniji so poskusi, da bi osnovali novo koalicijo za skupen nastop na letošnjih lokalnih volitvah. Kdor ne bo sodeloval v tej strankarski zvezi, bo obsodil na neuspeh sebe in druge iz te nastajajoče koalicije. To je med drugim dejal predsednik SDSS Janez Janša na ponedeljkovi javni tribuni v Trebnjem. Koalicija bi po Janševih besedah povezala Socialdemokratsko stranko Slovenije, Slovensko ljudsko stranko, Zelene Slovenije, Slovenske krščanske demokrate in Narodne demokrate ter še nekatere druge stranke. Kolje dejal predsednik SDSS, se edino krščanski demokrati nekako ne morejo odločiti, kako ravnati v tem primeru. Sicer pa je o krščanskih demokratih Janša tudi rekel, da “SKD služi v vladi samo za kuliso pred Evropo”. Prepričanje, da o vsem pomembnem v Sloveniji odločata LDS in Združena lista in da sta to samo na videz dve stranki, sicer pa delujeta kot enoten politični blok. Večinoma skupaj naj bi ti dve stranki nastopili tudi na volitvah. Kot je dejal, imata že vnaprej zagotovljene glasove 30 odstokov vo-lilcev. Slednje naj bi kupili, s tem ko sta jim že zagotovili nekatere posebne “Ti in jaz” Strokovno srečanje vzgojiteljev dijaških domov Slovenije OTOČEC - V jronedeljek in torek, 20. in 21. junija, je v Gami hotelu potekalo 24. strokovno srečanje vzgojiteljev dijaških domov Slovenije, ki ga je pripravilo njihovo stanovsko društvo. V imenu pokrovitelja je 185 udeležencev srečanja pozdravil predsednik Izvršnega sveta novomeške občine Boštjan Kovačič, nato pa sta svetovalca iz ministrstva za šolstvo in šport prof. Boštjan Zgonc in prof. Tone Skok govorila o mestu dijaških domov v novi organizaciji šolstva v Sloveniji. Psiholog dr. Viljem Ščuka iz Nove Gorice je imel osrednje strokovno predavanje, naslovljeno “Ti in jaz"; govoril je o mladostnikovem odzivu na izzive okolja, o vznikanju njegove lastne jjodobe, ločevanju sebe od drugih ter o prevzemanju odgovornosti za vse, kar je sebi lastno. Popoldne so vzgojitelji delali po skupinah v delavnicah, naslednji dan pa je imelo Društvo vzgojiteljev skupščino. ugodnosti, npr. dobre pokojnine. Kot je dejal Janša, ima Slovenija trenutno velike probleme, ki se ne pojavljajo v javnosti. Posamezni sektorji rastejo, vendar je ta rast posledica delovanja podjetnikov, ki odpirajo nova podjetja in želijo naprej. Vladna politika pa rasti ne spodbuja. Obresti na posojila so visoke in v Sloveniji je malo naložb. Kol problem je iz- DELNl PREMIKI - Lahko smo veseli, da smo dobili svojo državo, ampak ta še zdaleč ni taka, kol smo si jo predstavljali. Tako je v uvodu na javni tribuni v Trebnjem dejal Janez Janša. Na fotografiji na njegovi levi Jože Vencelj, predsednik OO SDSS Trebnje. (Foto: L. M.) postavil tudi razmerje med številom upokojencev in številom aktivnih prebivalcev in dejal, da bo to eden najtežje rešljivih problemov v Sloveniji. Predsednik SDSS je menil, da bi denar, ki gre zdaj za privilegirane upokojence, morali nameniti za štipendije in odpiranje novih delovnih mest. Ob vprašenju iz dvorane o ustreznosti slovenske državne politike do Hrvaške je Janša dejal, daje Slovenija svoje najboljše pogajalske možnosti že zapravila. Zdaj Slovenija nima jasne strategije odnosov do te sosednje države, vsekakor pa bi morala vztrajati pri zahtevi o prostem izhodu na morje. O kadrovskih zamenjavah v obrambnem ministrstvu je nekdanji obrambni minister dejal, da se v teh čistkah skuša odstraniti vse ljudi, ki so ustanovili slovensko vojsko. Janez Janša je rekel, da obstajajo v Sloveniji in zunaj nje težnje po obnovi Jugoslavije in da je “od nas samih” odvisno, ali se bo obnovila. Eden kronskih dokazov o projugoslovan-skih težnjah je za Janšo dejstvo, daje LDS nedavno ustanovila Podjetniško razvojni svet, v ozadnju katerega je čutiti povezavo s Srbijo. L. M. anketa Blizu človeka 2 aidsom Pred nedavnim smo s filmskih platen dobili v razmislek še eno srhljivo sporočilo, da se je seznam človeških bolezni razširil še z eno, z neozdravljivim aidsom. Svet, ki ga je filmska zgodba dosegla in tudi ne, je na preizkušnji. Ne gre toliko za to, ali bo z “zdravim” načinom življenja znal omejiti kugo 20. stoletja na najmanjši možen obseg, ampak bolj za to, ali zna živeti z njo. Kajti bolezen je tu in zdaj. Kar zadeva bolezni, je včasih že malo izdatnejše kihanje dovolj, da prehlajeni posameznik za nekaj dni izgubi krog znancev, ki v strahu pred okužbo ostanejo na varni razdalji od kihavca. Za nahod menda velja, da mine v kakih desetih dneh, če si ga posebej zdravimo ali če si ga ne. Če že ob tej razmeroma hitro minljivi nadlogi torej okolica zna postaviti neviden zid med zdravim in bolnim, kako se obnaša v primeru, ko gre za bolnika z aidsom? Film odgovorja, da okolica bolnika v glavnem ne sprejema. Firma, kjer je bolnik, sicer izjemno uspešen pravnik, zaposlen, ga z zvijačo postavi na cesto in proglasi za odpadnika. Občinstvo v knjižnici bolnika ne sprejema. Na splošno: oko zdravega človeka ne zdrži pogleda na bolno telo. Velja za ameriško družbo, ki je, gledano iz našega zornega kota, nekako zibelka aidsa. Ali kako drugače reagira družba v deželi na sončni strani Alp? STANKA PERC, študentka s Sinjega Vrha pri Vinici: “Menim, da so ljudje še premalo obveščeni o načinu okužbe z virusom aidsa, zato bi se okuženemu človeku najbrž v glavnem izogibali. Vendar sama ne bi imela nič proti, če bi tak človek živel in delal v moji okolici. Takšen človek potrebuje veliko razumevanja ljudi okrog sebe, ne pa, da je zapostavljen. Seveda je precej odvisno, kakšni so ljudje do njega in tudi od tega, kakšen je on do njih.” GABI BARBIČ, študentka iz Metlike: “O aidsu je bilo že veliko napisanega, vendar si marsikdo lahkomiselno domišlja, da tega problema pri nas skoraj ni, zato si tudi ne prizadeva, da bi o aidsu zvedel kaj več. Prav zaradi te neobveščenosti me ne bi čudilo, če bi okuženega človeka izločili iz družbe. To pa je zame nečloveško. Če bi bil moj sodelavec okužen z aidsom, me ne bi motilo, res pa je, da bi se mi smilil in bi mu poskušala pomagati.” ROMANA ŠOLAJ A, končala osemletko, doma iz Ribnice: “Če bi imel mož aids, bi to težje prenesla, kot če bi ga imel brat. Gotovo bi se nekoliko bala, da se ne bi okužila. V šoli smo se učili, kako se lahko nalezeš te bolezni in kako se je treba varovati, niso pa nas podučili, kako naj bi delali, če bi kdo od naših najbližjih imel to bolezen. Gotovo pa sorodnika ali kogar koli zaradi te bolezni ne moreš vreči na cesto, saj mu je že sicer hudo, potem pa bi mu bilo še težje.” MATEJA KAČ, dokončala osnovno šolo, doma iz Kočevja: “Bolnika z aidsom je treba v družini in tudi sicer sprejeti kot vsakega drugega bolnika. Hudo bi mi bilo, ker bi vsi vedeli, tudi on, da nima več veliko življenja pred seboj. V šoli smo se veliko pogovarjali o tem in smo imeli tudi naravoslovni dan na to temo. V glavnem smo se naučili, kako se izogniti tej bolezni, ne pa tudi, kako živeti s takim bolnikom.” MARTINA GAMBETA, namestnica poslovodje v Mercatorjevi prodajalni v Krmelju: “Ne bi me motilo, če bi kdo od mojih sodelavcev imel aids. Ta bolezen ni nalezljiva, zalo bližnji s to boleznijo niso v nevarnosti. Res pa je, da v moji okolici še ni bilo takšnega primera, zato ne vem, kako bi ljudje na to reagirali. Tudi naši otroci so na potr odraščanja in v življenju jih čaka marsikaj. Upam, da jih bodo ljudje razumeli, če bodo zašli v težave.” MARTIN KAŠIČ, vodja izmene v pekami v Trebnjem, doma z Mirne: “Brez kakšnih večjih predsodkov bi delal s človekom, za katerega bi vedel, da je obolel za aidsom. Saj to ni nalezljiva bolezen. Bil bi pa vseeno bolj previden, pazil bi na čistočo, da recimo ne bi pil za sodelavcem, ki bi imel aids in podobno. Vseeno pa mislim, da ne bi smeli teh ljudi še bolj prizadeti.” MILAN OBRADINOVIČ, vremenski opazovalec iz Novega mesta: “Ne ločujem prijateljev, ki imajo aids, in tistih, ki ga nimajo. Če bi morebiti kdo, ki živi z menoj v skupnem gospodinjstvu, zbolel za to boleznijo, bi se sam ravnal po navodilih, da me ne bi okužil. Mislim, da bi bila moja prva naloga, da bi mu moralno in psihično pomagal živeti.” VELJKO JUKIČ, novinar in podjetnik iz Brežic: “Ker sem leta 1989 sodeloval na Cammel Trophyju, sem moral opraviti test za aids. Takrat sem začel razmišljati o aidsu kot o resni nevarnosti. Slovenija odpira meje, zato bodo s kapitalom, z zahodnim načinom življenja ali z morebitnim prihodom enot Nata k nam prišle tudi droge, prostitucija in aids. Sicer pa je za aids, kot pravijo Angleži, en napačen seks dovolj.” BOJANA MAVSAR iz knjigarne in papirnice Opus v Krškem: “Aids se vse bolj širi, zato mislim, da bo slej ko prej zajel tudi Slovenijo. Gre za naraven proces širjenja, saj se ljudje družijo med seboj ne glede na meje. Po moje smo v Sloveniji kar dobro obveščeni o bolezni in o njenem razširjanju, saj se veliko o tem piše in ima vsak možnost dobiti informacije. Menim tudi, da predvsem mladi precej vedo o tej temi.” Nova oblast proti gozdarstvu Trije zakoni grobo posegajo na področje gozdarstva • GG Novo mesto ob 7.000 ha gozdov - Zadružna zveza bi rada premoženje ■ Kaj bo z delovnimi invalidi in presežnimi delavci? VABILO VINOGRADNIKOM NOVO MESTO - Vse vinogradnike vabimo na ogled bolezni in škodljivcev v vinogradu ter njihovo zatiranje, ki bo v petek, 24. junija, po naslednjem razporedu: ob 12.30 na Ruperčvrhu v vinogradu Draga Ro-ženbergerja, ob 14.30 v Novi gori v vinogradu Ivana Slapničarja ter ob 16.00 na Riglju v vinogradu Jožeta Turka. Na vaša vprašanja s področja vinogradništva bo odgovarjal dipl. inž. Jože Maljevič, svetovalec za vinogradništvo iz Kmetijskega zavoda. Ogled bo ob vsakem vremenu. SREČANJE HARMONIKARJEV NA STUDENCU STUDENEC - ZKO Sevnica priredi v sodelovanju s Prosvetnim društvom in GD Studenec v nedeljo, 26. junija, ob 15. uri na Studencu tradicionalno srečanje harmonikarjev. To bo hkrati izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne. Program bo povezoval Franc Pestotnik, Osin Podokničar. Harmonikarji se lahko prijavijo med 14. uro in 14.45. Po srečanju bo veselica z bogatim srečelovom in žrebanjem vstopnic. Igral bo ansambel Vigred. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Prodajalci češenj drže ceno med 250 in 300 tolarji, češ da jih letos ni veliko in da zaradi preobilice dežja jemlje še tiste, ki so ostale. Ostale cene po stojnicah: breskve od 160 do 180, borovnice 1 liter 400, krompir 100, jajca 15, jagode 300, šopek šent-janževih rož 100, paradižnik 180, lonček smetane 500, grah 200 in špinača 100 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi smo zapisali: paprika 242, paradižnik 183, marelice 210, breskve 210, zelje 81, por 410, ringlo 273, koren 100, kumare 150 in krompir 130 tolarjev. Djeladini je zaračunal paradižnik 150, papriko 300, čebulo 180, česen 400, kumare 160, jabolka 150, banane 160, breskve 200, marelice 180, krompir 130, lubenice 150 in zelje 90 tolarjev. sejmisca BREŽICE - V soboto so na tukajšnje sejmišče rejci pripeljali 180 do tri mesece starih pujskov in 100 starejših prašičev. Pujskov so proda-•I120 (po 230 do 300 tolarjev), prašičev pa 55 (po 210 do 280 tolarjev Idlogram žive teže). Zaradi državnega praznika to soboto, 25. junija, s*jma ne bo. NOVO MESTO - Gozdarstvo je nedvomno panoga, ki je s svojim strokovnim zavzetim in predanim delom po drugi svetovni vojni v Sloveniji dosegla velike uspehe. Ti so vidni in merljivi, priznajo in cenijo pa jih zlasti tuji strokovnjaki ki so iz celega sveta hodili občudovat slovenske gozdove in se učit gospodarjenja z njimi. “Novi demokratični časi pa gozdarstvu kot panogi niso naklonjeni,” resignirano ugotavlja mag. Tone Šepec, direktor Gozdnega gos- podarstva Novo mesto. To svojo ugotovitev mag. Šepec naslanja na zakonodajo, zlasti na tri zakone, ki grobo posegajo na področje gozdarstva. To je najprej zakon o denacionalizaciji iz leta 1991, po katerem bo na območju GG Novo mesto iz družbenega v zasebni sektor prešlo kakih 7.000 ha gozdov, od tega okoli 3.000 ha v novomeški občini. S tem se bo obseg proizvodnje GG Novo mesto za četrtino zmanjšala. Po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov iz leta 1993 preidejo na sklad vsa kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so bili doslej osnovno sredstvo kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij. GG postanejo torej čista izvajalska podjetja, ki se morajo boriti za delo v državnih in zasebnih gozdovih. “Mi se kot izvajal- ci konkurence ne bojimo, saj smo za dela v gozdovih pač najbolj usposobljeni,” pravi mag. Šepec, “bojimo pa se nelojalne konkurence, ki dela tako rekoč na črno in ne plačuje ne dajatev ne prometnega davka. Poleg tega nam družba ne prizna 40-letnih vlaganj v gozdove, kar načeloma priznava vsem drugim upravljalcem, ki so prav tako kot gozdarji gospodarili z družbeno lastnino.” Tretji zakon, ki je prizadel gozdarska podjetja, pa je zakon o gozdovih iz leta 1993, ki je povzročil delitev GG na tri pravne naslednike: Zavod za gozdove, kije na območju GG Novo mesto prevzel 63 delavcev od prejšnjih 366. Organiziranje tega zavoda je močno zamujala, tako da je MRAČNI ČASI - Kaj čaka slovenske gozdove? (Foto: A. B.) Vinotoč kot dopolnitev t 1 ... , * je t,CL tu v piuiuLunu iiauiviniu v/nv/ii Kmetije v metliški občini, ki pridelajo dovolj vina, ga bodo goo milijonov tolarjev. Ta znesek je lahko prodale v lastnih vinotočih - Dopolnilna dejavnost DO sedanjih izračunih za kakih 400 namesto septembra lani začel delati šele maja letos. Breme pomanjkanja denarja v višini 25 milijonov tolarjev v letošnjem letu je nosilo GG, z razdružitvijo pa bo zavod od GG dobil tudi premoženje, ki je potrebno za delovanje zavoda, in sicer v višini 1,5 milijona nemških mark. Zadružni zvezi Slovenije kot pravnemu nasledniku leta 1991 likvidiranih TOK-ov pa po izračunu ne pripada premoženje GG, saj je bilo v času skupnega gospodarjenja na območju GG Novo mesto prelitega iz državnih v zasebne gozdove za več kot 3 milijone nemških mark. Kljub temu pa Zadružna zveza noče podpisati razdružitvene pogodbe, kije pogoj za lastninjenje podjetja, ker se ne strinja s predpisano metodologijo, in vztraja pri svojih kriterijjh, ki pa nimajo zakonske osnove. Žalostno pri tem je, da gozdaiji pri tem ne morejo računati na pomoč ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, saj to lobira s tistimi, ki si želijo propad GG. Tretji subjekt po razdružitvi bo ostalo Gozdno gospodarstvo kot izvajalsko podjetje, ki naj bi se v procesu lastninjenja preoblikovalo v delniško družbo. Ta družba naj bi zaposlovala 250 delavcev in naj bi poleg gozdne proizvodnje opravljala še druge dejavnosti, zlasti žaganje in tesanje lesa, odkup in prodajo lesa, transportne storitve, pridobivanje in prodajo peska, vrtnarsko dejavnost, trgovino z vrtnarskimi proizvodi in opremo. “Posledica zmanjšanja obsega proizvodnje in preoblikovanja podjetja je izguba dela za 47 delavcev, ki postajajo tehnološki presežek, od tega jih je na območju novomeške občine 30,” pravi mag. Šepec. Gre predvsem za delavce v proizvodnji, in to zlasti tam, kjer se ukinjajo dejavnosti, se pravi pri gradnji gozdnih cest in zmanjšanju obsega gozdnogojitvenih del. Poleg tehnoloških presežkov ima podjetje 36 delovnih invalidov, ki so ostali v podjetju po razrešitvi kakšnih 250 tehnoloških presežkov v zadnjih letih. Tako je sedanje število invalidov dvakrat, večje kot je v gozdarstvu normalno. Za stroške reševanja tehnoloških presežkov mora poskrbeti država, ki je za to v proračunu namenila okoli METLIKA - Delegati metliške občinske skupščine so na zasedanju pretekli teden sprejeli osnutek odloka o urejanju vinotočev v metliški občini. Ta predpis je prilagojen tovrstnim odlokom na štajerskem vinorodnem območju, v podobnem besedilu pa naj bi ga sprejeli tudi v črnomaljski občini. Za tovrsten odlok so se v Metliki odločili zato, da bi z njim opredelili in uredili način ter pogoje opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter s tem predstavili vinorodno območje, pridelek z geografskim poreklom in popestrili turistično ponudbo. Vinotoč kot dopolnilno dejavnost bodo lahko imele le kmetije, ki so usmerjene v tolikšno pridelavo grozdja in kakovostnega vina, da ga lahko ponudijo trgu. Gre namreč zgolj za neposredno prodajo lastnega, doma pridelanega vina, drugih alkoholnih in Kmetijski nasveti “Ca korektor” kot zdravilo Z založnim gnojenjem ob saditvi sadno drevo m preskrbljeno s hranili enkrat za vselej. Težave s skladiščenjem in povečan obseg fizioloških bolezni, ki je značilen za pravkar minulo hladilno sezono, kažejo, da nnfo ni nniholi zdravo in da mu predvsem s v ^IV.?.n} ^asPa smo zar° ntevo revizije združili. Obravnava- suše vključili je sudansko travo zaradi oz. ta pa dobrih 50 hektarov površin na krmni sirek. Pridelki vseh teh kom-• - — ........- binacij so bili zelo ugodni (od 321 do pripadajo katastrskim občinam Tr- n> saši v poletnih mesecih v letu 1993. Jara grašica in krmni grah imata debelo ovojnico, ki počasi prepušča vla- pripadajo žišče, Cerovec, Pijavice, Cirnik, Pod-boršt, Telče, Podvrh, Podgorje, Za- bukovje, Blanca, Vrh in Zagrad. Zemljišča bodo izboljšali na 18 kmetijah, za te posege pa so dali soglasje tudi naravovarstveniki iz celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. go, zato sta ti dve vrsti v času kalitve zelo odvisni od vlage. Pomanjkanje vlage v času setve močno zadrži kali-tev in začetno rast. Sudanska trava in krmni sirek sta manj občutljiva za vlago v času kaljenja. Tudi krmna ogr- HELENA MRZUKAR gospodinjski kotiček Ledeno hladne sladkosti Za zamrzovanje so primerne vse sladice, ki jih pripravljamo z jajci, želatino ali s smetano in sadjem. Zamrznemo lahko tudi vse mešanice s skuto in sadjem ter vse vrste sladoleda. Za domače zamrzovanje so najbolj primerni mlečni in sadni sladoledi. Te sladice najhitreje napravimo s pomočjo strojčka za pripravo sladoleda, saj jih lahko takoj ponudimo. Doma pripravljenega sladoleda ne shranjujemo na zalogo. V zamrzovalniku izgublja vlago in rahlost, pa tudi okus se spremeni. Sadeži, ki so nam sedaj še na voljo, so češnje, jagode in borovnice, iz njih pa napravimo prav okusne sladolede. Za ČEŠNJEV SLADOLED potrebujemo 500 g sočnih in zdravih češenj, 200 g sladkorja, 1/4 I smetane, sok 1 limone in 1/2 dl cherry likerja. V posodo damo 150 g sladkorja in malo vode. Kuhamo, da se sladkor malo zgosti. Češnjam odstranimo koščico, jih stresemo v sladkorno raztopino, dodamo limonin sok in zmešamo v mešal- niku. Preostali sladkor stresemo v smetano in jo stepemo. Smetano narahlo primešamo češnjevi zmesi, jo nadevamo v model in zamrznemo. Na enak način pripravimo tudi jagodov in borovničev sladoled. Za prijetno osvežitev pripravimo MLEKO S SLADOLEDOM. Za dve osebi potrebujemo 3 dl mleka, 6 kepic vanilijevega sladoleda, 2 žlički sladkorja in 160 g vrtnih ali gozdnih jagod. Jagode pretlačimo. V mešalnik damo mleko, sladkor in 4 kepice sladoleda. Premešamo, da se masa speni. V kozarec nalijemo do polovice ledeno mleko, na vrh naložimo jagodno kašo, dolijemo preostalo mleko in dodamo še po kepico sladoleda. Mrzlo sladico ponudimo s slamico. Namesto sladoleda pa lahko napravimo ŠERBET. To je rahel sadni sladoled, katerega osnova je sladkorni sirup. Dodamo pa še sadno kašo ali sadni sok. Če želimo, da je šerbet rahlejši, mu primešamo trd beljakov sneg, preden ga damo v zamrzovalnik. 1 IZ NKŠIH OBČIN iiiii n IZ NNŠIH OBČIN Kako visoko sme Krka pri Drami? Po protestu domačinov je videti, da bo pod lokalno cesto pri Drami prepust za vodo - Vodarji pravijo, da ne bo bistveno slabše - Zakaj niso kopali pod regionalko? DRAMA - Potem ko so na Drami pri Šentjerneju nezadovoljni prebivalci pred nedavnim z zaporo regionalne ceste hoteli preprečiti asfaltiranje ceste do novega mostu čez Krko v Dobravi in s tem izsiliti gradnjo širšega prepusta pod lokalno cesto, je videti, da bodo graditelji vendarle naredili zahtevani prepust, skozi katerega naj bi ob poplavi odtekala voda narasle Krke. Istočasno naj bi nasipali dramsko lokalno cesto in jo s tem dvignili toliko, da je narasla Krka ne bo več poplavljala. Krka se razliva pri Drami v širokem pasu tudi po kmetijskih zemljiščih, in ko prestopi breg, seže prav do dramskih hiš. Doslej je vsakič zalila tudi regionalno cesto, ki pelje do omenjenega mostu, toda odtekla je tudi prek ceste. Regionalko so gradbinci z nasi-pavanjem zdaj nekoliko dvignili in med ljudmi so se pojavila vprašanja, ali ne bodo zaradi te prečne ovire poplave bolj ogrožale Drame kot doslej. Prav zaradi takih pomislekov so Dramčani tudi protestirali. Sami namreč pravijo, da jih bo narasla Krka ogrožala bolj, kot jih je dozdaj. Za mnenje o zadevi smo vprašali v Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto. Inž. Ivan Parkelj iz VGP pravi, da vodarji niso nikoli zagotovili, da pri Drami zaradi sedanje gradnje vodne razmere ob poplavah ne bodo prav nič slabše. Toda, kot pravi, ne bo prišlo do bistvenega poslabšanja. Da bi voda prej odtekla iz širokega pasu ob rečni strugi, pa predlagajo, da bi na nekatera poplavna mesta navozili zemljo. Tako bi dvignili tla in na teh mestih bi bilo potem manj vode. V prihodnje bodo vodarji skušali zmanjšati na minimum negativni vpliv regionalne ceste na vodni režim, kot zatrjuje inž. Parkelj. Da je do ugibanj o višini vode in o večji ogroženosti zaradi narasle Krke na Drami sploh prišlo, je krivo dejstvo, da Krka tu pač poplavlja. Narasli vodi, ki prispe iz Krkine struge, bi strokovnjaki sicer znali narediti pot, po kateri bi še kar hitro odtekla naprej od Drame. Dejstvo pa je, da niso naredili vseh prepustov pod regionalno cesto, potem ko so jih v začetnih načrtih predvideli in pozneje počasi iz planov izbrisali. Zakaj prepustov pod to cesto zdaj ni toliko, ni točnega odgovora. Verjetno so opustili misel nanje, ker bi jih morali izkopati v zemljišče, bogato z arheološkega vidika. M. LUZAR PRIZMIČ ODHAJA V LJUBLJANO LJUBLJANA - Novi notranji minister Andrej Šter je prejšnji teden v ministrstvu izpeljal nekaj kadrovskih sprememb. Namesto Mitje Klavore je postal direktor kriminalistične službe Anton Dvoršek, drugi človek kriminalistične službe pa je postal Zdenko Prizmič, ki je do sedaj opravljal delo načelnika uprave kriminalistične službe na novomeški UNZ. NEKAJ O DOLENJSKI BANKI NOVO MESTO - Preko Dolenjske banke prejema plače več kot 86 odst. vseh zaposlenih Dolenjske in Bele krajine, pokojnine pa prejema dobra polovica vseh upokojencev s i območja. Svoje finanči tega območja. Svoje finančno poslovanje vodi preko te banke skoraj tri četrt obrtnikov iz dolenjske regije. Banka ima več kot 90.000 deponentov občanov, za katere vodi več kot 200.000 računov. Bančno kartico Activa ima že več kot 10.000 občanov, blizu 16.000 pa je uporabnikov bankomatov. Manj brezposelnih kot lani Zgubili krvodajalce v podjetjih Na novomeškem zavodu za zaposlovanje je bilo marca prijavljenih 5.210 brezposelnih - Dobra polovica že leto brez dela Njihovo število je v zadnjih letih padlo - V novomeški občini pa jih je še vedno več, kot je republiško povprečje NOVO MESTO - Tako kot vsako leto je tudi letos novomeška občinska organizacija Rdečega križa podelila priznanja in plakete krvodajalcem, ki so kri darovali 25-, 50-, 60-, 70- in večkrat. Med 106 krvodajalci iz cele novomeške občine, ki so minuli petek prejeli priznanja v prostorih hotela Metropol v Novei Uidi na Dolenjskem se organizirajo Društvo graditeljev MHE ŠENTRUPERT - Na tukajšnjem ponedeljkovem sestanku, ki so se ga v precejšnjem številu udeležili lastniki in graditelji malih hidroelektrarn, so sklenili, da bodo ustanovili Dolenjsko društvo MHE, torej društvo graditeljev in lastnikov malih hidroelektrarn. Predsednik tega društva v ustanavljanju je Rafael Berk iz Prelesja pri Šentrupertu. Na sestanku so poveda- li, da je na Slovenskem precejšnje ;in elektrarn zanimanje za gradnjo takih in da je v državi za zdaj 1.000 lokacij, primernih za gradnjo malih hidroe- iel “ ~ lektrarn. Na Dolenjskem je po neuradnih podatkih, ki sojih omenjali tudi na sestanku, okrog 30 lastnikov ali graditeljev malih hidrocentral. V Sloveniji bo z ustanovitvijo Društva MHE Dolenjske 6 takih regijskih društev. Država ni naklonjena gradnji malih hidroelektrarn, kot so poudarili na ponedeljkovem sestanku, ki se ga je udeležil tudi Dragan Cvetkovič, višji svetovalec za M H E pri sekretariatu za energetiko v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. L. M. Novem mestu, pa je izstopal Ljubo Rabič iz Novega mesta. Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič mu je za 105-krat darovano kri izročil srebrni znak Rdečega križa Slovenije. Krvodajalce sta pozdravila tudi novomeški župan Franci Koncilija in direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc. Rdeči križ Slovenije organizira krvodajalske akcije že od leta 1953. V zadnjih letih pa je število krvodajalcev nekoliko upadlo prav zaradi propada mnogih slovenskih podjetij ali težav, v katere so zašla. “Pred leti smo imeli v večini dolenjskih tovarn aktive krvodajalcev, s prehodom na tržno gospodarstvo pa se je marsikje število delavcev zmanjšalo, predvsem pa je zmanjkalo denarja za socialo, torej tudi za krvodajalce,” razlaga predsednik novomeške OO RK Zvone Šuštaršič. Trenutno imajo aktiv krvodajalcev le še v Tovarni zdra-vil Krka. Sicer pa ima novomeški Rdeči križ organiziran odvzem krvi vsak torek in četrtek. Predvsem za potrebe novomeške bolnišnice potrebujejo na teden kri približno 80 krvodajalcev. Medtem ko je v republiškem povprečju 5 odst. vsega aktivnega prebivalstva krvodajalcev, pa je v Novem mestu ta odstotek višji, in sicer je med aktivnim prebivalstvom kar 8 odstotkov krvodajalcev. Večino krvi za potrebe novomeške bolnišnice pris- pevajo krvodajalci iz novomeške občine, saj npr. črnomaljski in metliški ktvodajalci darujejo kri le na občasnih krvodajalskih akcijah. “Zavest krvodajalcev je zelo visoka, za svoje humano dejanje pa imajo priznano le Kadar so politiki neuspešni Nedokončana bolnišnica S katerim denarjem dograditi in opremiti novomeško bolnišnico? To vprašanje si zaradi nedograjene zdravstvene stavbe še zastavljajo na različnih sestankih v Novem mestu, odrešilnega odgovora nanj pa za zdaj še niso izdali javnosti. Malo je verjetno, da se za tako molčečnostjo skriva uradniška zadržanost, prej bi lahko rekli, da odgovora zdaj še ne poznajo. Državne službe, ki razporejajo denar v korist zdravstva in zdravja, bi Novemu mestu pri gradnji nove bolnice najbrž lahko odločilno pomagale s finančno injekcijo, vsa mesta in občine, od koder se tamkajšnji domačini hodijo zdravit v novomeške zdravstvene ustanove, bi tudi lahko prispevale svoj delež, denar bi lahko prispevali tudi prebivalci novomeške občine. Na državne službe je načeloma mogoče zmeraj računati. Toda na njihova vrata verjetno trka toliko prosilcev za denar, kolikor je v državi zdravstvenih ustanov. Vse skupaj je zato verjetno povezano z vprašanjem, koliko imajo te službe na voljo denarja in kako močno si želijo, da bi Novo mesto imelo novo bolnišnico.Načeloma pridejo v poštev tudi državljani, ki bi za bolnišnico prostovoljno prispevali denar. Komu potrkati na vest, ko se bo vpraševalo o prostovoljnem prispevku denarja za dokončanje omenjene bolnišnice, ni težko uganiti. Ljudem na tistih območjih, od koder se ljudje prihajajo zdravit v zdravstvene ustanove v Novo mesto. Dosedanji poskusi, da bi denar za gradnjo bolnišnice v Novem mestu zbirali z občinskimi samoprispevki tudi v Beli krajini, Trebnjem in vsaj delu Posavja, so se v večji meri izjalovili. Vseeno bi kazalo še ix>skušati v tej smeri. Politikom se vseregijski dogovor o občinskih samoprispevkih očitno ni posrečil najbolje, zato je sprejemljivo, če ne poskusijo znova. Mogoče bi tokrat - kot je nedavno v neformalnem pogovoru predlagal član novomeškega izvršnega sveta Jože Derganc - poskusili pripraviti ljudstvo k vseregijski solidarnosti ljudje iz javnega življenja, ki imajo več občinstva kot politiki. Zamisel je lahko slaba, lahko je dobra, kakor pač kdo gleda na te stvari. Toda tudi Zubin Mehta, eden najslavnejših svetovnih dirigentov, je pred dnevi dirigiral v razrušenem Sarajevu verjetno zato, ker je po neuspehu diplomacije najbrž upal, da bo svet vzel njegov simbolični poziv k mint v Bosni bolj resno, kot jemlje pozive politikov. L. M. 10-odst. olajšavo pri plačilu dodatnega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko priznavajo prost dan in za ta dan nadomestilo osebnega dohodka le še nekatera podjetja,” razlaga Šuštaršič in dodaja, da bo potrebno odnos do krvodajalcev spremeniti. Sekretarka novomeške OO RK Darja Horvat pravi, da bodo letos v občini podelili krvodajalcem skoraj 700 priznanj, od tega 106 na občinskem nivoju, ostale pa bodo podelili v krajevnih organizacijah in delovnih okcJjih. j.D. NOVO MESTO - Po mesečnih informacijah novomeškega zavoda za zaposlovanje je bilo v marcu na zavodu prijavljenih 5.210 delavcev brez dela, kar je za skoraj 300 oseb manj, kot jih je bilo prijavljenih konec lanskega leta. Število brezposelnih seje najbolj zmanjšalo v črnomaljski občini. Med prijavljenimi je bilo skoraj 42 odst. žensk. Prvo zaposlitev išče dobra petina vseh brezposelnih. Več kot polovica nezaposlenih pa je bila brez dela že več kot eno leto. Med brezposelnimi je bilo največ ljudi z najnižjo izobrazbo. Denarna nadomestila in pomoč jih jejnarca prejemala dobra polovica. Število prejemnikov denarnega nadomestila in denarne pomoči se je v marcu rahlo zmanjšalo. V prvih treh letošnjih mesecih so na zavodu v programe priprav na novo zaposlitev vključili 78 ljudi, nekaj so jih poslali tudi na iz- IJUBO RABIČ JE PREJEL SREBRNI ZNAK RDEČEGA KRIŽA - Za 105-krat darovano kri mu ga je v petek v prostorih Metropola izročil generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. Oživljen otoški turizem Trije poletni počitniški programi: zelene počitnice, kulturne delavnice in akademija za življenje OTOČEC - Krkina družba Zdravilišča, ki obsega Dolenjske in Šmarješke Toplice, Otočec, novomeško gostinstvo in Strunjan, je prava zdraviliška, gostinska in turistična tovarna, in to na visoki ravni. Zaposluje 500 ljudi in ima na voljo 1.300 postelj in vse ostalo, kar k taki “tovarni” sodi. Na tiskovni konferenci, ki sojo prejšnji teden pripravili na Otočcu, so predstavili nove “proizvode”, ki jim dajejo v tej sezoni na elitnem Otočcu še posebno težo in pomen. Na kompleks Otočec, kjer je zaposlenih 80 ljudi in je pred leti po hudem zmanjšanju tranzita po bližnji avtomobilski cesti doživel hud šok, se življenje spet vrača. Iz nekdanjega kraja pretežno tranzitnega turizma se Otočec spreminja v središče tako imenovanega stacionarnega turizma Dolenjske. Čeprav je sedaj zasede-pleksa le 3 nost otoškega kompleksa le 30-odst., v Krkini družbi Zdravilišča verjamejo v njegovo oživljanje, kar jim navsezadnje govori tudi povečano zanimanje tujih gostov za Otočec, saj je teh že precej več kol polovico vseh, njihov delež pa se še povečuje. Grad Otočec, kije turistični objekt najvišje vrste, kjer je 40 ležišč od skupaj 300, kolikor jih je v otoškem kompleksu, pa postaja kraj, kjer se srečujejo visoke politične delegacije, pomembni poslovneži in drugi gostje z najvišje ravni. “Za poletje smo na Otočcu pripravili posebno ponudbo,” pravi direktor Krkinih Zdravilišč Vlado Petrovič. Gre za tako imenovane zelene družinske počitnice, kjer lahko počitnikarji izbirajo med 10 športno-re-kreativnimi dejavnostmi, ki bi jih radi gojili v času počitnic. Ta športno-rek-reacijski del počitniškega programa vodijo znani športniki in reprezentanti, se pravi ljudje, ki imajo veliko znanja in izkušenj. Novost v otoški poletni ponudbi so poletne kulturne delavnice, ki jih vodijo znani slovenski glasbeni, literarni, likovni pedagogi in umetniki. Že četrto leto pa bo od 27. junija do 7. avgusta v 10-dnevnih terminih potekala na Otočcu njihova akademija za življenje, kot imenujejo poletno šolo tujih jezikov, tenisa in zdravega življenja. “Na Otočcu pripravljamo torej čisto posebne počitnice, aktivni in ustvarjalni oddih, primeren tako za posameznika kot za cele družine,” pravi direktor Otočca Miran Škufca. Zanimivo je, daje prav akademija za življenje, kije najdražja oblika dopusta na Otočcu in je namenjena osnovnošolcem in srednješolcem, že skoraj v celoti razprodana. V štirih 10-dnevnih terminih jo bo obiskovalo okoli 160 počitnikarjev. “Naša ponudba v okviru poletnih počitniški programov je taka, da lahko širok krog interesentov najde v njej kaj, kar ilirek- , Sicer pa za poletne počitniške programe na Otočcu računamo predvsem na družine z odraščajočimi otroki. TUDI LETOS LETOVANJE OTROK V LUCIJI PRI PORTOROŽU NOVO MESTO - Novomeški Rdeči križ bo tudi letos organiziral letovanje za socialno in zdravstveno ogrožene otroke, stare od 7 do 11 let, v počitniškem domu v Luciji pri Portorožu. V ponedeljek, 27. junija, bo odšla na letovanje prva skupina, zad- nja pa bo prišla domov 20. avgusta. Računajo, da bo v šestih izmenah letovalo po 40 otrok, če bo prijav več, bo dodatna skupina otrok letovala na Debelem Rtiču. Cena počitnikovanja pa je odvisna od višine dohodka na družinskega člana, za desetdnevno letovanje bodo starši prispevali od 7 do 20 tisočakov. dih. V programe usposabljanja invalidnih oseb se je v regiji vključilo 17 invalidov, medtem ko je na zavodu prijavljenih 72 brezposelnih invalidov. Ob koncu marca je v 26 programih javnih del delalo 77 brezposelnih, na seminar za samozaposlitev pa se je vključilo 32 delavcev, od tega se jih je več kot tretjina potem tudi samozaposlila. Zaposlenost v dolenjski regiji seje počasi le začela povečevati: v primerjavi z decembrom 1993 se je v januarju povečala 0,1 odst. Število potreb po delavcih seje v prvih treh letošnjih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za 84 odst., večino delavcev so potrebovali le za določen čas. Povečala se je tudi potreba po pripravnikih. V prvih treh letošnjih mesecih seje zaposlilo 1.242 delavcev, od tega 98 pripravnikov. J. D. , ki ga od marca spet I republiški zavod za zaposlovanje, so vključili 21 pripravnikov, pripravništvo pa je ta mesec zaključilo 82 mla- TRETJE MESTO ZA EKIPO GORJANCEV AP NOVO MESTO - Tričlanska ekipa Zveze društev šoferjev in avtomehanikov Gorjancev AP se je zadnjo soboto, 18. junija, jideležila državnega tekmovanja ZŠAM v Mariboru. Novomeška ekipa se je dobro odrezala in na tekmovanju, ki je obsegalo praktično in teoretično znanje, zasedla 3. mesto. Ker ni več niti kuhalnic, gredo v TUnizijo Mladinska turistična poslovalnica brez letovišč NOVO MESTO - Tukajšnja Mladinska turistična poslovalnica (MTP), ki deluje v okviru občinske konference Počitniške zveze Slovenije, na pragu letošnjega poletja še vedno ostaja brez upanja, da bi lahko spet organizirala za mlade turiste počitnice ob Jadranu na Hrvaškem. Pred leti je to lahko počela, ker je imela na voljo precej prostora v letoviščih v Premanturi, Makarski in drugje. Premantursko počitniško naselje, ki je last počitniške zveze iz Kranja, danes sicer še služi svojemu namenu, vendar so tam visoke cene, ki so jim stežka kos mladi in običajno manj bogati mladi dopustniki, za katere organizira letovanja MTP. lxtovišče v Makarski, vredno okrog 20 milijonov mark, je ob razpadu Jugoslavije praktično prenehalo obstajati. V to zgledno urejeno in s sodobno in z drago opremo dobro preskrbljeno počitniško naselje, ki je last celjske počitniške zveze, so se naselile enote HVO. Ko so odšle, so odnesle s seboj veliko uporabnega, med drugim opremo iz osrednje kuhinje naselja. Za vojaki so vdrli v letovišče še drugi in odnesli večino preostalih uporabnih stvari. Zaradi vojne MTP ne more več pošiljati mladih turistov v obmorska letovišča, ki so bila last Feri- • Med dopusti v tujini, kijih soorganizira MTP Novo mesto, je tokrat obiskTunizjje in Sardinije v juliju. Tega potovai\ja najbrž še ne bi bilo, če bi na primer Makarska ostala zunaj dosega Tudmanovih enot in nekolikanj zdivjanih civilistov. alnega saveza Hrvatske, saj so v mnogih od teh počitniških naselij zdaj begunci. MTP zaradi omenjenega zdaj zagotavlja mladim dopustnikom in popotnikom bivanje v mladinskih hotelih v Sloveniji Sloveniji, ki jih je vsega šest, in v državah zunaj ozemlja nekdanje Jugoslavije. Pretežno organizira zaključne šolske izlete, in sicer nima stalnih paketov potovanj, ampak pripravi izlet za vsako skupino posebej, pač glede na posebne želje popotnikov. Pri potovanjih v mladinskem turizmu trenutno še obstajajo nekateri 30-odstotni popusti. L. M. [Novomeška kronika) PAJEK - V N(yem mestu je zelo aktiven pajek, ki ze nekaj dni pridno odvaža avtomobile in jih vozi na odlagališče. Meščani se veselijo te mestne pridobitve, hkrati pa nestrpno čakajo, če bodo pristojni pripeljali v mesto tudi pajka, ki bi odvažal ljudi. Zanima jih, če bi odpeljal take, ki so peljal take, I na občini “parkirali” na nepravih mestih. ZNAK - V Brusnicah je v klančku pod pokopališčem znak za omejitev hitrosti vožnje skozi naselje. Znak včasih deluje in včasih ne. Kadar je trava pokošena, je znak odkrit in takrat deluje. Kadar je trava visoka, je znak z njo zakrit in takrat ne deluje. Cestarji verjetno zmeraj pripeljejo v Brusnice “rikverc”, drugače bi verje drugače bi verjetno opazili, da se znak ne vidi iz trave in bi ga povišali. Zdaj je znak tako visoko, kot so na primer kolena malo višjih mačjih živali. Da bi bil znak vidnejši, bi zadostovalo, če bi ga dvignili mačkom,do oči. KONJI - Županje nemškemu gostu, kije bil na obisku v Novem mestu, povedal, da Novo mesto v razvojnih naporih stavi na paradne konje, kakršna sta Krka in Pionir. Županje najbrž pozabil, da Pionir sicer je paradni konj, vendar je bolj ko ne crk-nil. Primeren bi bil kvečjemu za kakšne pogrebne parade. Ena gospa je rekla, da novomeški občinski možje mislijo z denarjem pomagati obnavljati mestni promet v Sarajevu. Upa, da bo ostalo samo pri denarju in da ne bodo pomagali tudi Z nasveti. VOZNIŠKA DOVOLJENJA SO VZELI 14 VOZNIKOM NOVO MESTO - 17. junija od 8.30 do 1. ure zjutraj so policisti na območju UNZ Novo mesto izvajali poostreno kontrolo prometa. Ustavili in kontrolirali so 75 56 voznikov. Z alkotestom so preizkusili 56 voznikov, od tega je 15-im pokazal več kot 0,5 promila alkohola v izdihanem zraku. Odvzeli so 14 vozniških dovoljenj, na kraju prekrška so denar- no kaznovali 29 voznikov, 25-im so zaradi prekrška izdali plačilni nalog. Iz prometa so izločili 8 vozil zaradi tehničnih pomanjkljivosti. Sodniku za prekrške bodo napisali 34 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, 137 voznikom pa so izrekli le opozorila. TUDI V NOVEM MESTU RAZSTAVA POLICIJSKIH KAP IN OZNAK NOVO MESTO - V sklopu dneva slovenske policije potekajo razne aktivnosti, med drugim prireja ministrstvih za notranje zadeve v Ljubljani od 21. do 25. junija razstavo policijskih in žandarmerijskih uniform iz raznih držav. Prikazana je zasebna zbirka Eduarda Kriesa iz Luksemburga. Nekaj policijskih kap, oznak in emblemov naše in tuje policije si lahko ogledate od 21. junija do 27. julija tudi v avli Ljubljanske banke v Novem mestu. ■agži V času od 9. do 15. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Dragica Penica iz Gradca - Petro, Dragica Gorjup iz Mrčnih sel - Lavro, Mojca Skala s Krvavčjega Vrha -Matijo, Silva Hutevec iz Dol. Lako-vnic - Aleksandro, Mira Mlakar iz Straže - Nino, Tatjana Frankovič iz Zapudja - Uroša, Marija Tomažič z Velike l-oke - Janjo, Zdenka Sinur z Drečjega Vrha - Urško, Anita Mi-ketič-Simčič s Preloke - Moniko, Brigita Žnidaršič iz Šentjerneja - Janeza, Martina Primc z Dvora - Miha, Jožica Čeh z Grmade - Tjašo, Mateja Šinkovec z Dol. Mokrega Polja • Tejo, Alojzija Kopar z Krmelja - Ta Tejo, Alojzija Kopar z Krmelja deja, Marija Žalec iz Črnomlja - Urbana, Violeta Pust iz Jelš - Tadejo, Nevja Črnič z Grabrovca - Anjo, Nada Matusak iz Polic - dečka in Martina Golobič z Omote - deklico. IZ NOVEGA MESTA: Sonja Udovč iz Ulice Slavka Gruma 74 -Gregorja, Silvija Hrovat iz Šen-tjernejske ceste 41 - Gašperja, Natalija Klobučar iz Smrečnikove ulice 36 - Uršo, Brankica Božič z Drske 38 -Lavro, Branka Makarovič iz Bajčeve ulice 18 - Evo in Alenka Keber iz Trdinove ulice 5 a - Tejo. Čestitamo! d d :* j r* Črnomaljski drobir ZAMUDA - Vsi, ki imajo na kakršen koli način opraviti s cestami v črnomaljski občini, so se v petek zbrali v Vinici, da bi se potožili državnemu sekretaiju za ceste Marjami Dvorniku in poskušali iz njega iztisniti kakšno obljubo o denarju za nadaljevanje asfaltiranja cest. Toda državnega sekretarja ni bilo ne ob 15. ari, ko naj bi se začel razgovor, ne uro pozneje, ko naj bi prerezali trak na Prvem odseku asfaltne ceste od večjega sela proti Sinjmeu Vrhu. Prišel je šele ob 17.15. Belokranjci so ze navajeni zamud gospodov iz Ljubljane in njihovih že kar standardih opravičil: “Slabe ceste pač!” Toda tokrat je Dvornik povedal, da so bili za zamudo pri odpiranju ceste krivi hsti, ki hočejo ceste zapirati. Na kon-cu so bili Belokranjci še veseli, da se avtoprevozniki niso spravili še na njihove mejne prehode. POLICIJA - Prebivalci obeh belokranjskih občin se vse bolj Pritožujejo, da je na njihovih cestah Preveč policije. Kako bodo v zadovoljstvo krajanov rešili ta problem v Črnomlju, se še ne ve, toda v Metliki so že našli recept. Zgradili bodo novo Policijsko postajo, ki bo menda tako sodobna in funkcionalna, da se bodo Policisti raje zadrževali v njej, kot pa stali ob cestah. PARNI VLAKEC - Zagotovo bodo vsaj za nekaj časa pozabili na probleme s cestami tisti, ki si bodo na jurjevanju ob koncu tedna privoščili vožnjo z vagončki, ki jih bo vlekla mini Parna lokomotiva. Gre za pomanjšano kopijo muzejskega vlaka. Da pa ne bi imeli v črnomaljski občini poleg Problemov s cestami še težave z železniškimi tiri, so jih prireditelji Pripeljali s sevboj, postavili pa jih bodo na igrišču v Župančičvi ulici. (Sprehod po Metliki .blebetanja o prijazni oOLI JE BILO že več kot dovolj, zato so v podzemeljski osnovni šoli zavihali rokave in pripravili piknik za otroke in starše. Zanimanje je preseglo vsa pričakovanja. Mladina seje s svojimi roditelji zabavala ob družabnih igrah in plesu. Vse je bilo drugače kot sicer: starši so spoznali, da pod njihovimi strehami ne bivajo niti angelčki niti vražički, otroci so videli svoje vedno z delom zaposlene starše sproščene in zabavne, učitelji pa so Priznali, da jim ne preveč visoke Plače lahko “poplačajo” tudi smeh, sproščenost in brezskrbnost. „ DRAGOMELJČANl so si PRIVOŠČILI” kulturno prireditev v svojem gasilskem domu. Tam so gostovali tamburaši Osnovne šole iz Stopič. Program je bil lep, pravo ves-e'je pa je nastalo šele po uradnem delu. Domačini so pripravili osnovnošolcem lovski golaž, ki jim je šel v slast. Z “dejanjem” so ovrgli površno prepričanje, daje šolska mularija presita vsega. Zaslužna za dog-°dek sta domačin Jože Žugelj in gost, ravnatelj stopiške osnovne šole gospod Vladimir Brulc. ( Trebanjske iveri . PRIJAZNOST DRUGIČ - Neres-■nea boli in tako je bilo težko pri srcu 'udi predsedniku sveta krajevne skupnosti Mokronog Ivanu Vovku, ko je v lej rubriki v prejšnjem Dolenjcu Prebral predelano, skrajšano anonimko. “To, da bi bil jaz kriv za odhod zdravnice iz Mokronoga, ni le tisoč-Lratna, ampak milijonkratna laž. Bil jjem celo njen pacient. Tudi ni res, da , ,lmel kaj proti mlademu župniku Jozetu Plutu. Res pa je, da smo na svetu KS obravnavali vlogo župnišča zn obnovo cerkve, ki naj bi, kolikor Vem, terjala okrog 11 milijonov tolarjev, to pa je toliko denarja, kolikor bi gn v naši KS zbrali v dveh letih ob 2-odstotnem samoprispevku. Zavze-[tl‘d sem se bolj za to, da bi z novim "doni šli v samoprispevek. Vsekakor Zeli KS tudi v tej akciji obnove cerkve enakopravno sodelovati, podobno, Kot h' počno drugje, saj je cerkev sakralni objekt, pomemben za krajane •n kraj. Naj povem, da je pri nas ve-j.ma krajanov pripravljena sodelova-!'■ m ko stopimo skupaj tudi marsikaj Koristnega naredimo. So pa seveda ndi takšni, ki zgolj kritizirajo, in mis-['m, da je med temi iskati tudi pisca je anonimke, ki žali moje dobro ime. I'hsem noben dinozaver niti vodja dinozavrov, ampak predsednik, ki je j 0bil mandat krajanov, zato mislim j° ‘Unkcijo opravljati v prid vseh krajanov, dokler ne pride do spremembe tokalne samouprave,” je prizadeto Pojasnil predsednik sveta KS Mokro-n°g Ivan Vovk. , STRAHOVI - Medtem ko se ne-Kaieri ljudje bojijo raznih živali, bo-a'si kač, volkov ali medvedov, so jmitno kar številni, ki jih je strah že astne sence oz. podpisa na svoje mdelke, kijih producirajo kot anoni-JPKe zoper druge člane svoje (člo-•eske) vrste. Morda ne bi bilo slabo, “Ko bi si ti v soboto ob 18. uri vTreb-?Jem ogledali predstavo Svetlane "*akarovič. Pa čeprav je ta namenje-na Predvsem otrokom. IZ NKŠIH OBČIN Asfaltna cesta le prinaša upanje IZ NNŠIH OBČIN E V Sečjem selu pri Vinici so odprli prvi odsek asfaltne ceste proti Staremu trgu, ki naj bi olajšala življenje ljudem v obkolpskih krajih - Veliki obeti od razvoja turizma VINICA - V petek so se v Vinici sestali predstavniki Republiške uprave za ceste, Cestnega podjetja, črnomaljske občine ter krajevnih skupnosti Vinica in Stari trg. Pogovarjali naj bi se o problematiki cest v občini, predvsem pa o nadaljnji gradnji obkolpske ceste od Vinice proti Staremu trgu. Toda razgovor seje izjalovil. Našteti bi se sicer lahko pogovarjali med seboj in prepričevali že prepričane, a kaj, ko probleme dobro poznajo. Njihova želja je bila, da bi jih predočili tudi ministrstvu za premet in zveze oz. državnemu sekkrctarju za ceste Marjanu Dvorniku. Ta pa je prišel v Vinico z veliko zamudo. Kljub temu so opozorili, da bi morali cesto do Starega trga dokončati v dveh letih, predvsem pa bi morali črnomaljski občini v prihodnje nameniti za ceste trikrat več denarja kot letos, torej tri do štiri milijone DEM. Morajo pa biti čim bolj vztrajni, saj gre POLETNA ŠOLA ZA 36 OTROK IZ TUJINE MIRNA - Ministrstvo za šolstvo in šport prireja že nekaj let poletne šole slovenskega jezika za otroke iz tujine. Na teh šolah sodeluje tudi učiteljica mirenske šole Alenka Knez, znana slovenskim šolnikom po izvirnih didaktičnih pristopih in pripomočkih za učenje naše materinščine. Verjetno je malo tudi po njeni zaslugi ministrstvo opazilo mirensko šolo in jo izbralo za prizorišče letošnje poletne šole od 17. do 30. avgusta. Na Mirno naj bi prišlo 36 otrok iz Avstrije, Nemčije, Švice, Belgije, Velike Britanije in Japonske. In ker naj bi ti prebivali pri slovenskih družinah, da bi spoznali tudi način žvljenja in običaje, mirenska šola išče družine, ki bi želele sprejeti za dva tedna na svoj dom kakšnega izmed otrok iz tujine. Informacije o tem daje psihologinja Ana Nahtigal z mirenske osnovne šole. IZ TREBANJSKEGA KOŠA TREBNJE - Letošnji Trebanjski koš od 23. do 26. junija bo prvič v znamenju krajevnega praznika v spomin na 25. junij pred tremi leti, ko je bilo Trebnje proglašeno za mesto. Prireditev, katere glavna pokrovitelja sta krajevna skupnost Trebnje in turistično društvo, bo trajala od četrtka do nedelje. V tem času se bo zvrstilo cel kup prireditev. V četrtek bo zanimiv nastop Trebanjskega okteta, ob 18. uri pa slovesna otvoritev prireditve. Zvečer bodo za zabavo igrali Fantje z vseh vetrov. V petek bo ob 16.20 na trebanjsko postajo pripeljal muzejski vlak, ob 19. uri se bo v mestnem parku predstavila igralka Iva Zupančič, zaplesala bo folklorna skupina “Ivan Navratil”, ob 20. uri bo zaigral ansambel Lojzeta Slaka. V soboto ob 18. uri bo s predstavo Strahovi za otroke nastopila Svetlana Makarovič, ob 21. uri pa bo zanimivo prisluhniti skupini Moped show. Nedelja bo v znamenju teniškega turnirja, ki ga pripravljajo v športnem centru Vita. Še boljši kruh iz Trebnjega Temeljito prenovljena pekama s francoskimi pečmi pri takšnem tempu asfaltiranja ceste od Vinice proti Staremu trgu, kot je sedaj, za pitanje po kapljicah. Cesta je namreč dolga 22 kilometrov, v petek pa so odprli šele prva dva kilometra asfaltirane ceste, za katero so se dogo-vorili že pred tremi leti. Hkrati bi morali posodabljati tudi odseke cest proti obkolpskim vasem ter na ta način pomagati ljudem, ki želijo razvijati turizem. Kako pomembna je za ljudi v teh krajih asfaltna cesta, pa pove že to, da so se mnogi odselili prav zaradi slabih cestnih povezav. Marjan Dvornik, kije prerezal trak na dvokilometrskem odseku asfaltne ceste od Sečjega sela proti Sinjemu Vrhu, je ob tem obljubil, da bo, če bog da, še letos asfalt tudi do Sinjega Vrha. Priznal je, daje Bela krajina z osamosvojitvijo nekaj izgubila, a tudi veliko pridobila. Vendar se mora tudi država potruditi, da bodo uresničeni pogoji, s pomočjo katerih se bo Bela krajina bolj približala Sloveniji. Eden od njih so tudi ceste. Dvornik je izrazil upanje, da bodo ljudje našli dovolj moči in poguma, da bodo obkolpsko cesto vnovčili. “Za to niso potrebne velike tovarne, ampak je v teh krajih veliko drugih stvari, s katerimi ljudje lahko zaslužijo,” je končal svojo misel Dvornik. _M. BEZEK-JAKŠE £ studio STO LET GASILSKEGA DRUŠTVA SEMIČ SEMIČ - V nedeljo, 26. junija, bodo semiški gasilci praznovali stoletnico svojega društva. Ob 15. uri bo od hotela Smuk proti gasilskemu domu krenila parada okrog tridesetih gasilskih društev in Bele krajine in Dolenjske, igrala pa bo godba na pihala iz Novega mesta. Pred gasilskim domom bo proslava, na kateri bodo podelili republiška priznanja gasilskemu društvu Semič in najzaslužnejšim članom. Ob tej priložnosti bodo s Smuka poleteli jadralni padalci in zmajaiji. ZA BOLJŠO PRIHODNOST-Državni sekretar za ceste Marjan Dvornik je prerezal trak na prvem odseku asfaltne ceste od Vinice proti Staremu trgu, ki bo, ko bo končana, izrednega pomena tako za dot iCtcine kot za razvoj turizma. Čeprav Dvornik tega ni obljubil, pa si krajani želijo, da bi bilo nadaljnjih 20 kilometrov ceste asfaltiranih v dveh letih. (Foto: M.B.-J.) VEG PROŠENJ ZA OTROŠKI DODATEK METLIKA - Na podlagi zakona o družinskih prejemkih je bilo letos v metliški občini v roku vloženih 680 vlog za priznanje otroškega dodatka oz. 57 odst. več kot preteklo leto. Od tega je 118 vlog tujcev, ki imajo delovne vize, kar je znatno manj kot lani. Cenzus, ki znaša 37.716 tolarjev bruto dohodka na družinskega člana, so presegli slabi trije odstotki prosilcev in tem prošenj niso odobrili. Nerešenih je ostalo 33 prošenj takih, kjer je vsaj eden od staršev obrtnik, ker Uprava za javne prihodke še ni poslala podatkov o njihovem poslovanju v lanskem letu. Sicer pa je najmanjši otroški dodatek za Slovence 1.855 tolarjev, najvišji 5.830 tolarjev. Metličani le niso taki pijanci Zakaj novica na TV o Metličanih kot najbolj alkoholiziranih voznikih - Pereča romska problematika - Če se bodo ugodno dogovorili, bo v gasilskem domu nova policijska postaja METLIKA - Čeprav so imeli metliški delegati pretekli teden na zasedanju skupščine na dnevnem redu poročilo o delu metliške policijske postaje v preteklem letu, so se raje dotaknili tem, ki so pereče danes. Največ besed je bilo o prometni varnosti ter o romski problematiki, kije po mnenju v.d. načelnika UNZ Novo mesto Francija Povšeta zelo velika. Pri Romih se pojavljajo celo že organizirane oblike hudega kriminala. TREBNJE - Čeprav šteje pekarna v Trebnjem komaj 13 let, je bila potrebne temeljite prenove in posodobitve. “Tudi v pekarstvu teče čas naprej, čeravno počasneje. In tako lahko danes ugotovimo, da je Trebnje dobilo enega nasodobnejših obratov ne samo v naši državi, pač pa tudi v Evropi,” je med drugim poudaril ob otvoritvi prenovljene pekarne v Trebnjem direktor Dolenjskih pekarn Alojz Muhič. V zadnjih petih letih so v Dolenjskih pekarnah, ki letos praznujejo 45-letnico obstoja, za razvoj in posodobitev svojih obratov porabili 5 milijonov mark oz. 4(X) milijonov tolarjev. V posodobitev trebanjske pekarne so vložili 64 milijonov tolarjev. Uvedli so računalniško vodenje transport iran-ja mok od skladišča oz. silosov prek sit do tehtnice. Zamenjali so vse kotle za zames in uredili mešalce, zamenjali so staro etažno peč z dvema sodobnima parnima francoske znamke Bongard, uredili so krofarno in nabavili posebno peč za pecivo avstrijske znamke Koening-Mandl. Kot nam je povedal vodja trebanjske pekarne Stevo Radakovič hodov Trebnjem lahko dnevno spekli od 2 do 3 tone 10 vrst kruha in 14 vrst peciva, vrhunska tehnologija pa prinaša predvsem boljšo kakovost izdelkov, ki jih prodajajo v trebanjski, novomeški, sevniški in litijski občini.^ ^ Delegati so se najprej spotaknili ob podatek, objavljen na televiziji, da je v metliški občini največ voznikov pod vplivom alkohola. Žanimalojih je, ali podatek zares drži in ali je tako zato, ker jih policisti največ ustavljajo. Povše je pojasnil, da izjava o Metličanih kot najbolj alkoholiziranih voznikih ni prišla iz ust delavca UNZ, ampak so jo gotovo izluščili iz statističnih podatkov, morda celo iz poročila ene same prometne akcije, ali pa morda na osnovi odvzetih vozniških dovoljenj, vendar je bilo v metliški občini zaradi alkoholiziranosti lani odvzetih le 45 vozniških dovoljenj, 53 pa zato, ker so vozniki odklonili preizkus alkoholiziranosti. Eden od delegatov je bil prepričan, da je novica o pijanih belokranjskih voznikih naredila škodo Beli krajini, ki sicer gradi svoj imidž na vinu, vendar vozniki v resnici niso takšni, kot so jih prikazali v javnosti. Zanimalo jih je tudi, zakaj se policija, sodišče in država ne morejo dogovoriti o rešitvi romskega vprašanja. Metličani pravijo, da se počutijo že kot drugorazredni ljudje, saj jih policisti nenehno ustavljajo, medtem ko se Romi vozijo mimo njih z neregistriranimi vozili. REKONSTRUKCIJA KRIŽIŠČA METLIKA- V Metliki pričakujejo, da bodo še ta mesec pričeli z urejanjem križišča med Vinogradniško cesto in Cesto bratstva in enotnosti, hkrati pa naj bi dali asfaltno prevleko tudi na cesto, ki povezuje omenjeno križišče s križiščem pri “starem pildu”. Dela naj bi veljala okrog 20 milijonov tolarjev, zagotovilo pa jih bo ministrstvo za promet in zveze. In koliko je pravzaprav tistih, ki varujejo Metličane? Leta 1983 jih je bilo 13, sedaj pa jih je na policijski postaji 26, na mejni pa 34. Veliko, toda po Povšetovih besedah še vedno premalo za normalno delo, saj se stopnja varnosti niža, veliko dela pa je tudi ob meji. Vendar so Metličani dejali, da ne sprejemajo nikakršnih opravičil, da so policisti mladi in neizkušeni in da jih pač morajo razumeti. Če še niso dovolj zreli, jim ne bi smeli dati pooblastil. Problem je gotovo tudi v tem, da imajo premalo mentorjev, ki bi jim pomagali pri dozorevanju. Predvsem pa ljudi moti represivno obnašanje policistov. Kljub vsemu je bila metliška občina poleg trebanjske edina v regiji, ki je lani pomagala policiji pri materialnem stanju. Vendar je predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič opozoril, da ni moč pričakovati, da bo občina še naprej zagotavljala materialno pomoč obmejni policiji, saj mora biti to dolžnost države. Glede na to, da v metliškem policijskem poslopju ni možnosti za normalno delo, že pripravljajo ponudbo za prodajo gasilskega doma ministrstvu za notranje zadeve. Nov gasilski dom, primeren za današnje potrebe, v katerem bi bil prostor tudi za civilno zaščito, Rdeči križ in center zvez, pa bi postavili ob poti na avtobusno postajo. M. BEZEK-JAKŠE Rešeni izgub? Komunala povišala stopnjo za razširjeno reprodukcijo ČRNOMELI - Tukajšnja Komunala ima od leta 1992, ko je cene komunalnih storitev urejala vlada RS, jzgubo v vseh osnovnih dejavnostih. Komunala je sicer zvišala cene, kolikor je bilo z uredbami vlade dovoljeno, vlada pa ji je lani dovolila tudi izredno povišanje, ki pa je bilo manjše, kot je Komunala zahtevala. Da bi krili izgubo v komunalnih dejavnostih, so morali v prihodke vključiti tudi razširjeno reprodukcijo in odpisati amortizacijo v breme poslovnega sklada. Toda z odpisom amortizacije lahko le trenutno izboljšajo poslovni rezultat, zmanjšujejo pa se sredstva za obnovo in razvoj komunalne infrastrukture, ki je zelo nujna. Komunala je formalno že sedaj pobirala denar za razširjeno reprodukcija, vendar seje porabil za pokrivanje izgub. Da pa bi se v bodoče takšnemu načinu pokrivanja izgub izognili, je Komunala predlagala izvršnemu svetu v potrditev stopnje razširjene reprodukcije, v katerih je zajeta tako razlika do pokritja enostavne reprodukcije kot tudi dejanska stopnja razširjene reprodukcije. To pa seveda pomeni zvišanje cen komunalnih storitev, ki so od L junija višje pri vodi za 45,8 odst., za kanalščino za 82,65 odst, za smetari-no za 51 odst. Novo pa je obračunavanje čiščenja odpadnih voda, ki se doslej ni zaračunavalo posebej. Plačevali naj bi ga vsi uporabniki, ki so priključeni na kanalizacijo, ne glede na to, ali se odpadne vode čistijo ali ne. Na Komunali so izračunali, da se bodo z novimi cenami komunalnih storitev stroški v povprečnem gospodinjstvu piovečali za 8(K) tolarjev na mesec. M.B.-J. Odprti do ljudi z dobrimi idejami Krajevna skupnost Trebnje prvikrat praznuje svoj praznik ob dnevu državnosti -Načrti za bazen so še aktualni - Za lepšo podobo postori turističnega društva TREBNJE - “Živeti v skupnosti pomeni ohranjati, razvijati in bogatiti ter ustvariti vizijo bodočnosti tistega, zaradi česar smo skupig. Volja razvijati in obogatiti našo krajevno skupnost pa je tudi naloga sedanega vodstva. V času nekaj več kot enega leta nam je uspelo izvesti prenekatero preplastitev odseka cest ali ulic, za mesto Trebnje pa je gotovo pomembna izgradnja t.i. S kanala in priprava za nadaljnjo gradnjo A kanala. S to ureditvijo kanalizacije v mestu pa bodo ustvarjene možnosti za nadaljnjo stanovanjsko izgradnjo na Cvibljah,” poudarja predsednik skupščine KS Trebnje Milan Rman pred krajevnim praznikom, ki ga bodo Trebanjci letos prvič uradno praznovali skupaj z dnevom državnosti. Vodstvo KS je dejavno sodelovalo tudi v razpravah o urbanističnih zasnovah ureditve mesta in o inačicah izgradnje avtoceste skozi Trebnje. Trebanjci se zavedajo, da bo gradnja te dolgotrajna, podobno, kot je bila gradnja t.i. dolenjske železnice. Njeno 100-ietnico bodo obeležili tudi jutri, v petek, 24. junija, ob 16. uri s rendumu za gradnjo doma starejših “padel” tudi krajevni samoprispevek, bodo letos izdelali vsaj idejni projekt za kopališče v Trebnjem, da bi lahko nadaljevali zastavljeno delo, ko bo kaj več denarja. Lepši podobi in urejenosti kraja veliko prispeva turistično društvo. Ob krajevnem prazniku postavljene turistične table ob cestnih vpadnicah v Trebnje naj bi bile še korak naprej k vedno višjim ciljem. Uspešnost sobivanja in odgovornost do vseh se po besedah predsednika Rmana kaze na mnogo nači- prihodom muzejskega vlaka iz Ljubljane. Vsekakor pa bi radi Trebanjci čakali na dolenjsko avtocesto precej manj kot 30 let, kolikor so morali njihovi predniki, da so dočakali prvi hlapon, potem ko so bili narejeni prvi načrti za dok . jsko železnico. Navkljub veliki želji po boljših prometnicah pa v Trebnjem ne bodo popuščali prea posegi, ki bi občutno prizadeli krajinsko podobo doline reke Temenice, pri avtocesti pa si bodo zagotovili direktne priključke pri Biču in na Mirensko dolino. Čeprav je lani na občinskem refe- PRENOVUENA PEKARNA - Ob otvoritvi posodobljene pekarne v Trebnjem sta poleg poslovnih partnerjev čestitala 15-članskemu kolektivu tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik in predsednik vlade Jože Rebolj, zapel je MoPZ GD Šmihel, po kulturnem sporedu in ogledu proizvodnih prostorov pa so gostje lahko tudi poskusili izdelke trebanjskih pekov in jih zalili s krškim cvičkom. (Foto: P. Perc) EFEKTA, pooblaščena agencija za sklepanje zavarovanj, sporoča občanom občine Trebnje, da je odprla prostore na Gubčevi cesti 7 v Trebnjem. Nudi celovito ponudbo kakovostnih in cenovno ugodnih zavarovanj zavarovalne družbe Adriatic. En mesec lahko uporabite tudi 10 odst. promocijski popust. Dobrodošli! Tel.: (068) 44-029 * Od lanskega do letošnjega jun jja so v krajevni skupnosti Trebnje pre-plastili Kidričevo ulico, Paradiž, Ulico talcev, Studenec, Jurčičevo ulico in lokalno cesto Trebnje - Grmada. Niso pozabili niti na vzdrževanje makadamskih cest in popravila javne razsvetljave, v vodstvu KS pa so se opredelili tudi glede denacionalizacijskih zahtevkov Župnijskega urada Trebnje in Franca Opare. nov, bodisi da gre za strpnost do različnih mišljenj, ko se dobre zamisli ne smejo meriti s kriterijem pripadnosti posameznim političnim stratjkdm ali skupinam, ali pa, ko gre za to, aa bodo trgovine in pomembnejše ustanove dostopne tudi invalidom, paraplegikom. Po Rmanovih besedah gre tudi za vprašanje odgovornosti do predšolske mladine in druge mladine, da ji bodo zagotovili dovolj urejenih igrišč, kakovostno zapolnili njihov prosti čas in naposled {»skrbeli še za večjo prometno varnost mla-deži. P. P. il lU IZ NKŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN Prvih 5 km obkolpske ceste Asfaltirali so kljub nasprotovanju nekaterih - Do Mirtovičev morajo dokončati še 6 km ceste - Razočarani nad državo - Zaplet pri dostavi živil za območje Osilnice KUŽELJ, KOSTELSKO - Prejšnji torek so z manjšo svečanostjo proslavili zaključek del na prvem odseku obkolpske ceste od Petrine do Podplanine, in sicer okoli 5 km dolg odsek Petrina-Kuželj. Ta odsek je tudi že asfaltiran in prav tako poti po vasi Kuželj. Asfalta nima le še manjši odsek (okoli 150 m) v vasi Grivac, ker temu nasprotuje lastnik zemljišča, sodišče pa o tej zadevi še ni izreklo razsodbe. Za asfaltiranje je pripravljen okoli 4 km dolg odsek od Kužlja do Srebotnika, nato pa je treba urediti še okoli 1.700 m trase obkolpske ceste do Mirtovičev (in položiti okoli 2 km asfalta), pa bodo vasi pod Osilnico končno povezane po slovenski zemlji z domovino Slovenijo. Potem bo prišla na vrsto povezava vasi nad Osilnico s Slovenijo, saj je tudi tam podoben položaj. Na že omenjeni svečanosti je predsednik KS Osilnica in Turistično-športnega društva Kostel dr. Stanko Nikolič podaril predsedniku izvršnega sveta (v odstopu) Alojzu Petku umetniško izrezljano stensko uro, delo amaterskega likovnika Marjana Leša. Petek se je za darilo zahvalil, v šalo zavil že skoraj resnico, da je to očitno opomin, da mu bije zadnja ura (na tem položaju), nato pa nadaljeval: “Ko smo pred desetletji odpirali posodobljeno cesto Kočevje-Petrina, sem bil veliko manj razočaran, kot sem danes, ko je urejen prvi del ceste ■■»e' ob Kolpi proti Osilnici. Razočaran sem nad ari državo, njenimi organi in celo nad sodišči, saj je minilo že skoraj pol leta, odkar je bil sprožen sodni spor zaradi gradnje te ceste, rešitve pa še vedno m. V zadnjih dneh so vedno pogoste- je prihajale na to območje razne inšpekcije in je bila tudi izdana odločba o ustavitvi del. Dela niso bila ustavljena, za kar pa ni kriv izvajalec del, saj odločbe o ustavitvi del ni dobil, obtičala je v mojem predalu, in tako izvajalec ni zvedel zanjo. Vzrok pa je med drugim še v tem, da se je prav te dni zapletlo pri dostavi živil na ob- dli dovolilnice in celo plačevanje cest-tila.Trgoproi ZBIRAJO ZA NOV GASILSKI AVTO močje Osilnice. Hrvatje so namreč pred približno dvema mesecema uve- FARA - Gasilsko društvo Vas-Fara ima dotrajano vozilo, zaradi česar v primeru potrebe ne more učinkovito ukrepati. Vozilo se je dodatno pokvarilo še med posredova- PRIPEIJALI SLOVENSKE DELAVCE jih bo skupaj z opremo veljala 19.000 DEM. Gasilci so doslej že zbrali 13.000 DEM, za manjkajoči denar pa so zaprosili večja podjetja, ki niso odgovorila, in občinski izvršni svet. Občinska gasilska zveza jim ne more pomagati, ker občinski proračun za letos še vedno ni sprejet in tako dobiva iz njega le malo denaija. Za manjkajočih 6.000 DEM torej potrebujejo gasilci primernega botra ali celo več botrov. OSILNICA - Poročali smo, da Hidrotehnik odpravlja posledice deževja in hudournikov na območju potoka Belice, pritoka Čabranke, in da sem ni mogel pripeljati svojih delavcev, bosanskih državljanov, ker niso imeli hrvaških viz. Teh viz še vedno niso dobili, sicer pa sta Tudj-man in Izedbegovič podpisala nekakšen sporazum, da Bosancem na Hrvaškem sploh niso potrebne vize. Hidrotehnik je zaradi teh zapletov pripeljal sem delavce Slovence z območja Krškega, Bosance pa razporedil na dela znotraj Slovenije. nine za dostavna vozila. Trgopromet, ki ima trgovino v Osilnici, tega ni vedel, saj ni verjel, da se kaj takega lahko zgodi, ker so doslej brez težav dovažali blago na to območje. Prav zadnje dni pa se je še posebno zaostrilo in sem moral s sodelavci dvakrat na ustrezne republiške organe, da bi v bodoče lahko naše ljudi na tem območju kolikor toliko nemoteno oskrbovali z živili in drugimi potrebščinami. Naša država torej ni poskrbela za nemoteno oskrbo svojih prebivalcev na območju Osilnice in za odpravo drugih zapletov ob tej meji. Pa smo vodstvu države že takoj po osamosvojitvi in tudi že prej predlagali, naj bi bila Kolpska dolina prosta turistična cona, naj bi sporazumno uredili me- jne prehode in tudi, naj bi skupno gradili ..................... gradili ceste ob Kolpi. Naša država ni uredila nič od tega, zato ima po tolikih letih osamosvojitve še vedno okoli 500 slovenskih državljanov dostop do domov le prek Hrvaške.” J. PRIMC DOVOLJ JE PRIGLASITEV DEL KOČEVJE - Odločba, ki jo je izdal oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje o priglasitvi del za odsek ceste oz. kolovoza med Petrino in Kužljem, velja. Tako je odločilo Vrhovno sodišče Slovenije. Kot smo pred meseci poročali, je to občinsko odločbo razveljavilo Ministrstvo za okolje in prostor Slovenije, češ da v tem primeru ni zakonite podlage za priglasitev del, ampak je treba za cesto izdelati vso lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, zbrati potrebna soglasja itd. Vrhovno sodišče pa je menilo, da gre tako rekoč za vaško pot, in je razsodilo, kot je za ta primer logično. SPREJEM PRI ŽUPANU - Predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič je sprejel najuspešnejše učence osnovne šole Ob Rinži Kočevje in se z njimi v spomin fotografiral. Vsak izmed letošnje najuspešnejše generacije šolarjev bo dobil v spomin tudi fotografijo. (Foto. J. Primc) Poleti ne bo manjkalo pitne vode To zagotavlja direktor sevniške Komunale Miro Dobovšek - Zmanjšali število delavcev na 26 - Ob (pre)visoke plače Komunale seje spotaknila tudi sevniška vlada SEVNICA - Kaj bo narejeno, da bo oskrba z vodo poleti boljša kot v zadnjih treh letih? Imate sploh kakšno viz(jo? Kako daleč so priprave za naslednji vodni vir? Se bo vsako leto ponavljala ista pesem o razmeroma visokih plačah na sevniški Komunali? Ali ne bi mogli postoriti še česa za racionalnejše poslovanje? Taka vprašanja so se na zadnji seji izvršnega sveta porajala članom sevniške vlade in županji Bredi Mijovič ob obravnavi poročila o lanskoletnem poslovanju Komunale in njenem planu za letos. 30 odst. In če bo pretok Save večji od 90 m na sekundo, bo s črpališčem pri Stillesu vse v redu. Kritično pa bi postalo, če bi padel pretok na 60 litrov sekundo. Tudi zato bi bila izgradnja HE Blanca dobra rešitev vodooskrbe Sevničanov. _ _ Direktor Komunale Miro Dobovšek in računovodkinja Marinka Mikolič sta na vprašanja odgovarjala v tem slogu: Poglejte malo naokoli pa se boste prepričali, da še daleč nismo najslabši, da ne štrlimo iz povprečja. Niti pri plačah, ki so lani v povprečju (pri 31 delavcih, dveh manj kot leto Jože Kolar, ki bi kot nekdanji direktor že moral vedeti, kakšne so razmere v tem podjetju in kaj govori. Tudi bivši direktor te firme Marjan Kurnik je nekoliko potolažil Dobovška, ki ga silno motijo trditve, da jih KAJ S KOMUNALNIMI SLUŽBAMI? KOČEVJE - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so spet razpravljali o bodoči organizaciji komunalnih služb v občini. Sklenili so, da bodo v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki pregledali akte in jihpo potrebi dopolnili. Tokrat so razrešili vsaj os- Računajo na uspeh Prvi zbor združene stranke LDS v Kočevju - Predsednik France Gornik novno vprašanje, kaj naj ostane Komunali oz. komunalnim < komunalnim službam in kaj oddati zasebnim koncesionaijem. Vabljeni strokovnjak je Kočevarjem razložil, naj bi koncesionarjem oddali le tiste dejavnosti, ki jih komunalne službe opravljajo slabo in za drag denar, se pravi, da bi koncesion-arji delali to ceneje in bolje. KOČEVJE - Na zboru Liberalne demokracije Slovenije za območje občine Kočevje - na njem so prvič sodelovale vse na novo združene stranke v LDS - so izvolili za predsednika Franca Gornika, za podpredsednika Urbana Dobovška in dr. Stanka Nikoliča, za tajnika Antona Čolnarja in za člane izvršilnega odb ora mag. Vinka Pintarja, Marka Rovana, Zeljkav Knavsa, Jureta Delača PO SLOVENSKEM ASFALTU DO KUŽLJA - Prvi del obkolpske ceste je bil minuli teden v glavnem dokončan. Asfalt je položen od Petrine do Kužlja in po Kužlju (na fotografiji), zdaj pa je treba z deli nadaljevati. (Foto: J. Primc) POSOJILA ZA MALO GOSPODARSTVO KOČEVJE - V sodelovanju z SKB bo občinski izvršni svet razpisal natečaj za posojila za malo gospodarstvo v znesku 16 milijonov tolarjev in za kmetijstvo v znesku 4 milijone tolarjev. Ker gre za posojila z visoko obrestno mero (R plus 12 odst.l ta posojila za kmetijstvo doslej niso bila zanimiva, in če tudi zdaj ne bodo, bodo tudi ta denar razdelili za posojila malemu gospodarstvu. “ČRNI” PETEK KOČEVJE, RIBNICA - Tokrat ne gre za Alojza Petka, po rodu Ribničana, sicer pa predsednika občinskega izvršnega sveta Kočevje v ostavki, ampak za petek, 17. junija. Ta dan, pravzaprav popoldne ali celo večer, je bil spet natrpan s prireditvami. Najprej je bila ob 17. uri v Dolenji vasi zaključna prireditev ribniških malih šolarjev, ob 18. uri je bil v Kočevju zbor članov stranke LDS, za zaključek pa so ob 20. uri v Miklovi hiši v Ribnici odprli razstavo del li- kovnika Gustava Gnamuša, v Šeš-kovem domu v Kočevju pa se je začel in Mirjano Šercer. Sprejeli so tudi pravilnik o organiziranosti in delovanju stranke. Izmed več vabljenih iz vodstva LDS in poslancev se je zbora udeležil le poslanec državnega zbora Tone Anderlič, ki je med drugim dejal, da je LDS po združitvi postala trdnejša in manj odvisna od koalicijskih partnerjev. Pri organiziranju lokalne samouprave bo treba upoštevati izid referenduma. Z novim letom bo državna uprava ločena od lokalne samouprave. Predvideno je še oblikovanje pokrajin. Letos bodo še lokalne volitve in potrebno seje prizadevati, da bi LDS dobila večino v občinskem svetu in da bi bil tudi župan iz vrst LDS. Novi predsednik France Gornik je tudi poudaril, da so najpomembnejše priprave na lokalne volitve in da si bo LDS skušala zagotoviti kar največ glasov ter tako dobiti moč za delo v korist ljudi. Zato se mora LDS pojavljati povsod po občini, se pogovarjati z ljudmi in prisluhniti njihovim željam in potrebam. Za kočevsko občino je še posebno pomembno, da si pribori gradnjo nove osnovne šole pa tudi, da dobi občinska skupščina povrnjenih 20 milijonov tolarjev, ki jih je vložila v prenovo Šeškovega doma za proslavlja- jubilejni koncert Moškega pevskega zbora Svoboda iz Kočevja, ki slavi 20-letnico delovanja. nje 50-letnice Zbora odposlancev sle slovenskega naroda. J. P. Vse zlato učencem Ob Rinži Zlata priznanja so si priborili učenci šole Ob Rinži - Tri zlata Vegova, dve zlati za angleščino -13 odličnih vseh 8 let KOČEVJE - Med štirimi osnovnimi šolami v občini Kočevje je edino šola Ob Rinži oz. so le njeni učenci na letošnjih državnih tekmovanjih prejeli zlata odličja, in to kar pet. To je največji uspeh med vsemi osnovnimi šolami doslej. Za dobitnike teh priznanj, za učence te šole, ki so bili vseh osem let odlični in letos končujejo os- (Vegovih, Štefanovih, Cankarjevih, za nemški jezik). Šolarji so na sprejemu povedali, da jih bo večina nadaljevala šolanje na kočevski gimnaziji, predsednik občinske skupščine pa je med drugim omenil, da škoda, ker v Kočevju še ni novno šolo, in za uspešne športnike-pripravil s šolaije je 15. junija pripravil sprejem predsednik občinske skupščine Kočevje dr. Mihael Petrovič. Vseh osem let so izdelovali z odli- čnim uspehom Uroš Zorko, Sanja Šega, Metka Malnar, Helena Žagar, Nina Bizjak, Simon Štajdohar, Da- ... ... - možno nadaljevati šolanja na turistični smeri, saj se Kočevski zaradi ohranjene narave obeta tudi turistična bodočnost. Dodal pa je še, da se bo gimnazija preselila v stare prostore in bo tako ostalo več prostora srednji šoli, poleg tega pa je predvidena gradnja nove osnovne šole. Popravne izpite ima letos le 5 uče- in to iz niel Naglič, Nataša Cvetkovič, Ana Šterk, Tanja Župec, Tjaša Župec, Mateja Kač in Katja Kamšek. Zlata Vegova priznanja so si v tem šolskem letu priborili Sanja Šega, Justin Čin-kelj in Mojca Bartolj, slednja dva iz 7. razreda. Gregor Avstelj pa je dolenjski prvak v skoku v višino. Teh trinajst učencev, ki so bili vseh osem let odlični, predstavlja 15 odst. od skupno 106 učencev te šole, ki letos zaključujejo šolanje. Gre torej za najuspešnejšo generacijo učencev te šole. Ta uspeh dopolnjujejo tudi dobitniki zlatih Vegovih priznanj in zlatih priznanj za angleški jezik. Poleg teh najvišjih priznanj pa so šolarji šole Ob Rinži letos osvojili še 48 bronastih in 19 srebrnih priznanj ncev, ki zaključujejo šolanje matematike, fizike in nemščine. Popravni bodo 2?. in 28. junija. J. PRIMC Majhna, a ena najlepših pošt na Slovenskem Stara Sevnica je v soboto vendarle dobila novo pošto poprej) znašale v Komunali (bruto) 90.857 t< ’ ' 1 tolaijev, v sevniškem gospodarstvu je bila plača 54.865, v gospodarstvu Slovenije pa 74.628 tolarjev. Komunalci zatrjujejo, da so si pač izplačali vse, kar jim gre po panožni pogodbi, in nič več! Kar zadeva racionalizacije, pa te jx> Dobovškovih besedah nikakor ne bi smele več iti v smeri zmanjševanja števila zaposlenih, “če hočemo zadržati operativnost”. Kajti Komunala ima letos samo še 26 delavcev. je na Komunali preveč, češ da je to pač normalno, da je javnost vedno kritična, “na drugi strani”. In ker je “Naši smetarji morajo na delo, če je sneg in dež,” je podčrtal Dobovšek predsednik vlade Jože Kovač med sklepe vlade predlagal tudi, naj Komunala izdela oceno preskrbljenosti s pitno vodo za letošnje poletje, je bila k sreči že prva informacija direktorja Dobovška pomirjajoča. “Glede na porabo imamo vsaj za 30 odst. rezerv, in če ne bo večjih okvar na omrežju, bi morala biti oskrba s pitno vodo normalna.” Lani po sanaciji sevniškega bazena so tam porabili le še od 60 do 80 m3 SEVNICA - Vsaj za poldrugi tisoč krajanov starega mestnega jedra je bila pretekla sobota pomemben dan. V lično preurejeni Vidičevi hiši na Glavnem trgu, kjer je že kar nekaj lokalov, vanjo pa se je preselila tudi irec t davkarija, so namreč odprli novo pošto. To so tržani izgubili leta 1977, ko se je pošta selila v novi del mesta, a se s to potezo pošte še zdaleč niso sprijaznili. Ker je stara Sevnica ostala s sedežem občine upravno središče, pri poslovni enoti PTT Novo mesto pa so zasledili tudi sicer vse močnejši utrip življenja v tem delu mesta, so se, kot je povedal pomočnik generalnega direktorja PTT Slovenije Adolf Zupan, odločili za novo okensko pošto z dvema govorilnicama, telefaksom, 28 poštnimi predali itd, Po besedah Zupana je to ena naj- manjših in hkrati ena najlepših pošt ..................ita zasluge tako težke delovne razmere zaposlenih. O prevelikem razkoraku med plačami m o močni skupni službi, ki ustvarja premalo lastnega dohodka, je začel najprej govoriti minister za okolje 300ekubikov; tcTpaje EiUčemin! obnovitev pošte. Pošta bo z vsemi vrstami poštnih, telegrafskih in denarnih storitev zdaj odprta ob delavnikih od 8. do 15. ure, po besedah sevniškega rojaka Jožeta Kukca z novomeške pošte, ki je ves čas “pritiskal", da so Sevničani spet dobili svojo pošto, bodo poslovni čas prilagodili večinskim potrebam. (Foto: P. P.) vseh virov oz. porabe. Po Dobovškovih zagotovilih so izgube na okrog 70 km primarnega in sekundarnega voda okrog 25-odstotne, medtem ko je slovensko povprečje izgub večje od v Sloveniji, za kar imata zasluge taki arhitekt Janez Glavan, ki je izdelal načrte za opremo, kot tudi domačin Drago Krošelj s kooperanti, ki so v rekordnem času (od ideje do realizacije projekta so potrebovali slabe 3 mesece) izdelali opremo. Projekt je podprl tudi sevniški izvršni svet. P. P. (Drobne iz Kočevja) ^ NAJUSPEŠNEJŠE ČIŠČENJE/ Izkazalo se je, da kočevska osrednja čistilna naprava očisti odpadne vode, kar 97-odstotno. To pomeni, daje čiščenje odplak v Kočevju najuspešnejše v vsej državi. Upamo, da se zadeva po tej pohvali ne bo poslabšala i KAM Z GLASBENO ŠOLO?- Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so razpravljali tudi o selitvi glas- bene šole delavske godbe v nove pro/ store. Ena izmed možnosti je, da bi več bolezni (prehladov) itd__ je tudi na god sv. Medarda (8. junija) in Jože Ožanič iz Kužlja pravi, da bo tako vreme 40 dni in da je tako zato, ker je bil ta svetnik naglušen. Svetnik je vprašal ljudi, kdaj bi radi dež. Odgovorili so mu: “Kadar bomo prosili,” on pa je slišal: “Kadar bomo kosili,” zato običajno ob košnji dežuje 40 dni. Ribniški zobotrebci cija (prehodi za pešce itd.). Tudi predlogi policijske postaje v zvezi s sta- njem "cest in prometne signalizacije odgovora in orez ukre-’ tavljanje. Zato je že pi nesreče pa tudi lažjih OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Zakaj v Ribnici niso ponovni označili prehodov za pešce, ko so stat* oznake že popolnoma zbrisane? - Se ne splača, ker takih označb it prometnih znakov nobeden ne upe števa, kar se najlepše vidi pri edinett ribniškem sempforju. ( Sevniški paberki lobro, da šna p< olajševalna okoliščina. Še dc gre za miroljubni družini, kajti sicef bi utegnilo postati morebitno po-' novno snidenje požigalca s prizadeti; mi in tudi drugimi vaščani, ki so te dn1 po zaporednih požarih zelo slabo spali, silno neprijetno, če že ne kat nevarno. Zakaj je fantič s kitko po-žigal, niti ni pomembno in za tako početje ni seveda nikakršnega opravičila, bodisi, daje hotel, kol pravi(jo), videti, kako zagori, ali zatOi ki er naj bi si nekoč hotel pri priza; detih sposoditi nekaj denarja, a ga h1 dobil. POLETJE - Prireditelji Sevniškega 5iio tržane. k1 poletja tudi tokrat prosijo tržane, se bojijo hrupa in vseh morebitnib nevšečnosti ob nastopih ansamblo'1 na Glavnem trgu od petka na soboto in od sobote na nedeljo za razume; vanje in potrpljenje. Že prav, men1 večina prebivalcev starega mestnega jedra, a kako lepo bi bilo, ko bi bili ta; ko razumevajoči vsi tisti “pločevinasti lovci na človeške glave”, kot imenu- je sevniški psihiater dr. Cveto Gra-dišar tiste, ki s svojimi jeklenimi km njiči divjajo skozi trg in navijajo pli11 do onemoglosti. Ako jim že ni d° lastne varnosti, naj pustijo za božjo voljo pri miru vsaj nedolžne! odkupili eno izmed stavb Trikona, ugotovili pa so, da so za ta nakup & druge ponudbe. NEVŠEČNO DEŽEVJE - Zaradi deževja do začetka minulega tedna ja bilo bolj nevarno v prometu, bilo ja, ..............lov) itd. Deževalo si re je NADALJUJEJO S KANALIZA i CIJO - Lani so v Ribnici urejali kanalizacijo od čistilne naprave po desnem bregu Bistrice in skozi območja gradu do Ambrožičeve hiše, nakar ja septembrsko dolgotrajno deževja del. Zdaj onemogočilo nadaljevanje del. Zdaj spet delajo naprej, in sicer do Mlaka JJj in križišča Opekarske ceste in cesta « Opekarske ceste in ces proti Sajevcu oz. Bukovici. OPOZORILA NE ZALEŽEJO -Na ribniških ulicah je zbrisana tako imenovana talna prometna signaliza- so ostali brez odgovora in pov, naslovljeni pa so bili na Republiško upravo za ceste, Cestno podjetje Novo mesto, obrat Kočevje tel Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu občine Ribnica. KRITIČNO PRI JUTRU - Najbolj kritičen odsek magistralne ceste je v Goriči vasi od bivšega Eurotran-sa do diska Jutro oz. gostilne Ribničan. Parkirišče “Jutra” ne sprejme vseh vozil, zato mnogi parkirajo kal ob magistralni cesti, kjer ni ne pločnika, nejavne razsvetljave in ne znaka za prepovedano parkiranje ali us- C rišlo do smrtne poškodb. sti s k; žii Z POŽIGALEC - Sevniška policij« oz. kriminalsti UNZ Krško so ugotovili, da je dva nedavna požara n« Logu zanetil domačin, in sicer 15-let" ni fantič. Zanimivo je, da gre za pra' tistega storilca s famozno kitko, ki g« je po požaru pri Perčevih in Novša-kovih upodobil sevniški bioenergetik Marjan Knez in so v portretu, ki gaje Knez narisal, loški otroci takoj prepoznali, za koga gre. Čeprav je mladenič doslej živel v neurejenih družinskih razmerjih, za prizadete v požaru to ni ravno kakšna posebna Z£ di si • Večina nesporazumov med ljudthi izvira iz besed. Zato modri ljudje predvsem pa politiki, govore tako, dJ nič ne povedo. nič ne poved • Lastnina je eden od stebrov dntibč bolj svet od religije. (Flaubert) Krške novice DEVALVACIJA - Minister Gantarje v Krškem javno priznal, da smo v naši državi pred kratkim izved-a devalvacijo. Pri tem ni mislil na denar, ampak na “inštitucijo greznice”. Greznico, to je tista luknja, v kateri se znira, saj veste kaj, smo pri nas čisto razvrednotili. Menda v naši družbi nekaj velja samo še kanalizacija. A ker kanalizaijskih sistemov ni in ker ni niti čistilnih naprav, bi bile spet dobre vsaj greznice. Če se že pogrezamo, nikakor ni treba, da izpuščamo svinjarijo v prvi jarek in po njem na sosedovo. NI AKTUALNO - Dokler upaijal-mki v NEK še tesnijo, dokler m prtsil-mh zaustavitev jedrskega objekta iz yarnostnih razlogov, se v Ljubljani mhče ne meni kaj preveč za posavski nebodigatreba. Nenadoma jih nič več ne zanimajo trajna odlagališča, niti zamenjava uparjalnikov, niti zaprtje mektrarne. Vse kaže, da trenutno Jedrska elektrarna zanima le še Krčane in njihove bližnje sosede. NEIZMERLJIVO - Posavce zanima tudi renta, vendar ministrstvo za okolje ve za zdaj le to, daje potrebno sPrejeti pravilnik o dodeljevanju fente. In še to, da bi renta morala zajemati tri segmente: nadomestilo za neposredno izmerljivo škodo, za oviranje dejavnosti, ki se ne morejo raz-v'jati zaradi objekta, in psihološki segment. Kot smo nedavno slišali iz ust samega ministra, neposredna izmerljiva škoda v Krškem ne pride v poštev. Menda zato, ker je jedrska elektrarna ne povzroča. Nekateri pa so mnenja, da bo bolj zato, ker škoda sploh ni meijena. POTEGNJENI - Na združitvenem zboru krške liberalne demokracije je kar vrvelo pomembnih gostov, kar se )e redko zgodi v teh krajih. Prišla jih Je cela četa in kdaj pa kdaj so prav grdo pogledali naokoli. Iz zaupnih y|rov smo zvedeli, da so s pogledi iskali Roberta Kerina in se spraševali, Itako mu je uspel podvig. Menda je skrivnost v tem, da gosti niso vedeli drug za drugega, vse dokler se niso soočili v Krškem. jiovo v Brežicah ) OBISK - V začetku junija se je v “režicah mudil Fikret Abdič, ne da bi kdo od domačih znal povedati, kako m zakaj. Gospod Abdič je sicer po mestu iskal hotel, drugače pa se je tu počutil precej domačega. Tudi v “režicah so namreč najmanj tri sprte strani, ki se po nacionalnosti kar lepo ujemajo z razmerami v Bosni. Morda m lahko bosanski pogajalci pooblastili kar vsak po enega “svojega” Brešana in bi tu organizirali pogajanja. Za mesto bi bila to lepa promocija Cmorda bi se vključile celo Terme Čatež), mirovnega sporazuma pa, kot nas učijo izkušnje, itak ne bi nihče spoštoval. VOJNA - Slišati je, da se v Brežicah Pfipravlja nova vojna. Sprti strani še msta povsem razpoznavni, menda gre za sindikat in izvršni svet. Le-ta pravi, da za vojno ni razloga, saj ne ovira sindikata pri delu. “Lahko prodajajo moške in ženske gate, ozimnico, svinjske polovice - s pogodbo ali brez!” je mio slišati na seji IS. Stara zgodba. Dokler sindikat počne vse naštete stvari, je čisto v redu organizacija. Druga pesem se začne, ko “po nepotrebnem” vtika nos v položaj delavcev. REKLAMA - Mednarodna znanstvena delavnica o Pišecah, Brežicah, Kapelah in o razvoju podeželja bo jmela svoj sedež v Atomskih toplicah. * am bo potekal teoretični del in tam bodo nekaj dni preživeli udeleženci, sami ugledni ljudje iz Slovenije in tujine. Vsak bo nato svojemu širokemu krogu znancev pohvalil lepote Atomskih toplic in Kozjanskega. Lepa zgodba, ni kaj! Le da bi bila lahko še 'PPša. če bi se odvijala v brežiški oPcinj Kolje znano, imajo tudi tam l°plice. Znanstvena karavana se bo ustavila v Podčetrtku, ker so jo k temu Prepričali z nižjimi cenami. V rek-umne namene, seveda. LOV - Pri Mostecu se je v Ponedeljek uspešno končal lov za neznanim kriminalcem. Občani so imeli Priliko opazovati policijsko akcijo z potrebno oborožitvijo in manevri, k-eje bila akriin usnešna še ne vedo. e je bila akcija uspešna, še ne vedo, so na koncu slišali samo vzklike Naš je!” So ga ujeli ali prepoznali? so v , \,času od 11. do 19. junija režiški porodnišnici rodile: Nataša ^regorič iz Novega mesta - Roka, Oknica Martinčič iz Podbočja - Jane-la’ Radmila Živkovič iz Pleterja : Kobija, Tatjana Sovinek z Sel pri , - Marka, Jana Vodopivec iz Do- jenje vasi - Urbana, Veronika Marinčič iz Pletena - Alena, Lidija Vo-p\ec iz Mihalovc - Luka in Tatjana °narc-Špan iz Krškega - Urško. Čestitamo! e, ie< da lahko država ustvar- delovna mesta. Ona lahko ustvar-1 le uradniška mesta. (Mencinger) IZ NKŠIH OBČIN IZ NNŠIH OBČIN E Posavci imajo voljo do deponije Septembra bodo dobili tudi “Skupni koncept ravnanja z odpadki” - Kako naprej? -Za zdaj ureditev sedanjih občinskih odlagališč - Bo kaj državnega denarja? KRŠKO - Tri posavske občine iščejo rešitev za skupno odlaganje odpadkov, ker bodo le tako lahko zadostile normativom in zbrale dovolj odpadkov, da se jim bo splačalo zgraditi okolju prijazno deponijo. Za odlaganje posebnih odpadkov pa bo potrebno še širše povezovanje, npr. z dolenjsko regijo. Pred kratkim so predstavili drugo vmesno poročilo o izdelavi projekta, končno poročilo pa lahko pričakujemo septembra. Vodja projekta mag. Krešimir Fink je napovedal, da bodo že čez mesec dni lahko postregli s precej konkretnejšimi podatki iz šestih podprojektov. Zbiranje, sortiranje in odlaganje odpadkov v Posavju ter komuniciranje z javnostjo bodo zastavili v poletnih mesecih, ko bodo dokončali tudi predlog za organiziranost izvajalcev. V aprilu in maju so opravili večino dela za analizo obstoječega stanja, vzjjostavitev informacijskega sistema ter iskanje možnih lokacij. Lotili so se tudi ugotavljanja količine in sestave odpadkov v krški občini za mestno in vaško naselje. Na deponiji z ročnim sortiranjem izločajo papir, plastiko, biološke in posebne ter ostale odpadke. Z merjenji bodo na- daljevali še po končnem poročilu, saj se količina odpadkov razlikuje glede na letni čas. Poudarjajo, da je zelo pomembno dobro oceniti količino in sestavo odpadkov, sicer lahko nastane velika škoda. Najtežje pri izvajanju projekta v praksi bo prav gotovo iskanje možnih lokacij regijske deponije. V projektu bodo predlagani kriteriji za iskanje lokacij, ki naj bi bile v vsaki od treh občin, čeprav nekatere zaradi manjše primernosti morda precej dražje. Z odlaganjem odpadkov naj bi se ukvarjala profitna družba po avstrijskem in finskem modelu. Projekt ravnanja z odpadki bo Posavce stal 9 milijonov tolarjev. KRČANA DEVETA V DESETIH PLESIH ZDRUŽITVENI ZBOR ŠTIRIH STRANK BREŽICE - Štiri brežiške stranke -Demokratska stranka (predsednik Franc Pacek), Liberalno demokratska stranka (predsednik Veljko Jukič), Socialistična stranka (predsednik Slavko Sušin) in Zeleni - ESS (predsednik Hrvoje Oršanič) so se v začetku preteklega tedna tudi na lokalni ravni združile v Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) in ustanovile občinski odbor. MARIBOR - Trije pari krškega plesnega kluba so se v nedeljo udeležili državnega prvenstva v kom-ples binaciji desetih plesov (pet standardnih in pet latinskoameriških). Mlajša mladinca Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar (Zavarovalnica Triglav, Krško) sta v konkurenci najboljših slovenskih klubov dosegla deveto mesto. Pionirja Mitja Pran in Mateja Gane sta se uvrstila na 18. in njuna vrstnika Matija Kržan in Teja Dumenčič na 19. mesto. V SOBOTO KRESNA NOC NALIBNI KRŠKO - Planinsko društvo Krško je minulo soboto v počastitev krajevnega praznika organiziralo pohod od ribnika v Resi do planinske koče na Grmadi nad Krškim, to soboto ob 18. uri pa vabi na tradicionalno Kresno noč na Libni. ODBOR ZDRUŽENE LDS TUDI V KRŠKEM KRŠKO - Tudi Krčani so v torek, 14. junija, poskrbeli za združitveni zbor štirih strank v Liberalno demokracijo Slovenije. Na občinski ravni so se povezali: Demokratska stranka (predsednik Milan Venek), Liberalno demokratska stranka (mag. Drago Fabijan), Socialistična stranka (Peter Žigante) in Zeleni - ESS (Vida Ban). Srečanje naših zdomcev na Bavarskem Negovanje prijateljstva, predstavitev kulture in domovine MUNCHEN - Pred dvema letoma ustanovljeno Slovensko kulturno društvo Lipa iz Miinchna prireja to soboto veliko kulturno srečanje v Griinvvaldu, južnem predmestju Miinchna. Na slovenskem bavarskem srečanju, ki ga organizirajo skupaj z griimvaldskim folklornim društvom pričakujejo več kot 1000 obiskovalcev, največ slovenskih zdomcev, njihovih družin in prijateljev. S srečanjem želijo zbližati slovenske družine na Bavarskem, jih povezati z ostalimi narodi in nemškim gostom prikazati lepote Slovenije, zaradi česar bodo postavili posebno turistično stojnico s propagandnimi materiali in informacijami. Prireditev se bo začela ob 10. uri dopoldne s pozdravom in mašo za mir na svetu. Zapel bo mladinski pevski zbor iz Kostanjevice na Krki, za vese- Ker bo po mnenju mag. Finka za tako deponijo potrebno najmanj 15 milijonv mark, je še v Posavju ne bo tako kmalu. Zato bodo so konca julija pripravili študijo o možnostih sanacije sedanjih odlagališč. Vsaka občina naj bi legalizirala vsaj eno dosedanje odlagališče, ga uredila, odpravila največje pomanjkljivosti in • Z ureditvijo dosedanjih deponij naj bi pridobili čas in lažje dosegli miselni premik pri ljudeh, saj bo treba odlaganje odpadkov na sodobne deponije kar pošteno plačati. Če Posavci tokrat mislijo zares, jih čaka jeseni, ko bo študija končana, veliko dela. Kot je dejal predsednik regijske komisije za uresničevanje tega projekta Franc Jenič, se bo potrebno dogovoriti, kako naprej. Dognati bo treba, krij lahko ljudem ponudijo, če sprejmejo lokacijo, in poiskati vire financiranja. Mag. Fink meni, da obstajajo možnosti za pridobivanje državnih sredstev v te namene, če bodo le pravočasno pripravljeni dokumenti. Takega mnenja je očitno tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, ki je v Krškem sam predlagal, da ne bi posavsko deponijo gradili kot vzorčni primer za delo družbe Ikros. si pridobila zaupanje ljudi. Ločeno zbiranje odpadkov je nujno, a ker država še ne razmišlja o subvencioniranju odkupa in ponovne predelave, projektanti predlagajo ločeno odlaganje na posebne dele deponije. B. DUŠIČ-GORNIK Smeh, da bi se zjokal! Novinarji smo bili ošteti, ker smo se posmihali in muzali ob pogovorih z ministrom za okolje in prostor dr. Pavletom Gantarjem. Menda naj bi nas lahko bilo sram, da se tako neprimerno obnašamo. Nekaj sramu po obisku ministra v Krškem gotovo ne bi bilo odveč, vprašanje je le, na kateri strani. Organizator tega obiska - na vabilu piše, da je to občinski izvršni svet in v njegovem imenu podpredsednik Robert Kerin - je skrbno pripravil program obiska. Ob 12. uri naj bi gost s spremstvom prispel v Nuklearno elekramo, se pogovarjal z vodstvom elektrarne o varnosti obratovanja, si ogledal skladišče NSRAO in pohitel z opoldanskim kosilom, saj je bilo treba ob 13.30 že priti v Elektrarno Brestanica. Tudi tu je bil razgovor z vodstvom o zagotavljanju varnosti obratovanja v NEK in ogled elektrarne, vendar so se že čez eno uro gostje morali oglasiti pri predsedniku krškega izvršnega sveta. Bliskoviti obisk v Krškem je bil, kot smo izvedeli pozneje, rutmenjen predvsem seznanjanju ministra s prostorsko in okoljevarstveno problematiko krške občine. Kot se je pokazalo v razgovoru s predstavniki občine in nekaterih podjetij ter pozneje še z novinarji, je bil minister informativnega obiska še kako potreben. Tega se očitno zaveda tudi sam, saj je povedal, da bo njegovo ministrstvo poskrbelo za več stikov z javnostjo in predvsem za več obiskov v lokalnih skupnostih, da bi bilo na tekočem s težavami. To nikakor ni slaba usmeritev, vendar pa je minister Gantar pozabil, da se je tudi na takšen ionformativni obisk treba pripraviti. Opravičilo v smislu pomanjkanja časa ne pride v poštev, saj je sam minister dokazal, da ima časa na pretek, ko se na terenu uči in spoznava tisto, kar so pred njim spoznali že drugi. Domnevamo lahko, da imajo v ministrstvu za okolje in prostor kakšne svetovalce, ki bi ministru v kratkem času lahko postregli z informacijami o tem, kaj se je na območju Krškega dogajalo zadnje čase. Krčani so ministra seznanili s trenutno problematiko na področju urejanja prostora in varstva okolja v občini, ga opozorili na nedorečene kriterije za odškodnine in na nujnost skupnega obravnavanja širšega prostora pri poseganju v prostor. Dr. Gantar je na vse to povedal nekaj splošnih mnenj, ponovil nekatere ugotovitve o komunalnih deponijah, varovanju podtalnice in dejal, da “bodo na osnovi izkušenj resno pristopili k iskanju trajnega odlagališča za jedrske odpadke". Pri tem mu gre verjeti, nerodne je le to, da ministri pač ne prihajajo v Posavje vsak dan, in če že pridejo, se od njih pričakuje kaj več. Najmanj to, da bodo nanizali nekaj konkretnih stališč o lokalni problematiki in predlogov, za katere se bodo v zvezi s tem zavzemali. Ker se je po pogovom na občini in po tiskovni konferenci mudilo na kosilo in na združitveni zbor LDS Krško, je napovedana okrogla miza o jedrski tehnologiji in o problemih skladiščenja visoko, srednje in nizko radioaktivnih odpadkov odpadla. Verjetno tudi zato, ker na njej ne bi imel nihče povedati kaj novega. Zaradi tega je imelo tiho smejanje novinarjev trpek priokus. Nekateri med njimi so tako poslušali že ničkoliko ministrov. Žal vsak, ki pride na ta položaj začne zgodbo na začetku. B. DUŠIČ-GORNIK Delnice HBB niso več na borzi Ukinjen presanacijski postopek • Od januarja zamrznjeno trgovanje z delnicami HBB so zdaj izločili iz Ljubljanske borze - Ponoven odkup lastnih delnic zakonit ali ne? BREŽICE - Banka Slovenije jc 1. junija ukinila predsanacijski postopek v Hipotekarni banki Brežice, vendar sc njene težave s tem še niso končale. V začetku januarja je Banka Slovenije uvedla postopek predsanacije za HBB, katere osnovni namen je bil poplačilo dolgov do banke. Ljubljanska borza je že dan zatem zamrznila trgovanje z delnicami HBB in kot osnovni vzrok navajala ravno uvedbo predsanacijskega postopka. Zdaj bi bilo logično pričakovati, da bo borza sprostila trgovanje in dopustila HBB, da si poplača dolgove s Skupščina nima pristojnosti za preseljevanje Še vedno brez zaključnega računa in proračuna KRŠKA OAZA NA HRVAŠKEM- V otroškem naselju na Lošinju je od leta 1977 v počitniških kolonijah letovalo več kot 6 tisoč otrok Ob nedavni predstavitvi Počitniške skupnosti Krško in otroških zmogljivosti v okvini nje je aktivistka krške OZPM in utemeljiteljica počitniškega naselja vNerezinah Rezi Pirc (skrajno desno) povedala da je nekdaj v sezoni tu letovalo tudi do 800 otrok. Kerzaradi vojnem padca standarda Krčani sami teh postelj ne morejo več zapolniti, so počitnice ponudili tudi otrokom iz dntgih občin. (Foto: B. D.-G.) BREŽICE - Brežičanom je po petih mesecih in osmih sklicih uspe- lo razpoloženje ob skupnem kosilu pa bo poskrbela godba iz Dinghartinga. Popoldne bo kulturni program s folklornimi plesi, petjem in veselimi igrami. Nastopila bo folklorna skupina iz Zg. Gorij pri Bledu, tamburaši iz Črešnjevcev, mladinski pevski zbor iz Kostanjevice ter zdomska folklorna društva: Triglav iz Stuttgarta, Drava iz Augsburga, Lastovka iz Ingolstadta. Popoldne se bo v nogometu pomerilo tudi slovensko in bavarsko moštvo, ki bosta okrepljeni z znanimi športniki, kot so Oblak, Ameršek in Škulj. Med prireditvijo, ki jo bo povezovala Simona Špindler, bodo zbirali denar zapomoč otrokom, obolelim za rakom. Za veselo vzdušje na srečanju bo poskrbel narodnozabavni ansambel Tonija Sotoška s pevko Marjetko Podgoršek. Organizatorji načrtujejo, da bo iz Brežic odpeljal poseben avtobus (informacije na tel. (0608)61-150). Glavni pokrovitelj prireditve, s katero želijo tudi predstaviti Sloveni- ganizaciji pomagali tudi:" tež, Brebus Brežice ter krajevna skupnost Kostanjevica in Kmečki hram Herakovič. B. D.-G. dokončati 30. sejo. Ob zadnjem sklepčnem zasedanju se jc zataknilo pri romski problematiki. Po drugi razpravi o njej so tokrat le sprejeli sklep o ustanovitvi občinske komisije, niso pa sprejeli predloga delegata iz KS Cerklje ob Krki, da se pred ustanovitvijo komisije Romi preselijo iz njihove vasi. Po besedah predsednika Oršaniča skupščina namreč nima pristojnosti za preseljevanje narodov. Delegati so še imenovali Majo Baškovič za občinsko sodnico za prekrške, Teodorja Oršaniča za člana sveta območne enote Zavoda za gozdove ter Jožeta Baškoviča, Jožeta Ferenčaka in Milana Lokarja za predstavnike SO v odboru za izgradnjo Srednje ekonomske šole v Brežicah. Že pri sprejemanju dnevnega reda za naslednjo, 31. sejo se je začelo zatikati. Delegati bi morah dati soglasje k izvolitvi direktoija Zdravstvenega doma Brežice. Dr. Zvonimir Blaževič je imel pripombe na pravilnost vodenja postopka, s čimer je užalil predsednika komisije za volitve in imenovanja ter tudi Cirila Kolešnika, ki je protestno odstopil s funkcije člana sveta Zdravstvenega doma. Po nekaj težkih besedah je dr. Blaževič zapustil sejo, ki je po odhodu še nekaterih delegatov postala nesklepčna. Tako Brežičanom niti v predlaganem enofaznem postopku spet ni uspelo sprejeti zaključnega računa za leto 1993 ter letošnjega proračuna. Najbolj vztrajni delegati so še razpravljali o tem, vendar sklepov niso mogli sprejeti. A. Č. ponovnim odkupom lastnih delnic. Najbolj sporno pri vsej stvari je, da so komitenti HBB, ki so bili hkrati tudi najpomembnejši lastniki banke, vzeli kredite in v zakup zastavili delnice iste banke. Banka je po informaciji Ljubljanske borze že odkupila ali sprejela v zakup 37,8 odst. vseh svojih navadnih delnic. Odbor Ljubljanske borze, ki je v prvi polovici junija kar dvakrat odločal o nadaljnjem trgovanju z rednimi in prednostnimi delnicami HBB na borzi, se je končno odločil. Ne za odmrznitev trgovanja, ampak za izključitev obojih delnic iz kotacije na borzi (s 16. junijem 1994). Odbor za sprejem meni, da je pridobivanje delnic na zgoraj opisani način v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah in daje možnost za izvajanje primarne emisije preko te ustanove. Zakon sicer izjemoma dovoljuje ponovni odkup lastnih delnic, če je premoženje družbe ogroženo, vendar odbor meni, da pri HBB ne gre za tak primer. VI lipotekarni banki Brežice trdijo nasprotno, namreč, da gre v njihovem primeru točno za take okoliščine, kot so navedene v komentarju zakona. Pridobitev lastnih delnic je po zakonu res nedopustna, ker presega 10 odst. vrednosti osnovnega kapitala, vendar menijo, da te primere rešuje določilo istega zakona (družba mora tako pridobljene delnice odsvojiti v treh letih po pridobitvi). “Delnice HBB so bile izdane pred dvema letoma in v enem letu v celoti prodane, zato ne gre niti za prvo prodajo niti za primarno emisijo,” trdijo v banki. Menijo, da izpolnjujejo vse pogoje za kotacijo na borzi in tudi za zaščito investitoijev. To potijujeta tudi poročilo revizorjev in ukinitev predsanacijskega postopka (večina bank gre naprej v sanacijo) ter pravkar izdano dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje na osnovi novih merili. V banki so prepričani, da njihovi delničarji ne potrebujejo nobene posebne zaščite. Največ škode so jim v zadnjih mesecih prinesla dogajanja okrog banke, posamezni delničarji pa so že napovedali, da bodo iskali zaščito na sodišču. Po besedah namestnika direktorja HBB Alojza Dimiča se bo banka pritožila na sklep borze, kar pa izvršitve ne zadrži, zato je HBB že izključena iz borze. Z delnicami HBB se zdaj lahko trguje v prosti prodaji. B. DUŠIČ-GORNIK .'V- KRČAN1 ZDAJ PLEŠEJO BOLJE - Minulo soboto je Društvo za plesno dejavnost skupaj s Plesno šolo Krško zaključilo še eno bogato sezono vaj, tekmovanj in tečajev za otroke, mladino in odrasle. V dosedanjem razvoju plesne dejavnosti v občini in v Posavju je tečaje različnih plesnih zvrsti obiskovalo preko 10.000 tečajnikov. V soboto se je pred polno dvorano krškega kulturnega doma predstavilo čez 200 mladih plesalcev krškega društva in njihovih kolegov iz osnovnih šol in plesnega vrtca. Člani dništva so se z zaključkom zahvalili tudi učiteljem, trenerjem in mentorjem ter pokroviteljem in sponzorjem. Strokovni in organizacijski vodja Dušan Vodlan je ob tej priliki opozoril, da tudi velik razvoj plesne dejavnosti, številno članstvo in lepi rezultati ne otalijo nerazumevanja za to dejavnost v določenih krogih. (Foto: B. D.-G.) DOLENJSKI LIST Muljavci oživili Jurčičeve junake Za 150. obletnico Jurčičevega rojstva so ljubiteljski gledališčniki na Muljavi pripravili dramatizacijo povesti Domen -Letno gledališče na prostem KONCERT NOVOMEŠKIH SIMFONIKOV NOVO MESTO - V atriju Proštije bo jutri, 24, junija, ob 20.30 koncert Novomeškega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Zdravka Hribarja. Orkester je nastal pred dvema letoma iz Novomeškega orkestra, ki so ga leta 1991 ustanovili na Hribarjevo pobudo, sestavljali pa so ga učitelji in nekdanji ter sedanji učenci novomeške glasbene šole. Danes šteje že okrog 70 članov, igra pa klasično glasbo, skladbe slovenskih skladateljev in priredbe priljubljenih revijskih skladb. Obeta se torej glasbeno zanimiv in bogat večer. KONCERT TAMBURAŠEV DRAGOMLJA VAS - V nedeljo je bil v gasilskem domu v Dragomlji vasi pri Metliki koncert tamburaškega orkestra pod vodstvom ravnatelja osnovne šole Stopiče Lada Brulca. Tamburaši so se predstavili z dvanajstimi skladbami, po koncertu pa je bilo prijetno družabno srečanje. TRIJE KONCERTI KOČEVJE - Minuli teden so bili v Kočevju kar trije koncerti, in sicer moškega pevskega zbora Svoboda ob njegovi 20-letnici, glasbene šole ob zaključku šolskega leta in za nameček je gostoval še ansambel “Hladno pivo” iz Zagreba. LITERATI NESLOVENSKE NARODNOSTI NOVO MESTO - V torek, 21. junija, so ob 19. uri zvečer v Domu Majde Šilc nastopili literati drugih narodov in narodnosti, ki stalno prebivajo v Sloveniji. Na literarnem večeru, ki ga je pripravila republiška ZKO, so nastopih: Jure Drljepan, Antonija Baksa srnel, Dušan Čunjak, Isnam Talič, Milan Stepanovič in Jandranka Matič Zupančič. Za glasbo so poskrbeli učenci novomeške glasbene šole. MULJAVA - Praznovanja v počastitev 150. obletnice rojstva našega velikega pripovednika Josipa Jurčiča, ki potekajo letos, so prebivalci njegove rodne vasi Muljave in okolice kronali z izvedbo dramske priredbe priljubljene Jurčičeve povesti Domen. Premierna predstava je bila prejšnji petek, 17. junija, zvečer v letnem gledališču pri Jurčičevi domačiji, kjer muljavsko kulturno društvo že vrsto let z uspehom uprizarja igre na prostem. sko, bodo ponovili ob koncu tega tedna, v petek in soboto, ob 21. uri zvečer, nato pa še ob petkih in sobotah v prvi polovici julija. M. MARKELJ Ker je bila uprizoritev Desetega brata, nedvomno Jučičevega najbolj slavnega dela, na sporedu lani, so se zavzeti člani kulturnega društva odločili, da v jubilejnem letu postavijo na oder Domna, prav tako zelo priljubljeno in znano Jurčičevo po- var, njegovo ljubezen Anko Irena Tekavc, graščaka Sovo Ciril Jurčič, Domnovo mater Lidija Zajc, Ankin-ega očeta Jože Sinjur, berača pa Anton Tekavec. Govorijo kar v domači govorici, kar je gotovo posrečena in prava izbira. Za glasbeno opremo so Nič več inajemniki REŽISER Z IGRALCI - Janez Eržen že dolgo sodeluje z Muljavci pri pripravi dramatizacij Jurčičevih del, ki jih leto za letom igrajo v svojem gledališču na prostem. Na koncu letošnje premiere Domna se je režiser znašel med “Turki", “beračem "in drugimi igralci Domna, hvaležnimi za opravljeno delo. (Foto: MiM) vest. Dramatizacijo in režijo je tudi tokrat vzel v svoje roke Janez Eržen, poklicni igralec ljubljanskega mestnega gledališča, ki je že večkrat pomagal Muljavcem pri njihovih uprizoritvah. V Talijin voz so se vpregli seveda še številni drugi, od starejših, prekaljenih mačkov muljavskega letnega gledališča do najmlajših, ki so letos prvič stopili pod luči reflektorjev. Organizacijo je imel v svojih rokah Vinko Sever, sceno so po zamislih arhitektke Irene Bregar izdelali Jože Sinjur, Igor Tekavec in Janez Godec, za poslikavo pa je poskrbel Dore Južna. Igralska skupina šteje blizu 40 sodelujočih: Domna igra Franci Ilo- izbrali dogajanju primerne ljudske pesmi, kijih pojejo Zagoriški fantje. Tako so ob pisateljevi domačiji ponovno zaživeli junaki, ki jih je Jurčič pričaral v knjige iz domačega izročila in domišljije ter s svojimi povestmi in romanom postavil trdne temelje slovenski prozi. Igro o nesrečnem nezakonskem graščakovem sinu, kije zaradi maščevanja nad krutim očetom privedel roparske Turke na Dolenj- OMAN IN JAKOPIČ KOSTANJEVICA - Jutri,24. j unija, bo v Kostanjevici bogato likovno dogajanje. Ob 18. uri bodo v grajski cerkvi odprli razstavo najnovejših del slikarja Valentina Omana, uro kasneje pa v prostorih Galerije Božidar Jakac pregledno razstavo Rihard Jakopič, ki sojo združno pripravili Mestni muzej in Narodna galerija iz Ljubljane ter Galerija Božidar Jakac iz Kostanjevice. Obe razstavi bo odprl dr. Andrej Smrekar, direktor Narodne galerije. Tekstilni šoli Metlika se z dozidavo obeta trajna rešitev prostorskega problema METLIKA - Na zadnji seji metliške občinske skupščine so delegati sprejeli sklep, da skupščina občine prevzema skupaj z Republiko Slovenijo soustanoviteljstvo javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda Srednje šole tekstilne usmeritve Metlika. Hkrati je skupščina soglašala, da se šola preimenuje v Tekstilno šolo Metlika, njen sedež pa se s Tovarniške 2 prenese na Partizanski trg 4. S preimenovanjem so se šoli odprle možnosti drugih oblik izobraževanja, kijih doslej ni mogla opravljati. Ob tem je predsednik metliške vlade dejal, da se že tri leta borijo, da bi šola dobila mesto, kiji gre, in da bi lahko zadihala s polnimi pljuči. Daje na pravi poti, je v zadnjem času že nekajkrat dokazala z uspešno predstavitvijo svojega bogatega dela. Nedavno je izvršni svet sprejel tudi koncept o dozidavi Tekstilne šole, kar je hkrati pomenilo zeleno luč za nadaljnje priprave na gradnjo. Med šolo in gradom, vendar tako, da bi bil dostop do gradu še vedno mogoč, bi namreč dozidali štiri učilnice za praktični pouk ter s tem trajno rešili prostorski problem šole. M.B.-J. O ILUMINACIJI KAPITLJA NOVO MESTO - Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto priredi v sodelovanju z občino Novo mesto in novomeško proštijo pogovor in predstavitev projekta svečane iluminacije kapiteljske cerkve v Novem mestu in kulturnih spomenikov nasploh. O tej temi bo govoril ing. Jožko Ušaj iz Zagreba, sledilo pa bo predavanje ing. Jova Grobovska o arhitekturnih značilnostih Novega mesta. Po predavanjih, ki bodo v predavalnici Izobraževalnega centra Krke v hotelu Metropol na predvečer dneva držav-nos-ti, 24. junija, ob 19. uri, bo prezenta-cija poskusne svečane osvetlitve kapiteljske cerkve. Knjižno darilo Karlovcu Uspešna akcija zbiranja knjig za oddelek slovenskih knjig v karlovški mestni knjižnici SLOVENSKE KNJIGE TA KARLOVEC - Izročitev knjižnega darila za karlovško mestno knjižnico pred Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. NOVO MESTO - Minuli teden je izpred Knjižnice Mirana Jarca odpeljal avto s karlovško registracijo, v katerem je bilo 470 slovenskih knjig. Toliko sojih zbrali v posebni akciji, ki jo je vodila novomeška knjižnica ob podpori ministrstva za kulturo. Namen akcije je bil obogatitev oddelka NOCOJ ODPREJO RAZSTAVO V KRŠKEM KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica bo danes ob 20. uri odprla vrata razstavi akademske slikarke Martine Koritnik - Fajt. Vse goste bo k ogledu razstav e povabil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič, kulturni program pa bosta izvedla violinistka Tatjana Sozanič in kitarist Ivan Bakran. LESKOVŠKI UČENCI PONOSNI NA USPEHE LESKOVEC PRI KRŠKEM - Pretekli torek so na leskovški osnovni šoli pripravili sladoled za nekaj gostov in jim ob tem povedali, kaj vse so njihovi učenci dosegli v iztekajočem se šolskem letu. Lepih rezultatov ni malo: prva tri mesta za posameznike na regijskem šahovskem tekmovanju in tretje mesto ekipno na državnem, prvo mesto ekipno na državnem strelskem tekmovanju in drugo med posamezniki (Boštjan Arh), zlati priznanji v državnem merilu za zgodovinsko raziskovalno nalogo, prvo mesto za tehnično dejavnost na regijskem tekmovanju v kategoriji inovacij (Peter Gane), prvi mesti v nižji in v srednji skupini na regijskem tekmovanju čebelarjev, prvo mesto na regijskem tekmovanju v družabnih plesih (1. in 2. starostna kategorija) in prvo mesto v Posavju v teku na 300 metrov (Anja Čepin). Poleg vsega tega so se še mnogi učenci te žole uvr-stili med najboljše na različnih občinskih tekmovanjih. Pesmi o nasilju in smrti Prof. Janez Kolenc je v samozaložbi izdal novo pesniško zbirko Pesem ubitega navčka NOVO MESTO - Upokojeni prof. Janez Kolenc je pred kratkim v samozaložbi izdal novo pesniško zbirko, v kateri je pod naslovom Pesem ubitega navčka zbral tiste svoje pesmi, ki jih je izpisala grenka izkušnja vojne, nasilja, trpljenja, smrti in uničevanja. Večina v zbirki objavljenih pesmi je starejšega datuma, nekaj pa je povsem novih in lovijo aktualni utrip sedanjih razmer pri nas in v naši z vojno prežeti soseščini. Kot je napisal avtor v uvodni notici, teh pesmi ni nameraval izdati. Menil je, da ga je čas prehitel, da bodo pesmi ostale v arhivu njegove preteklosti in v spominu javne pozabe (!). Toda motil se je, ubiti navček spet poje zadnjo uro življenju in kol pesnik se čuti poklicanega, da izpriča grozo uničevanja, da ojjozori na nevarnost iger s smrtjo. “V strženu pesmi moje nove zbirke je predvsem vojna. Tako je pač, da je moja generacija nekako ves čas zapletena v vojno, od druge svetovne vojne do zadnjih vojn na Balkanu,” pravi Kolenc. Kolenc piše v svojem značilnem slogu, ki je blizu klasični poeziji, je torej sporočilen pesnik, svojemu bralstvu sporoča v svoja spoznanja in doživetja, kot jih je ubesedil v strogi formi soneta ali drugih rimanih pesniških zvrsteh. Pozornost v zbirki zbuja zelo zahtevna pesniška oblika sonetni venec, ki se je je KOlenc lotil kar v dveh primerih, s Trnovo krono iz leta 1944 in s Križevim potom iz leta 1946. Še vedno aktualna je pesnitev Kočevski Rog, ki upesnjuje še ne zaceljeno rano iz bližnje slovenske zgodovine, pomor domobrancev. Kolenčeve pesmi so mračne, prepojene s smrtjo, le tu in tam se utrne svetlejši ton v sicer brezupnem vzdušju; zaradi tega so pesmi pretresljive. Pesnik je pronicljiv in miselno globok, ko upesnjuje zaprt krog, v katerega se s smrtjo in nasiljem vklenejo krvniki in žrtve, manj uspešen pa je, ko išče racionalne vzroke slovenskega mrtvaškega plesa in jih najdeva v zgolj sli po oblasti in v politiki. M. MARKELJ slovenskih knjig v karlovški Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačiča. Zagrebška nacionalka je namreč na karlovško knjižnico prenesla nalogo, da zbira slovenske knjige in jih posreduje bralcem. K tej odločitvi so pripomogli dobri kulturni stiki med Karlovcem in Slovenijo, nekaj pa tudi dejstvo, da v Karlovcu živi precej Slovencev. Slovenski oddelek so v knjižnici odprli pred pol leta, in da bi obstoječi fond slovenskih knjig dopolnili, so zaprosili vse slovenske splošnoizobraževalne knjižnice in založbe za pomoč. Organizacijo akcije zbiranja knjig je prevzela Knjižnica Mirana Jarca, vodila pa jo je bibliotekarka Jadranka Zupančič. V treh mesecih se je nabralo 470 knjig; nekaj So jih darovale knjižnice, nekaj založbe, med njimi tudi Dolenjska založba, nekaj pa jih je odkupila Tovarna zdravil Krka. Tako je direktor novomeške knjižnice Janez Mežan lahko prejšnji teden v Novem mestu izročil bogato knjižno darilo direktorju karlovške knjižnice Ivanu Jurkoviču. Na izročitvi sta bili tudi Silva Novljan, svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice pri Narodni in univerzitetni knjižnici iz Ljubljane in njena hrvaška kolegica iz zagrebške nacio-nalke Djurdja Mesič. Obe sta povedali, da naj bi nabavo slovenskih knjig za karlovško knjižnico sistemsko uredili. V ta namen bo ministrstvo za kulturo odobrilo posebna sredstva novomeški knjižnici, ki bo skrbela za dopolnjevanje oddelka slovenskih knjig v Karlovcu, podobno kot nekatere obmejne regionalne knjižnice skrbijo za slovenske knjižnice onstran naših meja. Slovenski oddelek karlovške knjižnice je tako postal precej bogatejši in bo ob informativnem, študijskem, mladinskem in glasbenem oddelku te knjižnice lahko več pripomogel k poznavanju slovenske kulture pri naših južnih sosedih. M. MARKELJ SLA VILI S KONCERTOM - VKultumo-umetniškem društvu Brežice že desi let uspešno delujeta tudi ženski in mešani pevski zbor, ki ju vodita Elizabeta i Dragutin Križanič, oba znana brežiška kulturna ustvarjalca. Zbora sta v pete zvečer pripravila slavnostni koncert v viteški dvorani brežiškega muzeja. Pevci s pokazali, kaj vse zmorejo in zaradi česa se vsako leto znova uvrščajo med najbolj: posavske pevske zbore. Gost večera je bil tamburaški orkester KUD “Oto Zupančič " iz Artič, v katerem oba dirigenta aktivno sodelujeta. Orkester je s svi jim samostojnim nastopom in s prijetno spremljavo obogatil koncertni večer, la je obogatil že marsikateri zborovski nastop. Na sliki mešani pevski zbor na enei svojih nastopov. (Foto: B. D.-G.) USPEHI OTROŠKE SKUPINE - Otroška skupina Folklornega društva Kresjt imela v zadnjem času kar dva uspešna in odmevna nastopa: najprej v mariborski dvorani Union, kjer so bili gostje srečanja šolskih folklornih skupin podravski in koroške regije, v petek, 3. junija, pa v Kopru na srečanju najboljših otroških folklornih skupin Slovenije. Nastop naše skupine je požel vsa priznanja: takt zaradi lepih in slikovitih noš, preprostih ljudskih inštrumentov, ki jih otroci upo-, rahljajo, kakor zaradi dobrega prepevanja, plesa in sproščene igre otrok. Celote11 splet, ki ga je z otroki pripravila Majda Nemanič, je bil po oceni strokovnjaka narejen tako, da so uživali vsi: nastopajoči otroci in publika v dvorani. Za takt dobre ocene ima največ zaslug Majda Nemanič, ki skupino vodi, nemajhen pt je tudi prispevek staršev, ki otroke vzpodbujajo, spremljajo, podpirajo njihovi prizadevanja in z njimi delijo veselje ob dobrih nastopih. (Besedilo: S. V.) PREDSTAVITEV TROBIŠEVEGA PRVENCA - Minuli četrtek, 16. junija, ji bil v Dolenjskih Toplicah ponovno kulturni dogodek, eden tistih, ki dokaj pogosto popestrijo zdraviliški vsakdanjik za goste in domačine. Tokrat se je v viteški dvorani predstavil novomeški pesnik Smiljan Trobiš z svojim knjižnim prvenceo1 V modro, ki je nedolgo tega izšel pri založbi Erro. Predstavitveni večerje celoto šmihelski župnik Ciril Plešec, ki se je najprej pogovoril z založnikom in ilustratorjem Trobiševe pesniške zbirke Tonijem Vovkom (med drugim smo zvedeli, da bo za pesniško zbirko visoka naklada 500izvodov kmalu razprodana), pa je ob pomoči recita torke Jožice Škof prebral nekaj izbranih pesmi in se pogovoril z avtorjem o njegovem pesniškem odkrivanju Boga in življenjskega smisla-Za prijetno vzdušje je vmes poskrbel /Jevški zbor Pomlad iz Novega mesta pod vodstvom prof. Jožice Prus. Številno občinstvo je zanimanjem prisluhnilo sodelujočim in se jim na koncu z dolgotrajnim ploskanjem zahvalilo za prijeten in doživljajsko bogat večer. (M. Markelj) OBILO LEPEGA ZA MALO POSLUŠALCEV - Tretji koncert Novomeških poletnih večerov, ki je bil na sporedu v petek, 17. junija, je bil posvečen solo petju. V Domu kulture, kamor so zaradi grozečih deževnih oblakov prestavili prireditev, ki naj bi bila sicer v atriju kapiteljske proštije, je nastopila svetovno znana sopranistka Ljiljana Molnar-Talajič, ki je ob spremljavi pianista Darka Domitroviča V prvem delu koncerta zapela pesmi svetovnih mojstrov Schuberta, Straussa, Čajkovskega in Rahmaninova ter skladbe slovenskih skladateljev Škerjanca in Lajovica, v dntgem pa znamenite arije iz znanih oper. Sopranistka, ki je bogastvo svojega glasu in občuteno podoživljanje pevskih mojstrovin posredovala že poslušalcem na vseh koncih sveta, od Rusije do Amerike, je v Novem mestu žal pela pred skoraj prazno dvorano, le kakih trideset ljubiteljev glasbe je bilo deležnih bogastva tistega večera. (M. Markelj) Prvi dnevi pajka v Novem mestu V sredo odpeljal 12 avtomobilov, dovolj dela pa je imel tudi ostale dni - Po potrebi bo še prišel v Novo mesto - Veliko obvestil o prekršku napisali tudi policisti NOVO MESTO - Novo mesto se že nekaj let duši v vsepovprek zaparkiranih avtomobilih. Prejšnji teden je začel delati red sposojeni pajek, kije avtomobile, ki so ovirali promet, začel odvažati na Komunalo na Cikavi. Odvoz avtomobila in kazen za napačno parkiranje pa še zdaleč nista poceni, voznika stane skoraj 12 tisočakov. Vendar je treba priznati, daje pajek nekaj reda le naredil v mestu. Več reda pri parkiranju poskuša narediti tudi policija. Samo v letošnjih prvih petih mesecih so policisti obravnavali skoraj 1250 voznikov, ki so naredili prekršek zaradi napačnega parkiranja. IZGINILA DENARNICA Z DENARJEM IN DOKUMENTI -11. junija je nepridiprav iz osebnega avtomobila, ki gaje imel M. K. iz Črešnjevca parkiranega pred cvetličarno v Metliki, ukradel denarnico z denarjem in dokumenti. Lastnico je oškodoval za okrog 25 tisočakov. UKRADEL ŽENSKO KOLO -16. junija je neznanec v Kolodvosrki ulici v Črnomlju pred drvarnico pri gostilni Rog ukradel žensko kolo, vredno 40 tisočakov. Kolo, last S. T. iz Črnomlja, so našli še istega dne pred Kulturnim domom v Črnomlju. OB JAKNO IN POTNI LIST -16. junija je neznan storilec iz osebnega ayta, ki ga je imel Z. L. iz Sošic parkiranega pred trgovsko-poslovnim centom v Metliki, ukradel usnjeno jakno in potni list. Lastnika je oškodoval za okrog 30 tisočakov. ČIGAVA JE KOLPA? . OSILNICA - Ob Kolpi na območju KS Osilnica kar pogosto taborijo hrvaški državljani, predvsem z avtomobilsko oznako ZG. Ker naši policisti lahko le redko zahajajo sem, saj ni cestne povezave Osilnice s Slovenijo, to lahko počno. Sicer pa ti turisti trdijo, da so v Zagrebu zvedeli, da je Kolpa njihova reka in da sega hrvaški varovalni pas tudi 30 m od bregov Kolpe na slovensko stran. Celo nekateri predstavniki uradnih hiva-ških organov dajejo podobna pojasnila, vendar previdno dostavljajo, naj bo sicer “pol Kolpe naše, pol pa vaše, ker se tako lepše sliši.” Slavko Janežič iz novomeške Komunale pravi, da je pajek svojo prisotnost upravičil, saj je že v prvih dneh po njegovem prihodu v mestu več reda. Pajek, ki je sedaj v mestu začasno, si bodo še sposodili, če bo potrebno, po poskusnem delovanju se torej ne bo za vedno poslovil od nas. “Sicer pa pajka zaradi Komunale, občine in policije ne bi potrebovali, če bi vozniki sami znali narediti red pri parkiranju,” pravi Janežič. Odvoz napačno parkiranega avtomobila in plačilo kazni zneseta skoraj 12 tisočakov, pa vendar je še vedno precej takšnih, ki se za pajka ne POŽIGALCA SO ODKRILI SEVNICA - MLadoletni S. M. iz Sevnice naj bi 7. junija okrog 21.45 prišel do gospodarskega poslopja Matije Novšaka z Loga pri Sevnici. V gospodarskem poslopju naj bi prižgal kup slame in prostor zapustil. Ogenj se je hitro razširil po celotnem poslopju, tako daje kljub hitremu posegu gasilcev v celoti pogorel skupaj s kmetijskimi stroji. Pri tem je nastalo za več kot 3 milijone tolarjev škode. Istega dne je zagorelo tudi na gospodarskem poslopju Silva Perca z Loga. Tudi tega požiga je osumljen mladoletni S. M. iz Sevnice. Tako kot pri Novšakovih naj bi tudi pri Perčevih prižgal slamo. Na srečo je lastnik požar dovolj zgodaj opazil in ga pogasil, tako da sta zgorela le prečni nosilni tram in deska. V obeh primerih bodo kriminalisti zoper S. M. napisali kazenski ovadbi. ODPRTA VRATA POLICIJE-V/x>častitev dneva slovenske policije, ki bo 26. juniju, so pretekli teden na črnomaljski polieijski postaji pripravili dan odprtih vrat. Predstavili so vsa /todmčja svojega dela. Precejšnjo pozornost so nameni-h narkomaniji, ki je v črnomaljski občini žal v vse večjem razmaha ter varovanja objektov, saj število premoženjskih prestopkov, zlasti vlomov, strmo narašča. Razstavili so orožje, tehnično opremo, niso ]x>zabtli na uspehe na športnem področju, predstavili pa so tudi mednarodno policijsko združenje IPA. Kot je povedal komandir policijske postaje Peter Šajnič, je bil poglavitni cilj razstave vzdrževati pristen stik z občani, med katerimi je vladalo zelo veliko zanimanje za razstavo. Zato bi po Šajničevem mnenju morali z dnevi odprtih vrat nadaljevati. (Foto: M.B.-J.) zmenijo. Prvi dan so na Cikavo odpeljali 12 avtomobilov, pa tudi naslednje dni ni bilo dosti manj vozil. Največ sojih pobrali na Novem trgu, le nekaj metrov stran od prazne parkirne hiše. Nekaj voznikov je k avtomobilom prišlo zadnji hip, predenjih je odpeljal pajek, to jih je stalo sicer nekaj manj, se vedno pa so morali odšteti 4.750 tolarjev. Prve večje težave s parkiranjem v Novem mestu so se pojavile z uvedbo enosmernih ulic. Vozniki so neko-liko širše ceste takoj izkoristili za parkiranje. Kljub temu da so izven starega mestnega jedra nastali nakupovalni centri v Ločni, Žabji vasi in Z NOŽEM GA JE ZABODEL V HRBET NOVO MESTO - 40-letni R. T. iz Birčne vasi je osumljen, da je 8. junija okrog 1. ure ponoči pred gostilno Jurček v Bučni vasi med prepirom z nožem zabodel v hrbet 25-letnega M. M. iz Novega mesta in ga lažje poškodoval. Zoper osumljenca bodo policisti napisali kazensko ovadbo. PO PREPIRU NAŠLI PIŠTOLO ZDOLE - 9. junija je prišlo do prepira med 68-letnim Francijem K. iz Zdol in njegovim sinom Slavkom. Policisti so ob intervenciji ugotovili, da ima Franci v zidanici pištolo. Pištolo znamke Vis, kal., 9 mm, je izročil policistom. Zoper njega bodo napisali predlog sodniku za prekrške. Javnih skladiščih v Bršljinu, pa se mnogi kupci še vedno odpravljajo po nakupih v center. “Vendar bi bilo tudi za te kupce dovolj parkirnih prostorov, če jih ne bi že v jutranjih urah zaparkirali zaposleni v mestnem • Mnogi so se za nered pri parkiranju v mestu krivili tudi policijo, policisti to zanikajo, seveda pa tako učinkoviti kot pajek niso bili. Samo v letošnjih prvih petih mesecih so v ožjem centru mesta napisali 950 obvestil o prekršku zaradi napačnega parkiranja, izdali 181 plačilnih nalogov, 160 voznikov denarno kaznovali in 37 voznikov predlagali sodniku za prekrške. Napačno parkiranje stane voznika 2.250 tolarjev, vsekakor precej več kot parkiranje v parkirni hiši. jedru,” meni načelnik inšpektorata policije Darko Poštrak. Najtežje od vsega pa bo po vsej verjetnosti spremeniti dosedanjo navado ljudi, ki mislijo, da se je vedno treba pripeljati d0Vrat' J.DORNIŽ SMRT NA CESTI STARA CERKEV PRI KOČEVJU - Prometna nesreča s smrtnim izidom seje zgodila 17. junija okoli 18.30 na magistralni cesti v Stari Cerkvi pri Kočevju. Takrat je 22-letni Aleš Ameršek peljal z avtom proti Kočevju, ko je s pločnika na prehod za pešce stopila 68-letna Cecilija Horvat iz Stare Cerkve. Avto jo je zbil po cesti, daje obležala mrtva. Preiskovalni sodnik je odredil izredni tehnični pregled vozila. Velika škoda, nihče poškodovan Zaradi uravnavanja ventilacije v avtu trčila štiri vozila - Škode za blizu 1,2 milijona tolarjev, nihče pa ni bil poškodovan RIBNICA, ORTNEK - 13. junija okoli 12.45 je prišlo na magistralni cesti v Ortneku do velike prometne nesreče in prometnega zastoja, in vse to zato, ker je Ljubica Vojinovič iz Ljubljane, kot je sama dejala, med vožnjo proti Kočevju popravljala ventilacijo v avtomobilu. Policisti so ugotovili, daje zato izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v levo na nasprotni vozni pas v trenutku, ko se je nasproti pripeljal z osebnim avtom Janez Marinko iz Ljubljane. Marinko se je umikal, da bi trčenje preprečil, a se je avto Vojinovičeve kljub ippi ... „n SRFDINI TRČIL V DREVO IN OBSTAL rrL^AL SE Jv - 0qL iP 70 NA STREHI -18. junija ob 18.45 seje Tloiz sZrizfcmkrneia vo/il 33-letni Miha Mahkota iz Ljubljane z motorjem od Šentjerneja proti pe!jal z osebnim avtomobtlom jz smen jovici. KojevGornjiStanvasjprF »“X gri£lja,vleviblagiovinek,je 1 do stanovanjske hiše št. 11, M e ‘ ko roba ceste na travnato sprotne smeri po sredtn eeste bankino, nato pa je nameraval zapeljati djal z osebnim avtomobilom 48- ■ ces[0‘ v*ndar ;e v0Zji0 začelo Ivan Koželj z Loke, kije trčil v Si- J cesd p0 nekaj metrih drsen- , da je padel in se hudo poško- E| y drcvo in se prevrnil na stre- I. Zdravi se v novomeški bolnišnici. J I y se huje poškodoval nje- ‘nalne škode je za okrog ‘ SOp0mik, 30-letni Antony Sumich jTfsar sf TF HOTEL UMA- iZ Nove Zelandije. Na volvu pa je po TI TRAKTORISTU -16. junija se "e.s,rj*T“Jj ^"ah nasta o za mi ijon -letni Anton Hočevar iz Šmalčje z^RADI PSA SE JE PREVRNILA peljal s traktorjem od Drage pro _ ob 22 15 ■ 20.,etna Mihae- aijemu Maharovcu Kojepnpdjal 'Uj jz Huko5^ vozila kolo z „»■ ,0lrL'nJ' Gonul,,^-os-anova lokalnicestiCundrovec-Bu- * h!Se 5t’ 22’ je zaČe y ic ‘iz košek. Ko se je v Cundrovcu pripelja a i v levo, v tem trenutku pa se je .z d s 'tanovanjsko hišo št. 5, je rotne smer. popeljal s kotaom« P nenadoma proti njej pritekel Igor Pucelj z Otočca. Ko je Pucelj Hervolova se ga je poskušala ub- :il, da traktorist zavija, je zapeljal v P . ■ ,e“, £ zapeljala na stni jarek, padel čez krmilo kolesa r '8 'P rn"|aJv obcestni ja- fiSSSSK"* >* v m* «* N« poškodovala. Ob dnevu slovenske policije Najzaslužnejšim podelili srebrne in bronaste znake ter pohvale NOVO MESTO - Slovenski policisti proslavljajo svoj praznik 27. junija, na dan, ko smo Slovenci pred tremi leti proglasili neodvisnost in jo tudi obranili. V počastitev praznika so policisti organizirali na črnomaljski policijski postaji dan odprtih vrat. Danes, 23. junija, pa v Lanšprežu pri Mirni potekajo v počastitev praznika številna športna tekmovanja in proslava, na kateri bodo prijeli delavci UNZ in nekateri posamezniki, ki niso zaposleni v organih za notranje zadeve, priznanja. Podelili bodo 6 srebrnih znakov za prispevek k razvoju in krepitvi varnosti, ki jih bodo prejeli: Pavle Balabanič (PPP NM), Janez Kavšek (PP Črnomelj), Darko Poštrak (IP), Stane Smolič (UN), Janez Safar (PO Dol. Toplice), Djordje Vučkovič (UKS), potem 16 bronastih znakov za pomembne uspehe pri opravljanju nalog, od tega jih bodo prejeli tudi trije posamezniki, ki niso zaposleni v organih za notranje zadeve, in sicer: Gojko Bučar, Jože Klemenčič in Franc Krevs. Dvajsetim bodo za dosežene uspehe pri delu podelili pisne pohvale. Na osrednji slovesnosti, ki bo v ponedeljek, 28. junija, na Sladkem vrhu, pa bo minister Andrej Ster podelil priznanje občanu Alojziju Lahu in Alojzu Sopčiču, delavcu inšpektorata policije na novomeški upravi. PAJEK PRI DELU - Že prvi dan, v sredo od 10. do 15. ure, je odpeljal 12 avtomobilov. Takole je odlagal enega od njih pred Komunalo na Cikavi. (Foto: J. Domiž) NA ČRNO CEZ MEJO Z DISKETAMI NOVA VAS - Brežiški policisti so 14. junija zvečer zalotili pri ilegalnem prehodu državne meje v Novi vasi 37-letnega Zlatka L. in 35-letnega Gorana P., oba hrvaška državljana. Pri pregledu avtomobila so policisti odkrili 90 računalniških disket, 5 video kaset in drugih stvari. Oba so predali carinikom in napisali predlog sodniku za prekrške. PRETEPAL ŽENO IN HČERKO SEVNICA -14. junija ob 17.55 so sevniški policisti pridržali do iztre-znitve 45-letnega Franca V. iz Sevnice. Tega dne je bil precej vinjen in je začel pretepati ženo in hčerko. Zato so ga policisti odpeljali s sabo ter napisali predlog sodniku za prekrške. Z LADIJSKIM OPAŽEM MIMO CARINE STARA VAS -14. junija ob 21.45 je bil pri črnem prehodu meje zaloten 32-letni Željko B. iz Hrvaške. Policisti so ga ustavili na Figaijevem mostu in ugotovili, da vozi 1.000 m2 ladijskega opaža, ki ga je nameraval mimo carine prepeljati na Hrvaško. Policisti so ojprekršku obvestili carinike, zoper Željka pa napisali predlog sodniku za prekrške. KLJUB PREPOVEDI NADALJEVAL VOŽNJO SEVNICA - Sevniški policisti so 16. junija nekaj po polnoči v Sevnici na Kvedrovi cesti ustavili voznika kolesa z motorjem, 19-letnega Sebastijana P., ki je vozil pod vplivom alkohola. Policisti so mu zaradi tega prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar jo je kljub temu nadaljeval, zato so ga ob L uri ponoči pridržali do iztre-znitve. temu zaletel v bok njegovega vozila, da se je to prevrnilo na streho in tako obstalo na cesti. Nesreča pa ne pride sama in tako je Vojinovičeva peljala naprej in trčila še v vozilo Jožeta Mistorja iz Grosuplja, ki tudi ni mogel preprečiti trčenja. Končno je vozilo Vojinovičeve trčilo še v žaromet avta Katice Jakovac. Sreča v nesreči je bila, daje Vojinovičeva nato zapeljala s ceste in sc je avto ustavil s prednjima kolesoma v potoku Tentera. Trčenj je bilo tako konec in prišli so ribniški policisti. Na območju nesreče je bilo kot na fronti. Vsi so mislili, da je gotovo nekaj mrtvih, a se je na srečo izkazalo, da nihče niti poškodovan ni, le na vozilih je za okoli 1,200.000 tolarjev škode. Policisti so posumili, da je Vojinovičeva vozila pod vplivom alkohola. Preizkusili so jo z alkotestom, ki pa je pokazal, daje vozila popolnoma trezna. Policisti pa še niso bili zadovoljni in so zaradi suma “vpliva prisotnosti psihotropnih snovi” odredili “strokovni pregled in odvzem krvi in urina”. Vojino-vičevi so naročili, naj nekam priveže psa, ki ga je imela v avtu in počaka, da jo odpeljejo na strokovni pregled. Medtem ko so imeli policisti opravek z urejanjem prometa in drugim delom, ki ga ni bilo malo, pa je zaradi nesreče zmedena Vojinovičeva štopala avto in se s psom vred odpeljala k prijatelju v Kočevju. Na srečo je prej policistom povedala, h komu v Kočevju je namenjena, in tam sojo kočevski policisti našli in poskrbeli, da je bilo opravljeno vse potrebno. Rezultati strokovnega pregleda v času, ko to poročamo, še niso znani. Policisti pa so Vojinovičevo zaradi posledic njenega uravnavanja ventilacije prijavili sodniku za prekrške. J. PRIMC PADEL S TRAKTORJA PRELOKA -16. junija okrog 2030 je 37-letni Jože Starešinič s Preloke s traktorjem, na katerem je imel pripet obračalnik za seno, grabil seno na vrtu v bližini hiše. Ko seje pripeljal skoraj na vrh klanca, se je prevrnil. Med prevračanjem je padel s traktorja, pri tem pa je imel srečo, da jo je odnesel le z lažjimi poškodbami. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Na traktorju in obračalniku je nastalo za okrog 50.000 tolarjev škode. PIŠTOLO JE IZDELAL SAM OBREŽJE -16. junija dopoldan so policisti na mednarodnem mejnem OB DNEVU POLICIJE V KRŠKEM KRŠKO - Ob letošnjem dnevu policije bo 27. junija ob 16. uri v krškem kulturnem domu osrednja slovesnost praznovanja tega praznika v Posavju. Ob tej slovesnosti bodo podelili priznanja ONZ za delovne dosežke ter za športne in druge aktivnosti. V kulturnem programu pa bo nastopil mešani pevski zbor Viktor Parma iz Krškega in Big bend Videm. Z lesom prek državne meje Ob meji praveč domače z lesom, zato zoper tri domačine ovadba o tihotapljenju RIBNICA, BABNO POLJE -Ribniški policisti so prejeli 9. junija ovadbo, da neznanci iz območja Bab-nega Polja tihotapijo s Hrvaške les prek državne meje v Slovenijo, predvsem v Loški potok. Policisti so nato ugotovili, da so Jože P., Jože M. in Silvo R., vsi trije iz Babnega Polja, od aprila do maja večkrat sekali hlodovino na gozdni parceli Vinka K. iz Babnega Polja in daje Vinko posek tudi dovolil za lastne potrebe Jožeta P. Gozdna parcela je na Sončni rebri, v KO Prezid, občina Čabar, Hrvaška. Jože P. si je tudi oskrbel od revirnega gozdarja Šumarstva Prizid dovoljenje za posek 115 kubikov hlodovine. Vendar bi moral gozdar drevje za posek odkazati lastniku gozda, m ne Jožetu P., ki je organiziral posek in spravilo hlodovine po gozdni vlaki prek mejne črte. 15 kubikov hlodovine je Jože zapeljal k sebi domov, 67 kubikov je odpeljal in prodal, okoli 40 kubikov pa je je ostalo še ob meji. Skupna vrednost pretihotapljene hlodovine znaša prek 500.000 tolarjev. Lešje bil Jožetu P. zasežen. Zoper vse tri so policisti podali kazensko ovadbo javnemu tožilstvu v Kočevju, in sicer zaradi tihotapljenja blaga prek carinske črte, zoper oba Jožeta pa še predlog sodniku za prekrške, in sicer zaradi ilegalnega prehoda državne meje. prehodu Obrežje pri 32-letnem Ivici S. našli v predalu armaturne plošče malokalibrsko svinčnik pištolo, za katero je dejal, da jo je naredil sam. Policisti so pištolo zasegli in napisali predlog sodniku za prekrške. : Ttidi letos spust po Kolpi Udeležili se ga bodo člani mednarodnega policijskega združenja iz raznih evropskih držav z družinami NOVO MESTO - Odkar so bili slovenski policisti predlani sprejeti v mednarodno policijsko združenje IPA, se je članstvo v slovenski sekciji, ki združuje regionalne klube širom Slovenije, povečalo že na okrog 2 tisoč članov. Dolenjski regionalni klub IPA, ki šteje okrog 130 članov, sodi med najaktivnejše klube. Dolenjci bodo 2. julija drugič zapovrstjo organizirali “Spust po reki Kolpi”, ki gaje mednarodno policijsko združenje vpisalo celo v mednarodni koledar prireditev. Spust s čolni, kajaki, kanuji in rafti po Kolpi od Prelesja do Vinice je prej družabno kot tekmovalno srečanje, ki ima namen krepiti stike s policisti iz sosednje Hrvaške in drugih držav in njihovimi družinami ter gostom predstaviti Belo krajino kot turistično zanimivo slovensko pokrajino in čisto reko Kolpo. “Udeležbo na spustu so poleg naših članov in osta-lih policistov ter hrvaških pol icistov že potrdili Avstrijci, Madžari in Italijani, dogovarjamo pa se še s člani organizacije IPA v Nemčiji, Franciji in Švici. Pričakujemo, da se bo spusta udeležilo okrog 300 do 500 udeležencev,” napoveduje Zdenko Prizmič, predsednik Dolenjskega regionalnega kluba IPA, ki je pred kratkim postal namestnik direktorja kriminalistične službe pri ministrstvu za notranje zadeve. Zgodaj dopoldan se bodo spustili iz Prelesja in se pozno popol- dan pripeljali na Vinico, kjer bodo za udeležence pripravili kratek kulturni program. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno pub- Zdenko Prizmič likacijo v slovenskem in nemškem jeziku, kjer bodo predstavili Dolenjsko z Belo krajino in Posavjem, potem delo dolenjskega regionalnega kluba in delo policije. “Pred vstopom v organizacijo IPA smo imeli s policisti iz drugih držav stike le preko Interpola, torej na vladni ravni, sedaj pa imamo s članstvom v tej mednarodni nevladni in nepolitični policijski organizaciji, z njimi tudi neformalne, prijateljske stike, ki, kadar potrebujemo pomoč, veliko več zaležejo,” meni Zdenko Prizmič, kije hkrati tudi podpredsednik slovenske sekcije IPA in predsednik socialne komisije, ki deluje pri sekciji za pomoč policistom v stiskah. J. D. Velika predstava Krke v Kranju Gorazd Štangelj in Sandi Papež sta bila junaka prestižne Velike nagrade Kranja - Na moštvenem kronometru so krkaše premagali le svetovni prvaki Italijani in Francozi Trojna zmaga Sentjemejčank Kopica medalj za šen-tjernejski atletski klub ŠENTJERNEJ - Mladi športniki šentjernejskega atletskega kluba so zelo uspešno nastopili na mednarodnem tekmovanju v Kranju, kjer so osvojili pet zlatih medalj in eno trojno zmago. Med mlajšimi pionirkami je Maja Nose v teku na 60 m zmagala (8,23 s) in bila druga v skoku v daljino (516 cm). V skoku v višino je zmagala Katarina Koligar (150 cm), Mojca Koligar je bila druga (145 cm) in Alja Godec tretja (140 cm). Med starejšimi pionirkami je Janja Smolič zmagala v suvanju krogle (11,14 m), med mlajšimi pionirji je bil Darko Drobež prvi v skoku v višino (172 cm), Boštjan Pleskovič pa 3. v teku na 600 m (1:38,5). Med starejšimi pionirji sta se izkazala Kristijan Kralj, ki je zmagal v teku na 200 m z ovirami (29,1) ter bil drugi na 60 m (7,68), in Joško Vratačič, kije zmagal v teku na 300 m (38,45) in bil tretji v skoku v daljino (579 cm). Maja Nose, Katarina Koligar in Darko Drobež so prejeli pokale za najboljše rezultate po točkah z atletskih tablic. NOVO MESTO - Gorazd Štangelj je v Kranju še enkrat dokazal, da mu na enodnevnih dirkah med Slovenci ni para. Njegova zmaga na Veliki nagradi Kranja je bila tako prepričljiva, da ne bi smelo biti več nobenega dvoma o tem, ali bo na svetovnem prvenstvu na Siciliji nastopil tudi v posamični vožnji, kjer bi moral biti ob njem tudi Sandi Papež, ki je v šprintu ubežne četverke premagal Francoza Christopa Morcaua, lanskega zmagovalca Roberta Pintariča in odličnega Belorusa Sergeja Autka ter osvojil drugo mesto. 167,4 km dolga krožna dirka za 27. Veliko nagrado Kranja se je začela razpletati štiri kroge pred ciljem, ko je Sandi Papež ujel ubežnike, ki pa niso LIGAŠKA ZMAGA KRŠKIM BALINARJEM NOVO MESTO - Balinarji, združeni v balinarsko zvezo Dolenjske so končali s pomladanskimi tekmovanji. V ligaškem delu tekmovanj so nastopala vsa moštva razen Krke, ki tekmuje v drugi državni ligi, kjer pa žal nima posebnega uspeha, saj je še vedno brez zmage na zadnjem mestu. V dolenjski ligi je zmagalo Krško nad Mirno, Dano, Dolenjo vasjo, Krmeljem in Cestarjem. Na tekmovanju dvojic sta zmagala E. Novak in D. Turk nad M. Lokarjem in J. Turkom (vsi so člani BK Dana), v natančnem zbijanju je zmagal B. Škufca (Mirna) nad Klobučarjem (Cestar) in Tramtetom (Dana), v hitrostnem zbijanju Tomše (Dol. vas) nad Tramtetom (Dana) in B. Škufco (Mirna), na prvenstvu posameznikov pa Kolenc (Mirna) nad Rabičem (Krško) in Morom (Krka). ZMAGAL KOTAL FARA - Na vsakoletnem balinarskem turnirju, ki ga organizira Turis-tično-športno društvo Kostel, je zmagala ekipa Itas-Kotal iz Pirč (Petovar, Belobrajdič, Janeš), 2. je bila Krempa Bosljiva Loka, 3. TŠD Kostel itd. Svetovne zvezde nad Prečno Od četrka do nedelje bo v Prečni državno prvenstvo v padalstvu - Bergerjeve predstave in letalski miting PREČNA - Obuditev padalskega športa na Dolenjskem je glavni vzrok, da bo letošnje državno prvenstvo v Prečni pripravil novomeški aeroklub. V organizacijo se je vključilo tudi ministrstvo za obrambo, novomeški izvršni svet, med najmočnejšimi pokrovitelji pa najdemo podjetja Petrol, Pionir in Intel servis. Na prvenstvu bo nastopilo preko 50 padalcev iz petih domačih in več tujih klubov. Med njimi bo tudi precej svetovnih prvakov in celotna slovenska reprezentanca, ki je pred kratkim na Kitajskem osvojila drugo mesto na svetu. Uradno sc bo prireditev začela že v četrtek ob 20. uri v Prečni z otvoritvijo in atraktivnimi skoki na cilj, figura- KJE STE, KORENJAKI BAKOVCI - Športno društvo Korenjak iz Bakovcev v Sloveniji ponovno obuja nekdanjo olimpijsko športno disciplino vlečenje vrvi. 25. junija bodo ob 12. uri na šolskem igrišču v Bakovcih pripravili odprto državno prvenstvo v vlečenju vrvi, na katero vabijo močne fante iz cele države. Ekipa šteje 6 članov in 2 rezervna tekmovalca. Najboljše čakajo bogate denarne nagrade, prijavite pa se lahko do sobote dopoldne na telefon 069 43 070. TENIS V VITI TREBNJE - V počastitev dneva državnosti, trebanjskega krajevnega praznika in v sklupu prireditev Iz trebanjskega koša bo v nedeljo, 26. junija, ob 9.30 v športnem centru Vita teniški turnir za pokal mesta Trebnje. Prijavite se lahko na telefon 44 990 do sobote zvečer. livnimi skoki in predstavo artistov oddelka za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917. Prvi tekmovalni dan bo petek, začetek tekmovanja pa bo ob 9. uri, dvanajst ur kasneje pa si boste na Loki lahko ogledali veliki padalski in artistični Spektakel Matjaža Bergerja Pri-glasje na gori Eiger. Tekmovanje v Prečni sc bo nadaljevalo v petek, ko bo ob 21. uri na letališču še ena umetniška akcija Oddelka za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917, imenovana MASS 116, s spektakularnimi nočnimi skoki padalcev. Zadnji tekmovalni dan bo nedelja, ko bodo letalci zaključili prireditev z aeromitingom, kjer ne bo manjkalo akrabatskih letal, nastopili bodo trije “zlini, pits 2, helikopter Gazela, policija in gorska reševalna služba bosta pokazali reševanje s helikopterjem, pokazali bodo gašenje požarov iz zraka, gledalcem pa se bo predstavila tudi letalska flota Aerokluba Novo mesto. D. PERC ZMAGAL PRAGA - Na mednarodnem tekmovanju v raketnem modelarstvu v bližini češke prestolnice Prage so slovenski reperezentanti, Ljubljančana Jože in Marjan Čuden ter Sevničan Drago Perc, dokazali, da so na svetovno prvenstvo, ki bo septembra na Poljskem, dobro pripravljeni in lahko od njih pričakujemo tudi v najhujši konkurenci dobre rezultate. V kategoriji raket s trakom je Perc zmagal s 353 sekundami, drugi je bil Čeh Jan Pukel (331), tretji Jože Čuden (329). Kako ogorčen je bil boj za 2. mesto, pove rezultat petouvr-ščenega Marjana Čudna - 323 sekund! Poleg Slovencev so tekmovali torej še Čehi, Slovaki, Nemci in Rusi. M KIRURGI IN INTERNISTI - Pred tednom dni so se v Šmarjeških Toplicah na športnem srečanju pomerili dolenjski kirurgi in internisti. Nogometna tekma se je končala neodločeno 4:4, v prostih strelih pa so bili srečnejši internisti, ki so na koncu zmagali z 8:7. Najboljši strelec je bil dr. Obradovič. Za poraz v nogometu so se kirurgi oddolžili v košarki, kjer so premagali interniste s 30:27. Najboljši strelec je bil dr. Špilerz enajstimi zadetki. Na sliki: internista dr. Majič in dr. Babič spremljata kirurga med akcijo. (Foto: I. Vidmar) imeli dovolj moči, da bi sledili izkušenemu dolenjskemu šampionu, zato jih je ujela glavnina, Sandi pa je nekaj časa nadaljeval sam, kmalu pa so se mu pridružili Autko, Moreau, Pintarič in Štangelj. Krkaša sta izkoristila številčno premoč, Sandije Gorazdu pomagal, da sije kakšnih pet kilometrov pred ciljem nabral dobrih 100 m prednosti in jih obdržal do konca dirke. Novomeški kolesarji so dirko zvozili brez napak. Vozili so zelo dejavno in pokrivali vse pobege. V šestem krogu sta bila v skupini 11 ubežnikov Fink in Glivar, v šesterki, ki je pobegnila tri kroge kasneje, pa sije svoje mesto priboril Fink. Nekoliko manj uspešni so bili Krkini starejši mladinci, saj je bil Derganc “šele” tretji, Gašperin pa deveti. Več sreče so imeli med mlajšimi mladinci, • Po mnenju šefa novomeških kolesarjev Jožeta Majesa bi morali biti krkaši Štangelj, Papež, Ugrenovič in Baloh na koncu drugi, vendar sojih organizatorji postavili na štart pred vseh šest reprezentanc, ki so lani nastopale na svetovnem prvenstvu, tako da Novomeščani niso vedeli, kqj se za njimi dogaja; posledica tega pa je, da so jim Francozi za las odnesli drugo mesto. Fantje so v izvrstni formi, ki pa se pred svetovnim prvenstvom še stopnjuje. Če bo v slovenski reprezentanci prevladal zdrav razum, bo na Siciliji v moštvenem kronometru nastopila Krkinavekipa, ki je očitno boljša celo od Špancev, Nemcev, Dancev pa tudi od Francozov in ima vse možnosti, če bo vs«y ponovila kranjsko predstavo, da se uvrsti med 10 najboljših na svetu. kjer je Andrej Filip zmagal, Macele je bil peti, Aš šesti in Plankar deseti. Če je direktor slovenske kolesarske reprezentance v nedeljo dobil odgovor na vprašanje, ali naj v moštvo za posamično dirko na svetovnem prevenst-vu postavi tudi Štanglja in Papeža, je že v petek brez dvoma dobil pravo moštvo, ki bo na Siciliji nastopilo v moštvenem v Šport iz Ribnice in Kočevja ZAČETEK PRIPRAV GAJA -Nogometaši kočevskega Gaja se bodo 27. junija v Ribnici začeli pripravljati na svojo prvo prvoligaško sezono. V Kočevju namreč obnavljajo nogometno igrišče v športnem parku Gaj in bo uporabno šele avgusta. Na zadnji seji upravnega odbora je odstopila večina članov, med njimi tudi dosedanji predsednik Rudi Vrhovšek, ki ga bo začasno zamenjal Brane Mrhar. Ta teden naj bi končno dobili tudi novega glavnega pokrovitelja. Po besedah trenerjev Perice in Vučka naj bi v klubu ostali vsi igralci, ki so bili v moštvu do sedaj, okrepili pa naj bi se še s 4 do 5 novimi nogometaši. RIBNIŠKI ROKOMET NAZADU-J E - Kočevski rokometaši so sicer zadovoljni z obstankom v prvi ligi, vendar njihovi trenerji ugotavljajo, da nazadujejo predvsem pri mlajših kategorijah, ki so bile nekdaj v samem slovenskem vrhu. Novi predsednik kluba Andrej Mate meni, da lahko težave prebrodijo le z boljšo organizacijo in uspešnejšim zbiranjem denarja. Podjetje Inles bo najverjetneje tudi prihodnjo sezono glavni pokrovitelj ribniških rokometašev. TEKMA NEPORAŽENIH - O prvaku ribniške občinske malonogomet-ne lige je v zadnjem krogu odločilo srečanje med do tedaj še neporaženima moštvoma. AC Prestige je premagal Grafit s 3:2 in tako s 27 točkami postal prvak, Grafit je s 24 točkami drugi, sledijo pa G. Kaprol, Agaton in Biba T. Market, ki so zbrali po 15 točk. Najboljši strelec je bil Janez Nosan iz moštva AC Prestige, ki je dosegel 21 zadetkov. .. „ M. G. OBČNI ZBOR KOŠARKARJEV NOVO MESTO - Košarkarski klub Novo mesto 92 vabi vse svoje člane in ostale novomeške ljubitelje košarke na občni zbor kluba, ki bo v petek, 24. junija, ob 20. uri v domu športov na Loki. POTAPLJAŠKI TEČAJ NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti bo letos poleti pripravil potapljaški tečaj za začetnike in višje kategorije. Vse informacije v zvezi s tečajem lahko dobite vsako sredo ob 19. uri na rednih klubskih sestankih v novomeškem domu športov na Loki. kronometru na 100 km. Na Kranjskem moštvenem kronometru so je sicer po pričakovanju zmagala ekipa svetovnih prvakov, saj si je italijanska reprezentanca (Contri, Šalvato, Dolci in Andri-oto), ki jo je vodil prof. Antonio Fusi, z rekordnim povprečjem 51,89 km/h prikolesarila skoraj 4 minute naskoka pred drugouvrščeno Francijo in Krko, ki je za Francozi zaostala le pet sekund. Enaka razlika kot med svetovnimi prvaki in Krko pa je bila tudi med Krko in desetouvrščenim Rogom, ki je v seštevku državnega prvenstva osvojil drugo mesto. L V. Življenjska dirka kobile Pelizone Živi na prostem in tekmuje vse bolje BRDO PRI KRANJU - Šent-jernejska kobila Pelizona last Jožeta Antončiča, je v nedeljo na hipodromu na Brdu pri Kranju zaradi zaslužkov v tej sezoni morala nastopiti na najmočnejši dirki v konkurenci tujih in uvoženih kasačev. Dragoceni lepotci iz precej bolj znanih hlevov, kot je šentjernejski, so na štartu Pelizo-no dobesedno obšli, vendar jih je potem priljubljena “Šentjernej-čanka” prehitevala enega za drugim, in če bi bila dirka za dobrih 100 m daljša, bi njena kopita gledala tudi Gorjančev Meadow Meritime in Slavičev Charlie Som-molli, ki veljata za najboljša konja od vseh, ki tekmujejo na slovenskih hipodromih. Srečni lastnik Pelizone Jože Antončič je po dirki povedal, daje uspeh Pelizone neponovljiv in da se kaj takega ne more nikoli več ponoviti. Uspeh Pelizone je hkrati odgovor borcem proti mučenju živali, ki protestirajo proti temu, da šentjernejska lepotica ne živi več v hlevu, temveč je noč in dan spuščena na prostem. Antončič pravi, da tako ravnajo s kopji tudi na Švedskem, saj se s tem konj najbolj približa načinu življenja svojih svobodnih prednikov. I. V. Tomlje tretji v Le Mansu Zaradi treme je že na začetku dirke 24 ur Le Man-sa zletel s steze - V nadaljevanju je vozil odlično LE MANS - Matjaž Tomlje je v nedeljo v Le Mansu uresničil svoje življenske sanje. Kot prvi Slovenec je nastopil na znameniti avtomobilistični dirki 24 ur Le Mansa, porsche 911 RSR, ki premore kar 600 konjskih moči in so ga pripravljali v garaži Franza Konrada, pa je zdržal do konca. Matjaž Tomlje, Carl Euser in Peter Huysman so prevozili 4.012 km s povprečno hitrostjo 167.161 km/h in v svojem razredu Le Mans GT 2 osvojili tretje, v skupni razvrstitvi pa 10. mesto. V soboto ob 16. uri je na štartu stalo 50 dirkalnikov, ki so si prejšnje dni na uradnih treningih priborili nastop na dirki. Porsche Konradovega moštva je dosegel 18. čas, na štartu pa je držal njegov volan Euser. Ko je sedel za krmilo Tomlje, se je že na zunaj videlo, da ima na svoji življenjski dirki kar precej treme, saj je že po petih minutah zapeljal s ceste - k sreči brez posledic - in se čez pol minute vrnil ter dirko nadaljeval. Po prvi tretjini dirke je bilo Konradovo moštvo na 77. mestu, v drugi tretjini pa je Matjaž vozil odlično in njegova posadka se je po 12. urah prebila na 13. mesto v skupni razvrstitvi oziroma na 3. mesto v razredu GT 2, na dirkališču pa je bilo le še 29. vozil. Zadnjo tretjino dirke so Euser, Tomlje in Huysman začeli kot 10. oziroma 3., tekmovalo pa je še 24 posadk, ki so bile na veliko dirko očitno odlično pripravljene, saj v zadnjih osmih urah ni odstopil nihče več. Porsche s slovensko - nizozemsko posadko je svoje mesto zadržal do konca. V skupni razvrstitvi je zmagalo vozilo dauer 962 LM Porsche z vozniki Francozem Dalmas-om, Američanom Haywoodom in Italijanom Baldijem (povprečna hitrost 195 km/h). Na dirki so nastopili mnogi znani dirkači, med favoriti sta bila med drugimi tudi voznika formule 1 Rene Arnoux in Jacques Laffite, ki pa sta morala odstopiti že po prvi uri vožnje. Matjaž Tomlje je prepričan, da bo v Le Mansu nastopil tudi prihodnje leto, in to s še boljšim avtomobilom. Rovan spet izenačil rekord Jury Kovan je v Budimpešti že drugič letos preskočil 510 cm -Zmage atletov Fita in Tilye v tujini KIM TURNIR V DRAGATUŠU DRAGATUŠ - Teniški klub Draga-tuš bo v soboto in nedeljo na teniških igriščih v Dragatušu in Črnomlju pripravil veliki rekreativni KIM turnir. Igralci bodo razdeljeni v skupino do 25. leta in nad 25. letom, prijavite pa se lahko na telefon 068 57 347 najkasneje do petka do 12. ure. BREŽICE, NOVO MESTO - Brežiški in novomeški atleti imajo za sabo še en uspešen konec tedna. Brežičan Jurij Rovan je na močnem mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti, kjer so nastopali atleti iz 14 držav, zmagal in že drugič letos izenačil 25 let stari članski državni rekord Mirana Bizjaka. S tem je Rovan tudi potrdil normo za nastop na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v Lizboni na Portugalskem. Na odprtem prvenstvu avstrijske Štajerske v Kapfenbergu so se ponovno izkazali brežiški metalci. Zmagal je Vladimir Kevo (66,7 m), drugi je bil Matej Podvinski (56,56 m) in tretji Brane Grubič (55,72 m). V teku na 200 m je zmagala Vladka Lopatič (24,88 s), Barbara Gramc je bila tretja, v skoku ob palici je bil Jurij Rovan drugi (500 cm j, Gregor Podvinski pa je bil drugi v teku na 110 m z ovirami. Na istem tekmovanju so nastopili tudi atleti novomeške Tilic. V teku na 100 m je znova navdušil Tomaž Božič, ki je zmagal z novim dolenjskim rekordom 10,85 s. Zmago si je priboril tudi Igor Primc v metu diska. NOČNI TURNIR PODBOČJE - Športno društvo Podbočje vabi na 8. tradicionalni nočni turnir v malem nogometu, ki ga bodo pripravili v soboto, 25. junija, ob 19. uri. Prijavite se lahko uro pred pričetkom turnirja, nagradni sklad pa znaša 3.000 nemških mark. Vanja Furlan v izvidnici v Sikkim Novomeški alpinist je sodeloval pri ogledu nepreplezane vzhodne stene Kangčendzenge - V času odprave v Sikkim seje povzpel na vrh 6887 m visokega Siniolchuja Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je organizirala izvidniško odpravo v Sikkim, katere namen je bil ogled ncprcplczanega vzhodnega ostenja Kangčendzenge, tretje najvišje gore na svetu, ter vzpon na 6887 m visoki Siniolchu, ki sta ga opravila Uroš Rupar in Novomeščan Vanja Furlan. V začetku maja je pod vodstvom Toneta Škarje v Indijo odpotovala petčlanska odprava, v kateri je sodeloval tudi novomeški alpinist Vanja Furlan. Stvari so se takoj po prihodu v New Delhi zapletle, saj so jim izgubili vso prtljago, tako daje moral Škarja ostati v Delhiju in čakati na prtljago, ostalim pa se je pridružil šele v Darjeelingu. Iz Darjeelinga so potovali v Gangtok, glavno mesto Sikkima, ki je bil samostojna kraljevina vse do leta 1975, ko je indijska vojska “osvobodila” deželo in njene prebivalce. Ko so pridobili nešteta potrebna in draga dovoljenja, so bili pripravljeni na odhod. Z avtobusom so se odpravili na sever, in ker so morali skozi žaprto vojaško območje, jih je ves čas spremljal oficir indijske vojske, ki je skrbel predvsem za to, da niso fotografirali. V vasici Lachen so najeli 45 nosačev in nato po treh dneh hoje ob ledeniški reki Zemu chu dosegli bazni tabor na višini 4530 m, v naslednjih dneh pa še tabor 1 na višini 5270 m pod severno steno Siniolcha in tabor 2 na višini 6200 m. Uroš in Vanja sta se na tabor 1 drugič odpravila 25. maja. Ker ponoči ni zmrznilo, sta počakala še en dan in 27. maja dosegla tabor 2. Zapustila sta ga isti večer ob 23. uri in vrh Siniolcha dosegla naslednji dan ob pol petih popoldan. Čeprav je od tabora 2 do vrha le 700 m višinske razlike, je greben zelo dolg. Poleg tega seje treba najprej povzpeti na predvrh, sestopiti na sedlo in se nato zopet vzpeti na vrh. V 17 in pol urah, kolikor je trajal zaključni vzpon, sta varovala 26 raztežajev, kar je bilo mogoče, pa sta plezala nenaveza-na. Vzpon na Siniolchu je ena redkih ponovitev te lepe, a težke in nevarne gore. Pregled opravljenih vzponov je v Indiji precej pomanjkljiv in tudi pri Siniolchu- ju ni nič drugače. Znano je, da je bil osvojen (verjetno drugič in zadnjič) leta 1979. Takrat je 21 alpinistov porabilo za vzpon 1 mesec in 1000 m fiksnih vrvi ter postavilo štiri višinske tabore. Naša odprava fiksnih vrvi ni imela. Glavni namen odprave je bil dosežen. Ogledali so si nepreplezano vzhodno ostenje Kangčendzenge, proučili možnost vzpona in nabrali vse potrebne informacije za organizacijo tako velike odprave. Šlovcnski alpinisti naj bi seje predvidoma lotili leta 1996. Med pokrovitelji odprave v Sikkim je bila tudi tovarna zdravil Krka. I. V. A TLETI FITA SE PREDSTA VIIO - Brežiški atletski klub Fit se ima letos s čim pohvaliti. V svojih vrstah ima kar štiri državne rekorderje Vladimirja Kcva, Mateja Podvinskega, lurija Rovana in Vladko Lopatič. Odkar je njihov pokrovitelj domače podjetje Vino Brežice, ki je prejšnji teden ob zadnjih uspehih svojih športnikov pripravilo novinarsko konferenco, imajo tudi nekoliko manj težav z denarjem, še vedno pa vadijo na neustreznih atletskih napravah, čeprav so z novim trim kabinetom veliko pridobili. Pogrešajo predvsem ustrezno pokrito vadišče in sodoben atletski stadion, ki ga brežiška atletika nedvomno zasluži. Na sliki: rekorderji v družbi s predsednikom kluba in svojimi trenerji. (Foto: I. Vidmar) lurij Rovan Mladinka atletskega kluba Fit Barbara Iljaš z Bizeljskega uspešno nastopa na tekmovanjih za državno prvenstvo v gorskih tekih. Na Lisci je bila druga, na triglavskem teku tretja, na Kamniškem sedlu četrta, zadnjo nedeljo pa je nastopila na 8-kilomclrskem teku na Kriško goro, kjer je bila s časom 53 minut spet tretja; tretja je tudi v skupni razvrstitvi za državno prvenstvo. NOGOMET ZA PRAZNIK KOSTELSKO - V počastitev dneva državnosti bo v nedeljo, 3. julija, v Fari na igrišču pri šoli tradicionalni turnir v malem nogometu. Začetek bo ob 9. uri. Vabljeni! Tu so že prve poletne nevihte s točo, protitočna obramba pa ne deluje. Igre pri nakupovanju protitočnih raket tečejo dalje, Bizeljsko pa bo zaradi njih morda letos brez protitočnega dežnika. O obrambi pred točo (OPT) se pri nas že nekaj let krešejo mnenja. In ker so pomisleki o učinkovitosti dosedanjega načina obrambe močni vsaj toliko kot prepričanje zagovornikov obrambe z raketami kot edino zveličavne, celo znotraj Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, ki so mu zaupali obrambo pred točo po ukinitvi preživele samoupravne skupnosti, so posebej zadnji dve leti ob vprašljivem konceptu in pomanjkanju denarja vse večje zagate z OPT. Za ponazoritev le podatek, da strelci, IM! ial cJ Priti v enem dnevu iz Novega mesta na vrh Triglava in nazaj je skoraj neverjeten podvig Sandiju Bayerju iz Novega mesta je to lani uspelo v 15 urah in 17 minutah. Letos namerava izid še izboljšati, imel pa bo tudi izzivalca. ki so pri OPT že od vsega začetka pravijo, da se kaj takega, da ne bi niti sredi junija vedeli, kdaj se bo začela OPT, v prejšnjih letih ni dogajalo. Še več: takrat so obrambo pričeli že konec aprila ali najpozneje do srede maja. Letos, natanko 17. junija, niti načelnik OPT pri HMZ Slovenije inž. Andrej Kranjc ni natančno povedal, kdaj bodo strelci začeli streljati proti točenosnim oblakom, čeprav so po njegovih besedah priprave stekle že na koncu lanske sezone, ko so začeli proučevati nekatere težave z makedonskimi raketami. 1700 protitočnih raket je na zalogi. Po neuradnih informacijah naj bi ta vendarle stekla šele konec junija! So kitajske rakete bojše od makedonskih? Načelnik OPT inž. Kranjc je bil sicer prijazen, a diplomatsko redkobeseden, saj ni hotel komentirati, kaj misli o kitajskih raketah za OPT, o katerih je bilo letos v Sloveniji že veliko polemik in dvignjenega prahu, zlasti glede načina, kako so se nekateri gospodje v Ljubljani ogrevali in domala kar odločili brez poprejšnjega razpisa za kitajske rakete. Protagonist takega nakupa je bil svetovalec kmetijskega ministra inž. Janez Čepljak. Zaradi nenavadnih pripetljajev na poti slovenske delegacije na Kitajsko, kjer naj bi Kitajci celo priprli Slovence, da bi izsilili podpis predpogodbe za nakup njihovih raket in ozadja pri tej odločitvi naj bi celo slovenska vlada na izredni seji brala levite inž. Čepljaku in zato naj bi tako rekoč pet minut pred dvanajsto prejšnji teden tudi odpadla vnovična pot oz. ekskurzija Slovencev na Kitajsko. Bodo zdaj makedonske izpopolnjene rakete le dobre za obrambo naših kmetijskih površin pred točo? Spomniti je treba, da je ljubljanski Pumex za iz Makedonije uvožene protitočne rakete pridobil mednarodno priznane ateste, posel pa je pridobil na razpisu. V makedonskih raketah, ki so zamenjale ne- Izpopolnjena protitočna Železnikovih na Vrhu pri Boštanju “paradni" pozi. zanesljive titograjske oz.čmogorske, naj bi bilo že okrog dve tretjini slovenskih sestavnih delov, Kemična industrija Kamnik pa bi lahko začela z licenčno proizvodnjo v enem mesecu. Kitajska raketa stane 230 dolarjev, makedonska pa od 185 do 220 dolarjev. Kitajska raketa naj bi zmogla ponesti v točenosne oblake kar desetkrat več reagensa kot makedonska, zatrjujejo njeni zagovorniki, pozabljajo pa na hibo, da kitajska raketa nima vgrajenega mehanizma za samouničenje, ampak naj bi pristala s padalom. In kaj bi se pripetilo, če bi padalo odpovedalo, kar je v nevihtnem vremenu precejšnja verjetnost? Poleg tega, vsaj za letošnjo sezono, ne govori v prid Kitajcem niti to, da bi njihovih 1500 raket potrebovalo do Slovenije kar okrog dva meseca. Seveda bi bilo potrebno znova preurediti lansirne rampe itd. Načelnik OPT inž. Kranjc pravi, da je bilo doslej veliko prelitega črnila in tudi natolcevanj o OPT. Pričakuje, da bo postavil stvari na svoje mesto novi zakon, ki naj bi ga “lan-sirali” v slovenskem parlamentu jeseni letos. Bizlejsko ni branjeno Bodo torej Bizeljanci lahko le molili, da sc ne bi letos tudi pri njih razsrdila mati narava nad brezbrižnostjo in neorganiziranostjo ljudi? Kajti, če verjamete ali ne, Bizeljsko, ki je pred leti doživelo zlasti v vinogradih ob ujmi s točo pravo katastrofo, letos sploh ni neposredno zavarovano pred točo, ker na strelnem mestu, ki varuje pretežno njihovo območje, (še) ni denarja za preureditev lan-sirnih ramp za makedonske rakete. Bo zaradi stroška petih ali šestih tisoč mark za dve napravi v Pečicah in v Novi vasi ob Sotli morebitna ujma pobrala stokrat ali še mnogo večji davek? Upajmo, da ne, toda ... V osrednji in severovzhodni Sloveniji, kjer si pomagajo tudi z letali, je 132 strelnih mest. Več kot polovica poligona, celotna Gorenjska, ljubljansko območje, del Savinjske doline itd., sploh ni branjeno. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je od 32 strelnih mest okrog 25 operativnih, se pravi, da imajo po 20 raket na zalogi. In ker je število strelnih mest po Sloveniji ob pomanjkanju denarja (v letošnjem proračunu je za OPT predvideno le okrog 100 milijonov tolarjev) zelo zmanjšano (upajmo, da le začasno), niti ni nemogoče, da bi za vso sezono zadoščalo dvakrat manj raket kot v prejšnjih sezonah OPT. Toča je že klestila v Frankolovem, 16. junija so bili besni zaradi ledenega pozdrava izpod neba Prekmurci, čeravno naj bi jim ponekod toča pobrala le desetino pridelka. Toda, ker se nevihtno vreme že pričenja, obramba pred točo pa se še obotavlja, se med strelci poraja letos toliko večja bojazen pred naravnimi ujmami. To so zvečine kmetje, ki jim je veliko do tega, da se na povelje Radarsko računalniškega centra na Lisci postavijo po robu toči z raketami, saj branijo tudi svoje pridelke. Običajno smatramo za vrhunski športni dosežek izid, ki ne odstopa bistveno od dosežka najboljših na svetu v športni panogi, kjer so tekmovalna pravila natančno določena in se za mesto najboljšega poteguje veliko ljudi iz mnogih držav in je treba za tak dosežek dolga leta trdo trenirati. Kaj pa če človek enako kot vrhunski športnik vadi za podvig, za katerega si je pravila določil sam in kjer se primerja le sam s sabo, uspeh pa mu pomeni le zmaga nad samim seboj? Tak športnik je Sandi Bayer. Zanj bi zelo težko rekli, da je vrhunski športnik, saj svojih sposobnosti do sedaj ni primeijal z drugimi. Letos bo to storil prvič, vendar primetjava z enim ali dvema izzivalcema, tudi če ju bo Sandi premagal s precejšnjo razliko, ne pomeni veliko. Poznavalcem kolesarjenja in izkušenim planincem bodo največ povedale številke: Sandi je lani, ko je pot od Novega mesta do vrha Triglava in nazaj opravil v 15 urah in 17 minutah, do Vrat kolesaril dobrih 5 ur s povprečno hitrostjo okoli 35 km/h. Od Vrat do vrha Triglava in nazaj je prišel v 4 urah in 43 minutah, srčni utrip med vzponom na Triglav se mu je dvignil tudi do 200 utripov na minuto. Vsekakor mora biti človek za tak podvig izjemno pripravljen, Sandijev trening se po naporu bistveno ne razlikuje od treninga vrhunskih športnikov. Baver je vsekakor športnik od glave do peta. Športno pot je začel na osnovni šoli Grm, kjer se je kot šolski prvak 4. razredov v teku na 300 m vpisal v atletski krožek in dokaj uspešno tekmoval do 8. razreda. Drugi šport, ki se mu je Sandi zapisal v mladosti je bil nogomet. Bil je prvi vratar kadetske in mladinske ekipe novomeškega Elana, med Člani pa je bil drugi mož v vratih novomeške ekipe. Poleg Gorazda Plevnika, ki je kasneje brcal žogo v Olimpiji, danes pa igra nogomet v Nemčiji, je Sandi veljal ze enega izmed telesno najbolje pripravljenih nogometašev. Potem je odšel v vojsko, po njej pa je prvič sedel na kolo; najprej bolj za rekreacijo, kasneje pa je vrtenje pedal za trdega treninga vajenega fanta postalo strast. Zaposlil se je kot monter pri roletaiju Alojzu Medletu in ko je neke jasne srede leta 1991 nameščal rolete v neki ljubljanski stolpnici, je zagledal s soncem obsijane gore. Glavo mu je prešinila nora misel, ki je zaznamovala njegovo življenje v naslednjih letih: “Je možno, da bi prišel iz Novega mesta na vrh Triglava in nazaj s kolesom in peš v enem samem dnevu?” Misel mu ni dala spati in že čez tri dni se je v soboto po koncu “šihta” usedel na kolo in ob dveh zjutraj utrujen kot Kristus priplezal do Kredarice, naslednje jutro pa osvojil Triglav in se vrnil domov. “Ne, v enem dnevu se taka pot ne da opraviti,” je bil njegov prvi sklep, kasneje pa se je premislil in začel trenirati. Doma si je uredil trim kabinet in kupil sobno kolo, tako da tudi pozimi ni izgubil niti dneva vadbe. Ob obletnici slovenske osamosvojitve mu je podvig uspel. Za pot je porabil le 16 ur in 30 minut, naslednje leto pa je ta rezultat izboljšal za dobro uro. Letos je Sandi pripravljen kot še nikoli do sedaj. Če bo šlo brez nesreče, bi moral krepko izboljšati lanski izid. Trdo trenira vsak dan, prekolesari tudi do 200 km naenkrat, včasih teče od Žabje vasi do Gospodične na Gorjancih in nazaj, za kar porabi le dve uri. Trikrat je že kolesaril do Vrat in se potem povzpel do Kredarice. Treninga nima vnaprej planiranega, temveč vadbo prilagaja prostemu času in počutju, občasno pa mu pri tem svetujejo nekdanji kolesarski reprezentant Jože Smole, ki mu je do sedaj tudi pripravljal kolo, ter prijatelji kolesarji. Ves čas med dolgotrajno vadbo razmišlja le o svojem podvigu. Vso pot je v mislih prevozil in pretekel že neštetokrat. Celo leto se pripravlja na en sam dan. Vsako leto njegov podvig pritegne večjo pozornost javnosti. Lani je nastopil v televizijski oddaji nedeljskih 60, letos pa za “dvig temperature” skrbijo Dolenjski list in Slovenske novice, dobil je tudi že prvega izzivalca, nekdanjega kolesarja Andreja Dolinarja iz Ljubljane, ki se sedaj ukvarja z duat-lonom. Veijetno se bo do 25. junija javil še kdo, ki misli, da bi Sandija lahko premagal in si s tem prislužil lepo nagrado. Kaj malo verjetno pa je, da bo to komu res uspelo. IGOR VIDMAR Sandi Bayer grosupeljska založba mondena S tarilBiS©®© sagjmamssGj]® Med mnogimi zasebnimi založbami, ki so vzniknile zadnja leta -včasih se zdi, da bo založb zdaj zdaj preveč, bralcev in kupcev knjig pa bo zmanjkalo - je posebne pozornosti vredna založba Mondena iz Grosupljega. Ne samo zato, ker gre za dolenjsko založbo, ampak predvsem zato, ker je to edina slovenska založba, ki počne nekaj, kar je videti v nasprotju s sedanjo zdravo založniško pametjo - izdaja namreč samo izvirno slovensko leposlovje. Štrik za vrat, bi ob tem dejali nekateri, posvečeni v založniške posle. Znano je, da izdajanja izvirnega slovenskega leposlovja založbam ne prinaša dobička, ammpak samo izgubo. In tako se dogaja, da imenitne in uveljavljene slovenske založbe izdajo na leto le toliko izvirnih slovenskih leposlovnih novitet, da jih lahko prešteješ na prste ene roke, ali še manj. Mala zasebna založba Mondena pa jih je v treh letih izdala že preko 20. Lahko bi rekli, da izkazuje pravo dolenjsko trmo in žlahtno Jurčičevo zagnanost v skrbi za slovensko knji- go. Oče in duša grosupeljske založbe Mondena je Ivo Frbežar, pesnik in pisatelj, član Društva slovenskih pisateljev, oblikovalec, zbiralec in ljubitelj knjig, po klicu srca pa slikar, skratka vsestransko ustvarjalno usmerjen človek; uradno pa je napisan kot kreativni direktor Mondene. Tudi podjetje, ki sta ga ustanovila skupaj z ženo, ima ob svojem imenu zapisane različne dejavnosti, od agencije za oblikovanje in posredovanje do založništva in računalniške priprave za tisk. “Ko smo pred leti ustanovili Literarni klub Grosuplje, se je v našem kraju kulturno življenje spremenilo. Prirejali smo literarne večere in debate, na Polževem organizirali zdaj že tradicionalno literarno šolo, skratka klub je bil zelo dejaven in kmalu je štel preko 50 članov,” pripoveduje Frbežar o začetkih založbe. “Danes je vsaj polovica članov literarno dejavnih, mnogi so že tudi v pisateljskem društvu. Naravno je bilo, da seje v okviru kluba porodila zamisel o izdajanju revije. Začeli smo z revijo Semenje, ki smo jo 1989. leta konceptualno razširili in zdaj izhaja kot revija Res. Žanimivo je tudi to, da sc je v zvezi z našim literarnim klubom začelo omenjati literarni krog grusupcljskih ludistov, kot nam pravijo. Mislim, da je oznaka nekoliko ozka in ne drži za vse maše besedne ustvarjalce, res pa je, da, splošno pogledano, gojimo nekakšen osvobojen, odprt tip literature, ki je lahko privlačen za širše bralstvo, a tudi literarni sladokusec najde v nji svoje.” Nekako samoumevno kot revija se je porodila tudi založba. Ivo Frbežar je z ženo ustanovil podjetje Mondena, ki je bilo med drugim registrirano tudi za založniško dejavnost (založilo je več zelo uspešnih in nagrajenih koledarjev). In tako je naneslo, da so se prijatelji in literati Ivo Frbežar, Goran Gluvič in Željko Kozinc v nočnih debatah odločili, da v okviru Mondene začnejo z izdajanjem slovenskih leposlovnih knjig. Zasnovali so Jurčičevo zbirko, namenjeno prozi, in ji kmalu priključili še zbirko Arion, namenjeno poeziji. Na slovenski knjižni trg so začele prihajati knjige z znakom založbe Mondena, z njimi pa znana in tudi povsem nova imena. “Že v prvem letu smo izdali štiri nove slovenske knjige, potem pa se je število hitro večalo. Po dveh letih in pol delovanja založbe je knjig že preko 20. Letos so izšle že štiri, v tisku pa jih je še šest,” pravi Frbežar. “Z našimi izdajami skušamo med ljudi spraviti knjige, ki so tako bralne kot literarno zahtevne. Zaenkrat kaže, da nam to uspeva, saj so naše izdaje deležne tako dobrih odzivov pri kritikih, hkrati ko jih ljudje radi berejo. Za prozne knjige velja, da so zvečine pisane dvoplastno, imajo zgodbo za nezahtevnega bralca in hkrati tisto med vrsticami, kar pritegne poznavalca literature. Lahko bi rekel, da z našimi izdajami dokazujemo, da ni nujno, da se bralnost in kakovost izključujeta.” Najnovejše tri knjige potrjujejo Frbežaijeve besede. Knjiga Petra Malika (avtor je od lani poznan kot eden od Slcjkovih petih veličastnih) Woodyjev kanal je zbir enajstih kratkih proz, ki jih v “roman”, kot je napisano v podnaslovu, povezuje tematika, to pa je odnos med spoloma, ljubezen po domače, vendar izrisana na sodoben način z razbijanjem narativne iluzije; na kratko, privlačno in tudi zabavno branje. Milojka Žižmond Kofol je izdala zbirko novel Hana in v njih, kot je napisal recenzent Ciril Zlobec, prepričljivo razčlenila žensko psiho na primerih konkretnih usod. V Mondeni so še posebej ponosni na pesniško zbirko Tatjane Sol- ■ Ivo Frbežar do. Pravijo, da gre za najboljšo pesniško knjigo letos. Zbirka Posvetitve prinaša izbor iz zapuščine primorske pesnice, ki si je v 32. letu vzela življenje. Izbor je pripravil Zdravko Duša, ki meni, da je to čudovita lirika, s katero bo pesnica, četudi ni veliko objavljala, našla trajno mesto v slovenski literaturi. In kako založba finančno vozi? Frbežar pravi, da bi brez podpore težko šlo, nekaj je dobe od občine Grosuplje, nekaj pride od ministrstva za kulturo, vendar je vsega skupaj v celoti za eno knjigo. Ni veliko, a nekaj le je. Pozna se tudi, da se nekateri avtorji odrečejo honorarja ali sami dobe podpornika, veliko pa naredijo v založbi sami, od oblikovanja do računalniškega preloma. Kadar je potrebno, prelijejo sredstva od drugih dejavnosti Mondene na založbo, včasih pa Frbežar založi tudi denar iz družinskega proračuna. “Poslovno je zadeva nekoliko problematična, še posebno pri prvencih, ki jih mi veliko izdamo. Mlad neznan avtor sicer ne prinaša zaslužka, je pa zanj pomembno, da dobi z izdajo prve knjige spodbudo, da se še bolj resno loti dela in gre v razvoj. Če prvenca ne izda, nima kritične distance, nobenega odziva na svoje delo. Mislim, da bi moral imeti vsak avtor možnost priti do prvenca, šele v naslednji fazi izdajanja pa naj bi veljala strožja izbira. Naša založba je v tem pogledu zelo odprta, kar sc pozna tudi v tem, da so naši avtorji z vseh koncev Slovenije, velik pa je tudi kup rokopisov na mizi našega urednika,” pravi Frbežar. MILAN MARKELJ M rja Priloga Dolenjskega lista na kraju samem: hrvaško morje eo®[?9® 3® š Priznam, že tri leta nisem bila na morju. Včasih je bil to greh, danes menda ni več. Morje - se še spomnite? Od vročine požgane trave, razbeljene skale, omamni vonj borov in cipres, valovi, peneča se voda, slan okus v ustih. Tudi nepopisna gneča, nikoli izmerjene količine sladoleda in potoki osvežilne pijače. Vsega tega tokrat ni bilo, kajti bil je maj in obala, kot da ni tista stara. Cilj spomladanskega potepanja po morju je bil otok Lošinj, smer Reka. Ravno konec tistega tedna, okrog 20. maja, so trajekti iz Brestove začeli voziti pogosteje, saj je sezona pred vrati. Trajekt iz Brestove do Porozin na otoku Cresu vozi 15 minut; če se odločite za potovanje z Reke, boste po morju “križarili” 70 minut. Danes je tudi v glavni sezoni dostop na oba otoka možen brez večurnega čakanja na trajekt v grozljivo dolgih vrstah. Most na otok Krk je izredno dobrodošla alternativa, ki vam ponuja dostop do Cresa s trajektom z otoka Krka. Na otoku Krku in Lošinju sta tudi manjši letališči, do katerih so organizirani manjši čarterski poleti. Otoka Cres in Lošinj sta najbolj porasla jadranska otoka, zato dajeta poleti občutek svežine, spomladi pa kažeta čudovito pokrajino. Porastla sta z bori, cipresami, palmami in oljkami. Mnoga drevesa so bila načrtno zasajena, tako so pred sto leti samo v bližini Malega Lošinja v nekaj letih zasadili 300 tisoč sadik zaradi zaščite pred burjo. naše korenine Otok Lošinj je dobil prve prebivalce v človeški podobi šele v 13. stoletju, ko je ducat pogumnih hrvaških družin oblikovalo naselje Velo Selo, sedanji Veli Lošinj, danes pa je najpomembnejše in tudi večje mesto Mali Lošinj. Ves otok velja za naravno kli- matsko zdravilišče, saj so zdravilno delovanje njegove klime na bolezni dihalnih poti odkrili že v času Avstro-Ogrske. Že pred 100 leti sta Mali in Veli Lošinj postala klimatski zdravilišči in začela živeti od turizma. K ugodni klimi ne prispevata le sonce in primerna zračna vlažnost, ampak predvsem eterična olja mediteranskega rastlinja. Med skalami poleg dreves najdemo tudi lovor, rožmarin in žajbelj. Lošinj je ves prerasel s to zdravilno rastlino. Kaj more biti lepšega, kot se peljati skozi morje sivoze-lenih žajbljevih grmov, ki se pozno spomladi za nameček bogato okiti še z modrimi cvetovi? Med cvetovi se pasejo čebele in Še vedno isto, le “naše" ni več. EOffldic, mO znašajo žajbljev cvetni prah v vsepovsod med skale razporejene manjše čebelnjake. , _ Tu in tam je videti panj ali dva, dovolj za W kanček medenega zdravja. Če boste kdaj potovali po otoku Cresu, se ustavite v vasi Belej. Tam skorajda ni hiše, kjer ne bi imeli naprodaj medu. Cres je največje mesto na istoimenskem otoku in se je nekdaj imenovalo Krepsa. Zanimivo je za ogled, če pa bi radi v bližini letovali, vam poznavalci priporočajo hotel s čudovitim zalivom nedaleč od mesta. V knjigah piše, da sta bila Cres in Lošinj en otok, dokler ju niso ločili z umetnim kanalom pri okrog 4 tisoč let starem mestu Osor, s čimer se je skrajšala pomorska pot in povečal strateški pomen mesta. Stvarnik, kdorkoli je že to bil, je tudi tu mislil na vse. Sredi otroka Cresa sije zamislil Vransko jezero, naravno čudo, ki danes daje večini prebivalcev obeh otokov sladko vodo. Pogled na jezero, katerega gladina je za 15 metrov nižja od gladine morja, je čudovit. Na žalost najbistrejše jezerske vode ni mogoče videti od blizu, saj je zavarovano zaradi zaščite pitne vode. Čres nudi zatočišče mnogim divjim živalim, tudi divjim prašičem ter celo lopatastim jelenom in muflonom. Slednji dve vrsti so umetno naselili v ogrado, od koder so se razselile po otoku. Samo na tem otoku še vedno živi beloglavi orel, ki potuje na Sicilijo, preko Francije na Karibske otoke in se nato vrne na svoj Cres, ko nastopi čas ženitve. Konec maja so se na obeh otokih že začeli nabirati turisti, na turističnih agencijah pa pravijo, da bodo zmogljivosti v severnem delu hrvaške obale v sezoni zasedene. Največ bo Čehov, Madžarov in Slovencev. Hrvati vodijo politiko različnih cen za goste iz račličnih držav, pa ne samo za prenočišča, ampak tudi v restavracijah. Poznavalci priporočajo vsakemu, ki sede h kosilu ali večerji, da najprej preveri cenik jedi. Če tega ni mogoče dobiti, je menda najbolje vstati in jadrno odkuriti v drugo restavracijo, ker se nikoli ne ve, kako bodo obračunali gostitelji. Cene so za slovenski žep kar visoke, na Zaradi bolezni so morali ustreliti priljubljenega psa. Ivan Pirc je bil žalosten, a je pomagal skopati jamo zanj. Ubiti pes je ležal ob njej. Predno so ga položili vanjo, se je Ivan poslovil od njega. “Lump!” ga je poklical po imenu in pes, ki je bil po prepričanju vseh že zdavnaj mrtev, se je postavil na noge. Zgrudil se je, a na ponovni Ivanov poziv je spet vstal. Ko se je potem zgrudil, ga ni moglo nič priklicati več v življenje. Naše korenine je naslov te rubrike in v njej smo že večkrat zakopali globoko v vse, kar je oblikovalo naš vsakdan: preko pripovedovanja ljudi, ki jim je bila dana visoka starost ali jih je življenje popeljalo na pomnjenja vredno pot. A kaj je to, kar je pomnjenja vredno? Pravzaprav vse, kar je kdo doživel, vsaka stvar je izkušnja več, ki pomaga drugim nekaj razumeti, oceniti in umestiti, skratka, pomaga živeti. Zato ni nepomembnih doživetij in ne nepomembnih ljudi, predvsem pa ni stvari, pred katerimi bi lahko zamahnili z roko in neprizadeto dejali: “To se mene ne tiče.” Vemo, da so ljudje nekoč pripisovali nekaterim ljudem, živalim ali rastlinam posebno moč, da so to moč spoštovali, se je včasih bali, jo poskušalki obrniti v svoje dobro ali se proti njej tudi borili: spomnimo se samo čarovniških procesov. A to ni le stvar daljne preteklosti, ampak je vera v izjemne pojave in sposobnosti živa še danes. Človek je od nekdaj želel dokazati, da svet ni le to, kar vsak dan vidi, čuti in okusi, ampak nekaj DDuDDDO1 več, tudi tisto, kar njegova čutila zaznanajo le izjemoma in kar lahko spremeni za normalna razumevanje zakoličeno usodo. Kaj pa je tisto, kar je normalno? Po naših koreninah se je pretakala vera in upanje tudi v času, ko upati, sanjati in verovati izven ozko določenih smernic ni bilo dovoljeno. Sedaj, ko plašnic ni več, je tudi pogled v nematerialni svet neokrnjen in obzorja, ki odpirajo človeku nova upanja, so širša. Korenine so preko sušnega obdobja posredovale prastare sokove, če so ti sokovi odrešitev pa mora pri sebi ugotoviti vsakdo sam. V zadnjem času se je pri nas pojavilo več ljudi, ki čutijo, da imajo moči, ki so ostalim skrite, pa naj si gre za poznavanje rastlin z zdravilno močjo ali druge sposobnosti. Vsega seveda ne moremo metati v isti koš, saj gre za zelo razvejen spekter doslej pozabljenih, zanemarjenih, podcenjevanih ali prepovedanih veščin in darov, njihov skupni imenovalec pa je v glavnem ukvarjanje z občutljivo sfero, ki jo na kratko in poenostavljeno lahko imenujemo s skupnim imenom človekovo zdravje. Zadeva je seveda toliko bolj občutljiva, ker imamo zdravstvo, uradno ustanovo, ki sc z velikimi sredstvi, tradicijo, znanjem in znanostjo temu posveča, vendar ji po prepričanju mnogih prav njen znanstveni pristop postavlja meje, ki jih ne more prestopiti. Onkraj je prostor za prave medije in šarlatane. Njihovih resničnih sposobnosti ne potrjuje nobena uradno potrjena diploma. Milka Papež z Rateža in bioenergetik Ivan Pirc. Njihova diploma je ljudski glas, ocena in sodba, zlasti pa njihovi lastni uspehi in neuspehi. Zgodbica, ki smo jo zapisali na začetku, ima svoj smisel. Torek dopoldne na Ratežu pri Papeževih Ivan Pirc spet nastopa. V uvodni pripovedi se je prvič srečal s svojo nenavadno sposobnostjo. A ji tedaj ni pripisoval nobenega pomena. Šele precej let pozneje, ko si je nezavedoma s polaganjem rok pozdravil bolečino v lastnih nogah, pozneje pa še pri ženi, je pričel slutiti svojo nenavadno moč. Tudi od takrat je že minilo nekaj let. Pričakujoča tišina poldruge deseterice zbranih pomaga k ustvarjalnemu vzdušju seanse v kletni sobi in Ivan, medtem ko z dvignjenimi rokami niha na nevidnih tokovih, pripoveduje o uspehih, ki so sledili temu spoznanju. Njegovo sposobnost je ugotavljal tudi znani “oče “ slovenskih bioenergetikov Jože Gal. Sodil je, da je Janez celo močnejši od ruske biocnergetke Džune. Mnogo ljudi, predvsem na Štajerskem, v Prekmurju, Dolenjskem pa tudi drugod, je z njegovo pomočjo neposredno pa tudi na daljavo, preko telefona ali s telepatijo, odložilo svoje invalidske pripomočke, spregledalo ali se počutilo bolje. Ne bomo opisovali posameznih primerov, za celo knjigo jih je. Zbrani v Papeževi posebej za taka srečanja prirejeni sobi ga že poznajo. Marsikomu je že pomagal, ko so hodili še na srečanja v njegov rojstni Hrastnik, drugi se nadejajo pomoči zdaj, ko Ivan vsak torek prihaja na Ratež. Medtem ko se Ivan še pogovarja z vsakim od “pacientov” posamezno, se v kuhinji srečam s tremi, ki jim je njegova moč že pomagala. To so Vladimira Turk in Jožica Cvelbar iz Šentjerneja in Milka Papež z Rateža. Iz pogovora zvem, da čudežev ni napravil Ivan sam, saj vse zaupajo tudi medicini, toda Ivanova pomoč je pomagala v njih vzbuditi voljo do življenja takrat, ko uradna medicina ni našla več poti. Potem pride tudi Ivan. Pripoveduje o ljudeh, ki jim je edino upanje, o sposobnostih, s katerimi razpolaga: “Šposobnost, ki jo imam, je dana. Bioenergija je povezana s stopnjo duhovnosti in parametri. Parametri so dar božji, ki me varujejo, da ne dobim bolezni, ki jo preganjam, nase. Zdravim vse bolezni, celotni žlezni sistem, vse organe, vse celične sestavine, kosti. Kaj dela bioenergija? Bioenergija oživlja. Iz tega izhajajo tudi reakcijske težave. Te so različne: nastopajo v obliki bolečine, močne utrujenosti in različnih zunanjih znakih.” Ivanu je pot v svet odprta, a ga ne mami. “Nekaj dobrega mora ostati tudi doma,” pravi v šali. Njegovo delo, poenostavljeno, se izraža v zaznavanju in uravnavanju bioenergije, jasnovidnosti in sposobnosti prerokovanja. 0 svojem delu in uspehih bo v kratkem izdal knjigo. Iz nje bomo zvedeli še več o njem. TONE JAKŠE otokih in v turističnih naseljih še posebno. V maju so Hrvati trgovali še s hrdi (zdaj imajo kune). 50.000 hrdov smo v menjalnici pri mejnem prehodu dobili za 1120 tolarjev. Sprva se nam je zdelo, da imamo nekaj denarja, vendar pa so hrdi v trgovinah in gostinskih objektih hitro kopneli. Dvoposteljna soba s kopalnico stane do srede junija od 12 do 15 mark, do srede julija 18 mark in nato do 20. avgusta 22 mark. Polpenzioni v hotelih s tremi zvezdicami so 35, 55 ali 75 mark (približno), odvisno od dela sezone. Turistična taksa je od junija do septembra 2 marki. Če boste hodili po Hrvaškem, bodite previdni pri telefoniranju. Človek kar pozabi, da je v tujini, in malo poklepeče z domačimi, nakar ga preseneti račun za 2.000 ali več tolarjev. Tudi pri izbiri razglednic, sploh za tiste, ki jih pošiljajo okoli v desetinah, velja, naj se malo ozrejo naokoli. Medtem ko v papirnicah prodajajo razglednice po dobrih trideset tolarjev, manjše tudi po deset, boste enake pri uličnih prodajalcih našli za trikrat višjo ceno. Znamke za Slovenijo so bile konec maja okrog 50 tolarjev. Če boste na hrvaško morje odšli v glavni sezoni, bodo verjetno cene, predvsem v gostinstvu, precej višje, kot so v začetku sezone. Kljub temu za približno orientacijo: žejna grla so se v Malem Lošinju odžejala z velikim pivom za 264 tolarjev in v Opatiji za 176 tolarjev. Kepica sladoleda stane 45 tolarjev, jedi po naročilu (razni zrezki in podobno) so v povprečni restavraciji stali od 800 do 1000 tolarjev (ne pozabite prišteti še prilogo, solate, pijačo), porcija lignjev v ekspresni okrepčevalnici slabih 700 tolarjev. V trgovinah so cene zelo različne, zato se splača pogledati v nekaj več lokalov in malo primerjati. Zdaj zelo priljubljene “šuškave” trenirke tako lahko kupite za 3 tisoč ali tudi za 13 tisoč tolarjev, čeprav v isti trgovini kar solidna zimska bunda stane 8 tisoč tolarjev. Še ceni za dve, včasih nujno potrebni stvari: zavojček otroške hrane Čokolino in zavojček desetih Tosaminih tamponov staneta vsak po 250 tolarjev. BREDA DUŠIČ-GORNIK zanimivosti iz sveta SflsgjDasmfi toMsofflMl Dobra tri desetletja po tistem, ko je zdravilo thalidomid postalo sinonim za nesrečno materinstvo in starševstvo, se to zdravilo strašnega slovesa ponovno vrača v uporabo, četudi je ostalo enako nevarno, kot je bilo. Gotovo se še mnogi spominjajo pretresljivih časopisnih člankov, reportaž in fotografij, ki so spremljale veliko zdravstveno afero zaradi thalidomida. Mnoge nosečnice, ki so med nosečnostjo jemale to pomirjevalo, so rodile znakažene otroke, eni so se rodili brez rok, drugi brez nog, nekateri sploh brez udov. Thalidomid je bil krivec za rojstvo 12.000 hudo znakaženih novorojencev in razumjivo je bilo, da so ga prepovedali. Toda čisto potihem se je vrnil. Izkazalo se je namreč, da je lahko izredno dragoceno zdravilo, če ga jemljeMO zelo skrbno in v natančno odrejenih količinah. Ix nekaj let po prepovedi so strokovnjaki odkrili, daje thalidomid skoraj čudežno zdravilo za odpravljanje komplikacij pri zdravljenju gobavosti, še kasneje so odkrili, daje prav tako izjemno dragocen za odpravljanje smrtno nevarnih komplikacij po presajanju kostnega mozga. Najnovejša odkritja pa kažejo, daje thalidomid učinkovit tudi v boju s tuberkulozo in obetaven menda celo za bolnike z aidsom. Vse to je pripomoglo, da so zdravilo ponovno začeli uporabljati v bolnišnicah pa tudi nenadzorovano. Nič ne bi bilo narobe, če bi se vedelo za thalidomidovo nevarno stran, predvsem seveda, da pomeni za nosečnice uživanje tega zdravila veliko nevarnost, da rodijo “thalidomiDno dete”. Toda o tem se molči. Kot poroča ameriška revija Time, se je v Braziliji rodilo že 46 novih znakaženih dojenčkov kot posledica uživanja thalidomida. Tudi v nekaterih drugih državah se rojevajo taki otroci, vendar o tem časopisi ne pišejo, stroka pa kar molči. Mlada Brazilka na sliki ni vedela, da se bo zaradi jemanja thalidomida njen otrok rodil zelo znakažen, brez rokic in nožič. Tej tragediji bi se zlahka ognila. Zal ni edina. Največkrat se v zvezi s tem omenja Brazilija. Ta država je danes največji proizvajalec in potrošnik thalidomida, predvsem zaradi velikega števila gobavcev. Za te nesrečnike, ki jih je okrog 300.000, je thalidomid pravi balzam, olajša jim trpljenje in pomaga pri zdravljenju. Dovoljenje za proizvodnjo thalidomida imata dve farmacevtski tovarni, toda zdravilo je mogoče dobiti tudi v prosti prodaji, tako da je v porabi več zdravila, kot ga proizvedeta omenjeni tovarni. Na delu so namreč ilegalni laboratoriji, ki proizvajajo zdravilo in ga prodajajo ljudem brez recepta in seveda brez opozorila, daje zdravilo lahko usodno za še nerojenega otroka. Ker je v Braziliji veliko nepismenih, tudi napisana opozorila ne zaležejo kaj dosti, dogaja pa se, da preprosti ljudje zdravnikova navodila in opozorila sicer zvesto poslušajo, razumejo pa ne in ravnajo po svoji nespameti. Posledice so take, kot jih je svet že imel priložnost videti: po nepotrebnem znakaženi otroci. Priloga Dolenjskega lista 12 NAGRADI V NOVO MESTO IN ČRNOMELJ Žreb je izmed reševalcev 22. nagradne križanke izbral VALERIJO VERSTOVŠEK iz Novega mesta in MILANA STANČIČA iz Črnomlja. Verstovškovi je pripadla denarna nagrada, Stančič pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 4. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 24. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 24 REŠITEV 22. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 22. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VOLOS, ALO, EDIKT, LEK, SMOLE, EST, PONEVERBA, JURE PENGOV, UC, LAL, ESA, KATRCA, JOHN, IMAGIST, CA, ZŽ, PALE, TROHNOBA, ARENA, IDEOLOG, ROSSI, KARIERA. prgišče misli Pri razlaganju in ocenjevanju umetnosti je in-telekt potreben zato, da z njim pojasnimo in dokažemo, kar smo dojeli intuitivno. M. KOM EU Noben človek ne pozna drugega človeka. A. MUNTHE Zgodovinskega dogajanja se v resnici udeležuje le malo ljudi. B. ŠTIH Previden človek ni nikakršen človek. A. SOLŽENICIN Biti skupaj ne pomeni biti isto. V. GOTOVAC Svet je čudežen samo zato, ker ni povsod in zmeraj enak V. GOTOVAC KORALNI OTOK ORJAK ZATEMNI- TEV SONCA ALI LUNE IGRALNA KARTA FRANC. FILOZOF IES) (JEAN JACOUr ŽOLCA, ILADET1NA GLAVNO MESTO ERITREJE n PRAZJVAL Z MIGE-TALKAMI BAKHOVA PALICA 0 N/ VL L Kj KRAJ PRI POSTOJNI \) AVTOR: MARKO BOKALIČ TELOVADNI ELEMENT NA KONJU “ IOČAJI PREPRO- STO PLOVILO BORILNI ŠPORT TO >y\ OKONČINA GRŠKA ČRKA 5 VRH KIU-IAANDZARA MESTO V RUSUI V) ‘b SLADKO DALMATINSKO VINO O 5 VATROSLA OBLAK AM. IGRALKA SANDRA D £ DANICA SIMŠIČ SKLON MESTNIK BRAZILSKO VELE- MESTO PLOO b b ŠVEDSKO IME FINSKEGA MESTA TURKU DEL NOVE GVINEJE OOPRAVA PLODU 0 b POVABILO OPERNI REŽISER (ERNST) IGRALKA MIRANDA SALOMONOV UGANKAR ^5—f RIMSKO MrTOL PODZEM- LJE PRVI SEKRETAR OZN (TRYGVE) MESTO V KOLUMBIJI IRANSKI DENAR ŽENSKO IME TEŽKO ZEMLJINO JEDRO ALFI NIPIČ UČINEK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST slovenski naravni spomenik: medved SMO motila® s@ ©©DOR® ma Goaflo Letošnje leto je leto medveda. Žival je v srednjeevropskem prostoru redka in ogrožena, zato smo jo pri nas z zakonom zaščitili, odstreliti jo je mogoče le s posebnim dovoljenjem ministra za kmetijstvo. In medtem ko se medved počasi naseljuje severneje in zahodneje od svojih dosedanjih bivališč, mesari po osamljenih kmetijah in naganja strah v kosti otrokom in starejšim. V zadnjem času smo lahko večkrat prebirali poročila o medvedu, ki žival, ki je mnogim ljuba, dokler je na straneh knjige ali za rešetkami v živalskem vrtu, postavlja v neprijetno luč. Medved se vse pogosteje pojavlja v odmaknjenih zaselkih, pri tem pa kosmatinec ne le prestraši ljudi, s katerimi sc slučajno sreča, ampak si privošči tudi kakšbo ovco pa tudi krav sc je že lotil. Najnovejši morilski obisk medveda smo zabeležili v začetku tega meseca, ko je medved v oboru v Novem Kotu pobil dve ovci, več pa jih poškodoval. V tamkajšnjih redko naseljenih krajih je srečanje z medvedom vsakodnevni pojav, k sreči pa se za ljudi takšna srečanja zaenkrat še niso usodno zapletla. Medved se ne pojavlja le na območju, kjer stalno biva, ponovno ga videvajo in sc tudi srečujejo s posledicami njegovih močnih krempljev tudi na tistih območjih Slovenije, kjer ga desetletja dolgo ni bilo. Žival se namreč počasi naseljuje proti severu in na zahod, preseljevanje pa je požegnano z evropskim blagoslovom. Naravovarstveniki bi namreč radi videli, ko bi medved ponovno zaživel na območjih, kjer že več kot pol stoletja velja za izumrlo vrsto. Rjavi medved je namreč dragocen del slovenske naravne dediščine, pravi živi naravni spomenik, ki se ga je nam posrečilo ohraniti, medtem ko so ga v sosednjih in številnih drugih evropskih državah iztrebili. No, tudi pri nas so mu bili že šteti zadnji dnevi. Daljnega leta 1788 je dunajski dvor medveda obsodil na iztrebljenje, vendar se načrti niso izpolnili, za kar ima zasluge tudi Auersperg, lastnik obsežnih gozdov na Dolenjskem. V začetku tega stoletja je kazalo, da bo medved tudi v naših gozdovih za vedno izginil in se preselil na strani naravoslovnih knjig; število teh živali se je na ozemlju Slovenije skrčilo na vsega 30 do 40. Vendar se je stanje začelo počasi popravljati, v zadnjih nekaj letih pa je medvedja združba doživela pravi “baby boom”. Še pred petimi leti so naši strokovnjaki pisali, da se rjavemu medvedu ne obeta nič dobrega, danes pa ocenjujejo, da je medvedov na Slovenskem že več kot 250. In to se seveda poz- Sncžniku in Javornikih, občasno pa se pojavijo tudi v gozdovih Nanosa, Gorjancev, celo na Pohorju so se pojavili. Občasno zabeležijo obisk medveda daleč od njihovih običajnih prebivališč po Gorenjskem, na Štajerskem in Primorskem. Medvedji obiski žal niso le dvor-ljive sorte. Za njimi včasih ostaja pobita drobnica in živina, razbiti čebelnjaki in še kaj takega. Medved si pač rad privošči kaj dobrega; navsezadnje ima menda tudi ime od tega, ker rad je med. Slovenski rjavi medved ni pomemben le za Slovenijo, ampak za vso srednjo Evropo. V Evropi poteka mednarodna akcija za vrnitev medvedov v okolja, kjer so nekdaj živeli, pa so jih iztrebili. Pri tem računajo tudi na našo pomoč. Predvsem naj bi medveda pri nas povsem zaščitili in prepovedali odstrel, zagotovili pa naj bi tudi neovirane naravne poti, po katerih bi se medved lahko selil iz naših krajev proti severu in zahodu ter se naravno ponovno naselil v avstrijskih in italijanskih alpskih gozdovih. Sklad za naravo Slovenije podpira to akcijo, zagotovil pa si je tudi denarno podporo za povračilo škode, ki jo medved pri poseljevanju dela na drobnici in pridelkih. Tuji strokovnjaki so lani poleti sodelovali z našimi pri projektu spremljanja gibanja rjavega medveda. Opravili so tako imenovano telemetrijsko opazovanje, pri katerem medveda ujamejo in mu pričvrstijo majhen radijski oddajnik, potem pa spremljajo, kje vse sc žival klati in zadržuje. Namen akcije je bil, da ugotovijo, po katerih naravnih poteh se naši medvedje pomikajo proti severu. Pokazalo se je, daje ena od večjih ovir na medvedjih poteh avtocesta Vrhnika-Postojna, ki na več mestih seka ustaljene selitvene poti rjavega medveda. Lani je bilo na tej cesti kar pet prometnih na. Medvedje se stalno zadržujejo v kočevskih gozdovih, na Rakitniški planoti, Krimu, na zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Prehrana pri boleznih jeter in žolča Beljakovine so temeljni zidak življenja, pogoj za raznolikost delovanja našega telesa. Govorili smo že o tem, kako pomembna so jetra pri presnovi beljakovin. Torej je razumljivo, da zaslužijo beljakovine v jetrni dieti posebno pozornost. Zdrav odrasel človek težko použije na dan več kakor 100 gramov čistih beljakovin. Pri tem se moramo zavedati, da je v približno 100 gramih mesa samo okoli 20 gramov čistih beljakovin. Tudi jetrni bolnik ne potrebuje toliko beljakovin. Nasprotno. Pri hudem obolenju mora količino beljakovin v hrani omejiti, sprva na 30 gramov, ob izboljšanju na 50 gramov, pozneje pa na 70 gramov na dan. Le če so jetra laže prizadeta ali če bolnik okreva, omejitve niso potrebne. Tretjina do polovica beljakovin, ki jih použijemo na dan v jetrni dieti, naj bo živalskega izvora. Živalske beljakovine so v mleku, posnetem mleku, jogurtu, skuti, siru, mesu, ribah in jajcih, rastlinske pa na primer v krompirju, žitnih proizvodih in stročnicah. Izogibati se moramo maščob, vendar jih ne omejujemo po nepotrebnem. Včasih je veljalo pravilo, naj jetrni bolnik na dan použije samo 30 do 70 gramov maščob. Toda jedi, pripravljene s tako malo maščobe, niso okusne. Preiskave so pokazale, da 100 do 150 gramov použite maščobe na dan NE vpliva slabo na bolezenski potek. Sicer pa bolnik kmalu sam kmalu dožene, kaj mu ustreza. Izkušnje kažejo, da jetrni bolniki ne prenesejo zelo mastnega mesa, slanine, mastnih rib, majoneze, ocvrtih jedi, <, I n, *vr - - ; kolačev in podobnega. Vseh teh zelo mastnih jedi zvečine tudi zdravi ne prenesejo. Torej moramo pripravljati nekatera mastna živila tako, da jim maščob ne dodajamo: meso pečemo na žaru, v foliji ali glineni posodi. Upoštevati moramo tudi skrite maščobe v mesu, klobasah, mastnih ribah, sirih in orehih. Maslo seveda lahko jemo, a ga vendarle kdaj pa kdaj nadomestimo z margarino. Ogljikovi hidrati nam delajo največ skrbi, bodisi v prehrani zdravih ljudi ali v dieti za jetrne bolnike. Naša prehrana vsebuje vedno več odkritih ogljikovih hidratov kakor balastnih snovi. Vse preveč teh pomembnih snovi zgubimo med čiščenjem in pripravo živil, ogljikovi hidrati pa postanejo s tem čisto gorivo. Presežki ogljikovih hidratov se namreč predelajo v maščobo, ki se kopiči v jetrih. Bolniki z maščobno spremenjenimi jetri ali s pretirano telesno težo morajo v svoji prehrani omejiti ogljikove hidrate. Predvsem se morajo izogibati sladkarijam, tortam, kolačem, piškotom in čokoladi. Vsi drugi jetrni bolniki morajo paziti le na pravo izbiro ogljikovih hidratov. Predvsem naj izbirajo ogljikovohidratna živila, ki vsebujejo vitamine in balastne snovi. To so črni kruh, krompir, sadje, zelenjava, neluščen riž, ovseni in pšenični kosmiči. Posebno bogat balastnih snovi je uležan črni kruh. Zelenjava in sadje sta primerna, če ne napihujeta. Zdrav, normalno težek odrasel človek naj dnevno zaužije 5 gramov ogljikovih hidratov na kilogram telesne teže, kar je povprečno 300 gramov. Za jetrne bolnike je seveda bolje, če to količino nekoliko zmanjšajo. Približno 200 gramov ogljikovih hidratov na dan dobe, če pojedo 200 g kruha ali krompirja, 250 do 300 g sadja in zelenjave ter 20 gramov sladkorja in marmelade. (Se nadaljuje) praktični praktični praktični praktični KrSi^: 3 Kopalke Dopust je pred vrati in mnoge ste si že omislile nove kopalke. Za tiste, ki nakup šele načrtujete, pa nekaj nasvetov, kakšne kopalke se najbolj primerne za določene postave. Če imate široka ramena in ozek pas, izberite kopalke z visokim nožnim izrezom ali s temnimi obrobami na nožnem izrezu. Za majhne prsi in poudarjen trebuh so primerne kopalke s poudarjenim prsnim delom ter podloženim trebušnim delom, da stisne trebuh. Ženske, ki imajo močnejše prsi in ozke boke, naj izberejo model, pri katerem prsi podpirajo košarice, ki so dovolj globoke, medtem ko ozke boke poudari nožni izrez, ki je izpeljan do višine najširšega dela bokov. Če imate ravno postavo, ker je pas preširok, izberite model, ki ne poudarja vodoravne linije pasu, pač pa ima navpične princes šive, ki so lahko barvno, z vzorcem ali kako drugače poudarjeni. Če imate preširoko postavo, dosežete ožji videz s kopalkami, ki so ob straneh temnejše, kar je moč doseči z navpičnimi vstavki ali z vzorcem, ki ob straneh temni. m .... * nesreč, v katere je bil vpleten medved. Žival namreč zlahka prepleza varnostno ograjo, in nesreča je tu. Graditelji avtoceste so sicer predvideli podhode in celo poseben podhod samo za divje živali, vendar kaže, da se živali le počasi navajajo nanje, medved pa sploh rad zalomasti kar po svoje. MILAN MARKELJ Pica Margerita Potrebujemo: 400 g kvašenega testa za pico, 300 g svežih, čvrstih paradižnikov, 250 g mozzarelle ali drugega sira, baziliko, 3 žlice olivnega olja, sol, poper. Sir narežemo na tanke rezine. Pripravimo paradižnike: za nekaj trenutkov jih potopimo v vrelo slano vodo, oplaknemo jih z mrzlo vodo, olupimo jih in jim odstranimo semenje. Nato jih grobo sesekljamo. Vzhajano testo pregnetemo, na pomokani delovni površini ga natanko razvaljamo. Z njim obložimo naoljen pekač. Na testo porazdelimo paradižnik, posolimo, popopramo in pokapljamo z olivnim oljem. Pečemo v ogreti pečici pri 200 stopinjah 15 minut. Nato vzamemo pico iz pečice, obložimo jo s sirom in potresemo z baziliko, spet jo pokapljamo z oljem in jo nato pečemo v pečici še 10 do 15 minut. Boj z vrtnimi nadležneži Na vrtu se v poletnem času kaj radi zaredijo znani nadležneži, kot so strune, bramorji in polži, ki objedajo mlado rastje pod zemljo in nad njo. Težko jim je priti do živega, saj se vrtičkar do zadnjega upira uporabi učinkovitih kemičnih pripravkov, ker so pač strupeni. Nekaj pomaga že pravilna obdelava in gnojenje, saj rastlinske bolezni in škodljivce spodbuja k množitvi preozek kolobar, pregosta setev, prekislo gnojilo ipd., žal pa brez kemije največkrat ne gre. Zoper talne škodljivce (strune, sovke, ogrce) priporočajo insekticid volaton G-5, ki ga je treba plitvo vnesti v tla, proti bramorju pa se najbolj obnese mesurol granulat, ki ga proti večeru potrosimo po površini grede. Ta prij>ravck učinkuje tudi proti polžem, ki pa se jih je mogoče znebiti tudi na manj krute načine, na primer z odvračali, kakršno je živo apno ali kamninska moka, nasuta okrog gredic, ki polžem prepreči dostop. Prevoz avtomobila Poletje je tu in na cesti bomo še več kot sicer, torej je več možnosti, da pride do nesreč in okvar. Zato je dobro vedeti, da imajo člani AMZS nekaj posebnih ugodnosti, ki sijih velja zapomniti. Ena takih je tudi brezplačen prevoz poškodovanega ali pokvarjenega avtomobila. Tako ugodnost imajo člani pravico izkoristiti enkrat letno. Ugodnost velja za ponesrečena vozila, in sicer za prevoz na območju Slovenije in v zamejstvu v oddaljenosti do 50 km od naše meje, pri čemer vzrok nesreče ni pomemben. Člani imajo tudi enkrat letno pravico do brezplačnega popravila manjših okvar na vozilu, če so okvare večje, pa do brezplačnega prevoza pokvarjenega vozila do najbližje servisne delavnice, vendar ne dlje kot 40 km od mesta okvare. Talno ogrevanje Talno ogrevanje je način gretja, pri katerem grejemo s pomočjo plastičnih cevi, ki jih vgradimo v cementni estrih, pod talno oblogo. Nekateri mu očitajo premajhno moč in škodljivost za zdravje. Vendar ima talno ogrevanje veliko prednosti. Toplota je v prostoru po višini enakomerno razporejena, ker je gretje enakomerno, se tudi zrak manj giblje in nam je že pri 18 stopinjah prijetno. Pri pravilno načrtovanem in izvedenem talnem ogrevanju površina tal nikoli ne doseže temperature človeškega telesa. Ogreta masa zagotavlja veliko toplotno stabilnost objekta. Uporabno je pri ogrevanju s toplotnimi črpalkami ali solarnimi sistemi v kombinaciji s kotlom. Ker ni ogreval, ne zahteva dodatnega prostora in je manj ovir za notranjo opremo. Ne moremo pa ogrevati toplotno slabo izoliranih objektov in prostorov, kjer so podi klasični parket ali ladijski pod. ■Htt Priloga Dolenjskega lista 13 hteduL Mrnrl • rm Poznate tole zgodbo? Neki gospod bi rod kupil nov avto. Neodločen je. Posvetuje se s prijatelji. Pravijo: Če hočeš imeti vrhunsko kakovost, varnost, udobje in opremo za najnižjo možno ceno, potem je zate Golf. Pri nas ga imamo. Še več. Zdaj na naš trg prihaja GOLF EUROPE, znanilec novega evropskega odnosa do slovenskega kupca. Za najnižjo ceno vam proizvajalci Golfa Europe ponujajo: ■ 4 vrata serijsko - stekleno električno pomično streho • centralno zaklepanje ■ vzglavnike tudi zadaj - merilnik vrtljajev - zatemnjena stekla - 4 zvočnike - po višini nastavljiv sedež voznika - 14 eolska jeklena platišča - gume 185/60 R 14H Vse fo dobite v Golfu Europe pri nas za najnižjo možno ceno. NOVE, NIŽJE CENE VSEH AVTOMOBILOV VW. PREPRIČAJTE SE. ^ v ko veš, kaj imašl AC RADANOVIČ, LEVSTIKOVA 3, 68250 BREŽICE, (0608) 61-273, 62-470; AVTOHIŠA BERUS, V. CIKAVA 23, 68000 NOVO MESTO, (068) 25-098; SERVIS WEISS, NA BREGU 31,68340 ČRNOMEU, (068) 51-770; SERVIS RANDEU, MAHOVNIK 2, 61330 KOČEVJE, (061) 851-448 llloj doni y[o] dom je najlepši poleti Za večino ljudi je poletje najlepši čas. Takrat si brez skrbi privoščimo nekaj lenobnih dni. Če le ne bi bilo tekanja po trgovinah. In razbeljene pločevine. Letos se bomo rajši dodobra spočili. V senci. V družbi svojih najbližjih. S hladno pijačo v roki. Z zajetnim katalogom lil oj dom v naročju. Hej! Kdo pravi, da je nakupovanje sredi poletja naporno? Mi že ne mislimo tako! llloj doni r n l l b > — Jezik in pisava na dolenjskih progah Še pred začetkom obratovanja dolenjskih železnic je bilo sklenjeno, da bodo pri zaposlovanju imeli prednost domačini; znati pa bodo morali slovenski in nemški jezik. Slovenščina je bila zastopana pri svečani otvoritvi gradbenih del kot tudi pri svečani otvoritvi prometa. Imena postaj so bila dvojezična, do zapletov je prihajalo zaradi vrstnega reda uporabljenega jezika. Tako so županstva ob progi Trebnje-Krmelj še pred otvoritvijo proge protestirala zaradi pisanja nemških imen pred slovenskimi. Poseben primer je bilo ime za Novo mesto. Z imenom Rudolfsvvcrt se niso strinjali nekateri novomeški veljaki, ki so prosili mestni zastop, naj prosi direkcijo dolenjskih železnic in deželno vlado, da “... se postaja novomeška zove Novo mesto in ne Rudolfovo. Vzrok je, da Rudolfovo nihče ne govori, pač pa je vsem znano Novo mesto. S tem se bodo preprečile le mogoče konfuzije... “Zadevo so predali pravnemu odseku, s tem je bila zadeva zaključena. Ostal je Rudolfsvvert. LENJSKE ŽELEZNICE Po razpadu Avstro-Ogrske so nemška imena postaj in postajališč izbrisali, namesto tega pa so napisali slovenska imena v cirilici. Italijani v času okupacije imen postaj in postajališč niso spreminjali. Tako so denimo pisali Stazione di Višnja gora, Stazione di Trebnje na Dolenjskem itd. Nasprotno pa so Nemci uporabljali stara nemška imena poleg slovenskih. Imena nekaterih postaj in postajališč so se predvsem po 2. svetovni vojni spremenila ali skrajšala. Ivančna Gorica, ki nosi ime po bližnjem nizkem gozdnatem griču, je bila prej Stična, še prej pa Zatična. Takrat je bila Ivančna Gorica le zaselek Stične, saj je leta 1869 štela le 24 prebivalcev. Dvojna imena kot n.pr. Žlebič-Sodražica, Rožni Doi-Pribišje, Št.Rupert-Rakovnik, Mokronog-Bistrica, Uršna sela-Toplice so bile posledice kompromisov, ki so jih sklepali ob načrtovanju prog, saj se je običajno po več krajev potegovalo za poimenovanje postaje. Vil. SEKCIJA Zfi VZDRŽEVANJE PROGE NOVO MESTO VII.CtKUNJR 3A mmABAHjtmrn H0B0 MECT0 Z Jugoslavijo se je na slovenskih železniških postajah pojavila cirilica, ki se je obdržala nekaj let tudi v drugi Jugoslaviji. Napis na sliki hrani slovenski železničarski muzej v Ljubljani. Ozkotirne proge na Dolenjskem Glede na širino tira delimo železniške proge v nor-malnotirne, širokotirne in ozkotirne. Pri ozkotirnih progah je razdalja med notranjima bočnima stranema glave manjša od 1435 mm. Med ozkotirnimi progami pri nas izstopajo proge s širino tira 760 mm. To širino imenujemo tudi bosansko. Njen začetek sega v letu 1878, ko je Avstro-Ogrska zasedla Bosno. Takrat je tam stekla gradnja ozkotimic s to tirno širino. Od tam se je ta tirna širina prenesla tudi v Slovenijo. Ozkotimice so gradili zato, ker so bile investicije zanje neprimerno manjše kot za normalnotirne proge, saj so bile vozne hitrosti in osni pritisk zelo majhni, dopuščale so majhne radije krivin. Večje nagibe in so jih lahko zgradili v zelo kratkem času. Na ozkotirnih progah na Dolenjskem se je poleg konjske vleke in ročnega potiskanja vagončkov uporabljala še parna vleka. Vseh ozkotirnih prog ni mogoče zajeti zaradi njihove številnosti, raznolikosti in majhne pomembnosti, saj je imelo krajšo ozkotirnico skoraj vsa-2 ko večje skladišče, gradbišče, kamnolom, apnenica, ijj opekarna, gramoznica, žaga itd. Take ozkotirnice so se % ohranile le še na žagah, vse druge so nadomestila cestna s vozila in druga transportna mehanizacija, ki omogoča ? veliko cenejši, lažji in varnejši trapsport blaga. ° Od raznih vrst ozkotirnih prog so na Dolenjskem £ gradili le jamske, gradbiščne in gozdne ozkotirne proge, rudniških je bilo nekaj le projektiranih. Med prve ozkotirnice na Dolenjskem sodi vsekakor gradbiška ozkotirnica v Novem mestu, katera obratovanja je steklo jeseni leta 1892 ob gradnji železniške proge Grosuplje-Novo mesto. Celotna dolžina tirov je bila 26 km, na njih je sopihala parna lokomotiva - prva na Dolenjskem. Vozni park je obsegal 341 vagončkov. Po dograditvi proge se je ozkotirnica umaknila na drugo gradbišče. Leto dni za tem, ko je pričela obratovati železniška proga do Novega mesta in Straže je zaživela tudi Roška žaga. Sočasno z žago je pričela obratovati tudi ozkotirna proga s tirno širino 760 mm. V prvi fazi so zgradili 14,5 km dolg odsek, nato so jo štirikrat podaljšali, in sicer v letih 1899,1902,1911 in končno še leta 1924, tako da je dosegla dolžino 35 km, od tega je bilo 33 km ozkotirne proge speljane v gozdu, dva kilometra pa v naselju žage. Ukinjena je bila 1935 leta. Roška ozkotirna železnica je bila zgrajena po sistemu bosanskih vojaških železnic, toda bolj kvalitetno. Gradnjo spodnjega ustroja in nasipanje gramoza je financiral knez Auersperg, pragove in tirnice pa so morali položiti zakupniki. Trasa nekdanje ozkotirne proge služi sedaj za gozdne ceste. Krivine so bile zelo številne in ostre, nekatere celo z radijem samo 20 m. Vzponi in padci so dosegali 39 promil, proga je dopuščala osni pritisk 4 tone na os. Za vleko sta služili parni lokomotivi, ki so ju kurili z drvmi. Ena lokomotiv je bila dvoosna in je tehtala 6 ton, druga je bila troosna, tehtala je 8 ton in je lahko razvila moč 22 kw. Vozni park je obsegal 20 dvoosnih vagončkov z nosilnostjo 4 tone za prevoz hlodovine in dva zaprta vagončka z nosilnostjo 10 ton za prevoz oglja. Dnevno je lokomotiva pripeljala na žago 5-krat hlodovino in enkrat oglje. Vlak je vozil s hitrostjo do 15 km/h. Sneg pozimi ni oviral prometa, saj ga je lokomotiva uspešno odrivala s plugom. Na delu proge v Podstenice so do leta 1928 uporabljali za vleko praznih vagončkov konjsko vprego. En konj je vlekel navzgor tri prazne va-gončke, nazaj pa so naloženi vagončki vozili samotežno. kup Priloga Dolenjskega lista 14 . Odprto pismo Nove oblike lastninjenja v zadrugi Metlika (Nek^j pojasnil finančnega izvedenca, ki je že upokojenec) To odprto pismo je v prvi vrsti namenjeno številnim kmetom vinogradnikom, ki so desetletja soustvarjali premoženje metliške zadruge (kot pohvala), in nekoliko manj dobri petini preostalih ali novih članov sedanje zadruge (za trezen razmislek). Od nekdanjih več kot 800 kmetov v občini Metlika jih je namreč v letu 1992 - pri uskladitvi organiziranosti z zakonom o zadrugah - zahtevani delež v vrednosti 500 DEM vpisalo le 182 (pa še med temi je nekaj vikendarjev m podjetnikov). Ampak slednji se brez sramu predstavljajo za izključne lastnike, njihov upravni odbor pa je, kot vidimo (izjavno objavljenih sklepov in nedokazanih očitkov) že izgubil vso razsodnost ali priznano - belokranjsko strpnost. Za razumevanje, zakaj me obnašanje nekega organa zadruge tako preseneča (in zakaj se kot upokojenec sploh ukvarjam s tem), naj uvodoma povem, da sem bil v drugi polovici leta 1948 knjigovodja Kmetijske zadruge Suhor pri Metliki, v letu 1955 računovodja zadružnega podjetja, kije bilo takrat investitor gradnje Vinske kleti v Metliki, odleta 1957 do 1959 pa revizor Zadružne Kdo je bil A. Lunaček Lunačkov čebelnjak oživel. Pod tem naslovom novinar P. P. v 23. št. Dolenjskega lista opisuje praznovanje 950-letmce Šentruperta in pri tem daje poseben poudarek na delovanje učitelja in dolgoletnega ravnatelja šole Aleksandra Lunačka. V šoli pa tudi izven nje je zapustil neizbrisne sledi. Ob tej priliki so ga imenovali tudi za prvega predsednika Čebelarskega društva, kar sovpada z 75-letni-co čebelarstva v Mirenski dolini. Dejanje je vsekakor vredno pohvale. In kdo je bil Aleksander Lunaček? Rojen je bil 8.12.1864 v vasi Travnik v Loškem potoku. Njegov oče, rojen Čeh, je tedaj veljal za strokovnjaka tiste čase izredno redke lokomobile. Takšen stroj je montiral leta 1852 v žagarskem obratu v Loškem potoku in še danes velja za prvo parno žago, zgrajeno na Kranjskem; bila je zgrajena samo 10 let pozneje, ko je začela delati prva žaga na parni pogon v tedanji avstroogrski monarhiji. Baje se mu je Loški potok tako priljubil, daje sklenil v njem ostati. Leta 1871 je v Glažuti zgradil svojo žago, kije delovala vse do srede druge svetovne vojne. Tako je tudi sin Aleksander preživel otroška in študentska leta v Loškem potoku. Že v tistih časih je zaslediti njegovo delovanje predvsem na področju kulture, pa tudi pozneje, ko je služboval drugje, je rad prenašal znanje na potoške kmete. Potočani imajo Lunačka za svojega izobraženega krajana. Njegova življenjska pot, je opisana tudi v Zgodovini Loškega potoka, ki je izšla 1972. leta izpod peresa prof. Debeljaka. Zakaj je prvo službo nastopil v Srednji vasi v Bohinju in ne doma, m znano. V Šentrupert je prišel leta 1896 in zgodovinarje zapisal, da sta se prav v Mirenski dolini uveljavili Lunačkova češka dobrodušnost, marljivost in vztrajnost. Tam je namreč ustanovil Bralno društvo, bil je soustanovitelj Sokola, Ciril-Me-todove podružnice in v Kmečki zadrugi 20 let vodil knjigovodstvo. Učiteljskim kolegom je bil vzornik in je bil imenovan za častnega člana Učiteljskega društva. V njegova izredno plodna leta gre šteti obdobje 1908-1930. V tem času sije pridobil sloves tudi s pisanjem na področju sadjarstva in čebelarstva. Svoja strokovna in poljudna dela je objavljal v Sadjarju in vrtnarju. Jutru, Slovenskem čebelarju, Slovenskem sadjatju in Dolenjskih Novicah. Letos bo poteklo 130 let od Lunačkovega rojstva in 60 let od njegove smrti. Prav je, da se ga spominjajo v Šentrupertu in da se ga vsaj z besedo spomnimo tudi v njegovem rojstnem kraju, kjer o Lunačkovih prednikih in sorodnikih priča samo še spomenik na potoškem pokopa- lišču. A. KOŠMERL zveze Slovenije. Pri več kot 30-Ietnem delu v SDK sem “do obisti” spoznal finančno stanje vseh dolenjskih podjetij in zadrug (tudi KZ Metlika). Da pa sem se s pomenom bilanc stanja in odprave neumnosti, ki sojih oziroma jih še vsebujejo knjigovodski predpisi (v zvezi z revalorizacijo, obračunavanjem amortizacije itd.) in ki omogočajo, da rezultate poslovanja lahko po mili volji prilagodimo trenutnim potrebam (sporazumno ali izjemoma tudi za “rušenje” direktorja), intenzivno ukvarjal vsaj desetletje pred upokojitvijo, je znano tudi drugod po Sloveniji. V Delu (torek, 14. junija) sem prebral, da so mojemu mnenju o tem, da za leto 1993 sploh ni bilo izgube (finančno stanje pa seje tudi v primerjavi z letom 1990 po knjigovodskih podatkih celo izboljšalo), zadružniki rušenja direktorja, slabih namenov itd.” Vsekakor zelo odkrita izjava, z nekaj napačnimi sklepi o lastništvu. Po zakonu o zadrugah je nekdanja družbena lastnina, ki je bila ustvarjena v času do nove organiziranosti, sicer postala zadružno premoženje, am- javnosti, ki so naštete v 3. členu pravil in v nasprotju z registracijo pri sodišču, ukvarja tudi z bančnimi posli (dajanje kreditov). To je sicer dejavnost oziroma delo Hranilno-kreditne službe, le-ta pa je samostojna pravna oseba. Vsaj nekaj kreditojemalcev zasluži pozornost in bo nedvomno pak - za razliko od vplačanih deležev deležno posebne obravnave. Tako ie elanov in povečanja iz rezultatov te- bilo na pr. v času od 23.1.1993 do kočega poslovanja - spada med 23.12.1993 članu upravnega odbora oporekali, ampak zato, ker je “oceno naročil inž. Bajuk”, da sem upokojenec in bodo zato “oceno zahtevali od pooblaščene agencije”. Dejansko me je konec marca direktor zadruge zaprosil, če bi lahko pogledal njihov obračun za leto 1993 in poskušal ugotoviti, zakaj izkazujejo izgubo, saj je vse do zadnjih dni pred sestavo nihče ni omenjal ali predvidel. Ustrezne razlage vzrokov ni bilo, vseeno pa je upravni odbor na svoji seji 15. marca sklenil, “da se v zadrugi opravi revizija”. Nastali so problemi, ker zadružna revizija še ni organizirana (po dveh letih od sprejema zakona!) in je v tem času tudi Služba družbenega knjigovodstva prenehala nadzirati poslovanje zadrug; pri pooblaščenem revizorskem podjetju (Dinamic, Novo mesto) pa bi lahko pričeli z delom šele v juniju 1994. Zgolj zaradi teh dejstev sem po naročilu z dne 6. aprila že čez nekaj dni poslal zadrugi predhodne podatke z nesporno ugotovitvijo, da “finančno stanje zadruge kot celote sploh ni problematično . Popolnoma normalno je, da je naročilo podpisal direktor zadruge, saj upravni odbor ni operativni organ, pač pa svoje delo opravlja na sejah (po 42. členu pravil najmanj enkrat na tri mesece!). Razumem, da je bila strokovna ugotovitev s kratkim povzetkom knjigovodskih obračunov za leto 1990, 1992 in 1993, za člane upravnega in nadzornega odbora nekoliko težje sprejemljiva, da pa bo dober namen v celoti ignoriral dolgoletni računovodja Ivan Kure, niti najmanj nisem pričakoval. Prepričan sem bil, da bodo vsaj vsi skupaj spoznali, da zgolj zaradi “izgube” (draga) revizija ni potrebna. Kljub pripombam, da so v finančnih poročilih podatki o izgubah in dobičkih po enotah očitno napačni (glede meril za razdelitev obresti in stroškov skupne uprave, zaradi obračunavanja previsoke amortizacije itd.), da poročila ne vsebujejo primerjalnih podatkov za prejšnje leto in pod., je bilo vse skupaj “bob ob steno”; računovodja si je sicer zabeležil, kaj je treba še pripraviti, nato pa razgovor 9. maja prekinil (menda zaradi priprave na sejo upravnega odbora, na kateri je bil še isti dan imenovan za v.d. direktorja!). Na podlagi dodatnega vpogleda v obračune in listine sem 17. maja ponovno poslal zadrugi “mnenje o finančnem stanju in problemih” z opozorilom na vrsto drugih odprtih vprašanj in dvomljive postopke računovodstva, s priporočilom, da se z dokončno odločitvijo o “razrešitvi” počaka vsaj do izdelave naročene analize. Zanimiva je obrazložitev, ki jo je na to že drugo mnenje pripravil računovodja (in je bila priložena vabilu za izredni občni zbor), saj med drugim navaja, da bi morala biti izguba za 1993 večja najmanj za 20 milijonov tolaijev, za leto 1992 pa izguba ni bila izkazana le zaradi zahteve direktorja. (Tudi če je resnično bilo tako, potem je za namerno “prikrivanje” odgovoren računovodja, in ne direktor!). Dalje, kljub večkratni pripombi, da bi v skladu z zakonom o računovodstvu že zdavnaj lahko drugače obračunavali amortizacijo osnovnih sredstev, da je tudi zato v knjigovodstvu izkazana vrednost premoženja daleč od dejanske vrednosti, v gradivu za občni zbor Ivan Kure ponovno navaja: “žal ne moremo mimo dejstva, da se lastni kapital v zadrugi zmanjšuje, ker prepočasi rešujemo nakopičene težave...” Popolnejšo razlago za dogajanja v zadrugi pa dobimo v zadnjem odstavku, ki se glasi: “V času družbene lastnine je računovodstvo služilo državi, v času znane lastnine, pa je računovodja pred dilemo. Služiti poslovodstvu (direktoriu) ali zaščititi koristi lastnika. Odločil sem se, da bom ščitil koristi lastnikov, zato pa sem obtožen nedeljivo lastnino in mora biti v knjigovodstvu zadruge vseskozi ločeno izkazana. Kolikšna je bila resnična vrednost zadružnega premoženja, do sedaj ni ugotovljeno. Na razpolago so le podatki o (podcenjeni) knjigovodski vrednosti, le-ta pa je konec leta 1993 znašala: - nedeljivo premoženje 6,334.000 DEM - vplačani članski deleži 69.000 DEM SKUPAJ 6,403.000 DEM Razmerje je torej 99:1 v korist nedeljivega zadružnega premoženja (takšen pa je tudi riziko zaradi prevzetega jamstva!); za prikaz realne vrednosti in njene ohranitve v bodočem poslovanju pa bo slej ko prej morala poskrbeti zadružna revizija (ker bo drugače lahko tudi v zadrugah prišlo do divjega lastninjenja - in to celo brez certifikatov...)! Po grobi (laični) presoji je “tržna vrednost zadruge” vsaj dva do trikrat večja. Koliko gre pri tem za posledice neprimerne uporabe jugo zakonov (kadar smo “zakonito” izbirali med obema skrajnostima) in koliko so vzrok druge okoliščine, lahko vsaj približno ugotovimo z naknadno in zamudno analizo. Nedvomno pa je dejstvo, da so dobršen delež prispevali nekdanji člani zadruge in kooperanti iz drugih krajev Bele krajine, še največ pa njeni bivši in sedanji delavci. Zelo skromni (knjigovodski) rezultati poslovanja so po drugi strani nenehno zmanjševali (knjigovodsko) vrednost premoženja. To, kar se že nekaj mesecev dogaja v Kmetijski zadrugi Metlika, je v nekem smislu klofuta vsem dosedanjim organom in vodstvu (da omenim le direktorja inž. Janeza Gačnika in dr. Julija Nemaniča, ki ima kot dolgoletni vodja Vinske kleti veliko zaslug za napredek belokranjskega vinogradništva). Verjetno ni vseeno tudi nekdanjim računovodjem (seveda upokojencem: Zvonku Hanzlju, Jožetu Jankoviču in Ivanki Vraničar). Že preveč je takih, ki ribarijo v kalnem m si mislijo, “kaj nam pa morejo”. Zapleta se pri lastninjenju “pravih” družbenih podjetij (skoraj neverjetne so nekatere revizijske ugotovitve SDK), medtem ko se v kmetijskih zadrugah za zdaj še dopušča neke vrste “odprt lov”. V več kot 40 letih in z velikim odrekanjem ustvarjeno premoženje naj bi bilo v simbolični vrednosti tako rekoč “podarjeno” (formalno seveda: dano v upravljanje in razpolaganje) peščici nekdanjih članov. Certifikati (v nominalni vrednosti preko 6.0(X) DEM) so ostali na razpolago za lastninjenje v družbenih podjetjih, za solastništvo v zadrugi pa je bilo dovolj le 500 DEM. To niso Grimmove pravljice za otroke, kakor je vzvišeno razložil na izrednem obenem zboru že drugi odvetnik upravnega odbora, gospod Starman iz Kopra, pač pa zelo resna zadeva (za odrasle!). V razčiščevanje se bo resnično čimprej morala vključiti tudi Zadružna zveza Slovenije. Zaradi nejasnosti in svojevoljnih praktičnih rešitev se bo o vsebini posameznih členov zakona o zadrugah moral izreči Državni zbor Republike Slovenije (s t.i. avtentično razlago ali pa z ustrezno dopolnitvijo zakona). Med pravljice verjetno tudi ne spada dejstvo, da se zadruga mimo de- “AL PRAV SE PIŠE KRONE ALI CRONE... V Dolenjcih pri Adlešičih stoji trgovsko-gostinski lokal, ki vabi na eni tabli v CRONE MARKT, na drugi pa v KRONE MARKT. Obiskovalci so v negotovosti, ali se piše CRONE ali KRONE. Vse bolj pa se jim vsiljuje vprašanje, zakaj v slovenski vasi, ki nikoli ni bila in, upajmo, tudi nikoli ne bo pod nemškim gospodarjem, spake-drano ime v nemščini. Mogoče bi bilo v stilu, da se lastnik podpiše: Wlaschitsch Wincko, kajti sedaj bi se lahko njegovo ime pod napisom CRONE prebralo tudi Flašič Finko...” P. F. (seveda na ime njegovega podjetja) nakazano 8 kreditov v skupnem znesku 3,7 milijona tolarjev; zasebno podjetje iz Vnanjih goric pri Ljubljani je prejelo dva kredita (19.3.1993 v znesku 2 milijona in 23.6.1993 v znesku 1 milijon tolaijev), ki do konca leta nista bila vrnjena; zasebno podjetje iz Krškega pa enako dva kredita za 4,2 milijona tolarjev (vrnjen je bil po treh mesecih le kredit v znesku 1,2 milijona). Zaradi nastalih razmer bom v zvezi z naročilom z dne 6.4.1994 in na podlagi dosedanjih ugotovitev v najkrajšem času pripravil posebno poročilo, nekatere ugotovitve pa bodo na razpolago le zadružni ali kakršni že reviziji (samo da bo z licenco!). TONE GOLOBIČ Pogovori o družini Smo v mednarodnem letu družine. Od posameznikov in ustanov s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in Cerkve so sprožene različne akcije in dnevi v letu, ki poudarjajo pomen zakonske zveze, družine, starševstva, vzgoje otrok in preživljanja prostega časa. Delo Centra za socialno delo je namenjeno človeku, vsak posameznik pa je del neke družine. Vsakodnevno se srečujemo s člani družin in opažamo različne vsebine njihovega družinskega življenja; ekonomske težave, različne vzorce odnosov med zakonci in otroki ter starši, vrednote, kijih negujejo, in različne načine zadovoljitve potreb, kijih družinsko življenje zastavlja. Srečujemo se s svetlimi in temnimi platmi družinskega življenja. Spoznavanje življenja ljudi nas uči in bogati, nam daje izkušnje in zastavlja vprašanja, katerih odgovore smo skupno z vami pripravljeni poiskati. Zato imate priložnost, da nas vsak ponedeljek od 4. julija dalje v času od 18. do 20. ure pokličete po telefonu 26-005 in vprašate karkoli, kar zadeva družino in družinsko življenje. Center za socialno delo Novo mesto POROČENA ŽE 60 LET-Marija in Polde Štangar z Velikega Vidma pri Šentlovrencu sta v nedeljo praznovala v družinskem krogu 60-letnico poroke. Fotograf ju je posnel dan pozneje ob starodavnem vodnjaku pri njuni hiši. Štangarjeva - Marija jih šteje 84 in Polde 85 - sta bila vsa leta doslej v glavnem zdrava, kot pravita. Ali vesta za recept, s katerim dočaka človek dolgo let? “Samo zato že tako dolgo živiva, ker sva zmeraj hodila peš in se nisva nikoli vozila z avtom, ”pravi Marija in doda: "Še zmeraj delava. Oče hodi še celo v drugo faro delat. Ja, kar luštno je živet. Pa na njivi delat. ” (Foto: L. M.) Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu ojavnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in |x>pravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Zapis dan potem Dol, list št. 22, 2. junija Močno se je razjezil g. A. Železnik. Svojo srdidost je prelil v spis, objavljen v Našem glasu (št. 14 z dne 1. junija) in Dolenjskem listu (2. junija). Če sem spisje prav razumel, ga je razjezilo ljudstvo - točneje volilci - na nedavnem referendumu, ker niso glasovali po njegovi želji. Ker pa ni spodobno kritizirati volilce, je svoje bojno pero nameril name. Po njegovem je nedopustno, da sem se pojavil s člankom “Quo vadiš, občina Krško?”. V njem sem razložil svoje poglede na bodoče občine na območju sedanje občine Krško. Podkrepil sem jih z dejstvi. G. Železnik pa mi ni odgovoril z dejstvi, temveč se je spustil na raven žalitev in podtikanj. Na takšni ravni se človek, ki na kaj da, ne more pogovarjati, zato mu na to tukaj ne bom odgovarjal. Nisem, tako kot pravi o sebi g. Železnik, zbiral komentarjev po boš-tanjskih in drugih gostinskih lokalih, in ne vem, o čem so gostje tam mo-ževali, verjetno tudi o pametnih zadevah. Zato mu edino lahko svetujem, naj prihodnjič bolj prisluhne ljudskemu glasu. Potem bo v bodoče manj jeze, g. novinar Železnik! SILVO GORENC Krško Dvojna rast Dol. list št. 24,16. junija Pod tem naslovom je bila v prejšnji številki tega časnika na kulturni strani objavljena vest o vsebini omenjene zapoznelke, ki se je bojda tako dolgo mudila v novomeški tiskarni, ker zanjo ni bilo denarja. V imenu izdajatelja te zares dragocene revije moram resnici na ljubo . povedati, da to pot in ne doslej k bral- Dol. list St. 24, 16. junija lo, da pri poravnavanju grafičnih stroškov za natis te številke še ne bo težav. In jih v resnici tudi ni bilo, saj so sredstva za revijo dotekala v skladu s pričakovanjem in prizadevanji. Tudi vsa opozorila, naj se ne širijo zmote, da tiskarna zavlačuje pripravo omenjene dvojne številke za tisk, ker nima zagotovil, da bo njeno delo plačano, niso zalegla, kar obžalujem. Trdim, da zamude te številke nikakor ne gre naprtiti tiskarjem ali pa jo iskati v kroničnih revijinih denarnih tegobah. Javno moram povedati tudi, da izdajatelj za pripravo naslednje številke še razpolaga s sredstvi, ne pa več tudi za njen tisk in da se tako zgodaj kakor letos tolarska kriza Rasti še ni pričela nobeno leto. Če izdajatelj ne bo našel več nobenih možnosti za njen natis, bo to pravočasno sporočil uredniškemu odboru in drugim pristojnim. FRANCI ŠALI za izdajatelja Činčila kot še en rejski izziv Dol. list št. 23, 9. junija G. Bašelj, do sedaj sem vas cenil kot kolega in rejca, zadnji čas pa se je to spremenilo. Dosedaj nisem niti ene slabe besede izrekel o vašem poslovanju s činčilami. V omenjenem članku mažete ugled firme Činčija international, ko reklamirate sebe in društvo. Dovolite si celo podtikati g. Janezu Bratkoviču, da reklamira tujo firmo. Kvaši informaciji: CI international je v Mariboru registrirana firma. Verjamem, da vam je žal, ker to firmo pozna veliko Slovencev. Vidim pa, da veliko Slovencev obžaluje, ker te firme niso poznali, preden so kupili živali od drugih. Pri nas se javlja vedno več takin, ki ne vejo, kam z živalmi oz. krznom. Ne razumem, kako je to mogoče, ko ste vendar vsi tako “super” organizirani! Kar se tiče literature, naši rejci dobijo vso strokovno pomoč v obliki literature in seminarjev. Imajo pa še eno ugodnost, da vedo, kam bodo prodali živali. Vseeno jim je, ali je to “tuji” trgovec. Čeprav živim preko 30 let v Avstriji, se še vedno čutim Slo-veneca. Začel sem v skromni kamrici, kajti dnevna soba bi bila prevelika za začetek, danes, po 15 letih, pa imam eno največjih farm v Evropi. Strinjam se z vami, ko menite, da naj bodoči rejci dobro premislijo, za koga se bodo odločili. RUDOLF KOVAČ C. I. International Halo, tukaj je bralec Dolenjca cem ni prihajala cerentasto zaradi neprimerne gmotne podpore, čeprav je te zares vse manj in je do nje vse teže priti, saj je njena tiskarna že v januarju sprejela moje osebno zagotovi- Zaradi obojestranske informiranosti bralcev, posebno še bralcev z našega območja, se čutimo dolžne pojasniti nekatere polresnice, objav- ljene v rubriki “Halo, tukaj bralec Dolenjca” z dne 16.6.1994. Neresnična je trditev vašega bralca, daje krajevna skupnost poklonila del ceste družini Zagorc. Prodaja javne dobrine ali splošnega ljudskega premoženja, kot se je imenovalo v preteklosti, je po sedaj veljavni zakonodaji v pristojnosti skupščine občine. V pristojnosti krajevne skupnosti je samo dajanje mnenja oz. soglasja. Z vso odgovornostjo trdimo, da v tem primeru nismo izdali nobenega soglasja. Ni nam znana oseba pod imenom Franc Žnidaršič, ki bi imela prebivališče v Trubarjevi ulici v Šentjerneju. Zato nam je nerazumljivo, daje lahko novinar, odgovoren za rubriko, dovolil objaviti članek pod lažnim imenom, katerega namen je zavajati bralce pod preživelo pretvezo, da “za dosego posvečenega cilja so dovoljena vsa sredstva". Pripis: Reševanje zadevne problematike vzpostavljanja starega stanja je v postopku. Delu zahtev vaščanov Smalčje vasi je ugodeno, kar priznava tudi vaš bralec pod lažnim imenom Franc Žnidaršič iz Trubarjeve ulice v Šentjerneju. Preostali del zadeve rešujemo z upravnim postopkom, ki pa zahteva čas. Ne moremo pristati na reševanje takih problemov na enak način kot v preteklosti. Ena izmed posledic takšnega načina reševanja je tudi tozadevni sporni primer. MIHAEL RECEU predsednik KS Razstava posavskih osnovnošolcev Dol, list št. 23, 9. junija V Dolenjskem listu, (št. 23, 9. junij 1994) je na strani 7 desno spodaj neavtorizirana novica “Razstava posavskih osnovnošolcev” brez imenovanja OŠ Savo Kladnik Sevnica, kar je pravilno. Ž vso starševsko, pedagoško-stro-kovno, likovno-strokovno in javno avtoriteto z velikim ogorčenjem ugovarjam in protestiram proti besedni formulaciji (interpretaciji) naslova članka in sem zaprepaden nad izvedbo tovrstne osnovnošolske prezenta-cije, o čemer sem obvestil tudi predstojnika OE Zavoda RS za šolstvo in šport Novo mesto, kamor tangira Posavje in “Posavje”. Omenjena razstava je šla ob poplavi vseh likovnih natečajev mimo vrat ene največjih osnovnih šol, ne da bi potrkala in obvestila, čeprav je logično, da obraz Posavja brez nje ni pravi in isti. Formalne skupine in javne predstavitve oziroma pojavi (prireditve) naj bi funkcionirale v sklopu instjtucij in z odprtim talonom javnosti. Če so znani naši naslovi za obveznosti, bi bilo primerno na nas nasloviti tudi prijetnejše stvari. Prof. ALOJZ KONEC akad. slikar, Sevnica PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV BILI SO KOS HUDI “NESREČI” - Črnomaljski občinski štab za civilno zaščito in operativna gasilska enota gasilskega društva Črnomelj sta v soboto pripravila taktično vajo “Breza 94 Pri prečrpavanju goriva iz avtocisteme v zemeljske rezervoarje na bencinskem servisu je zaradi neprevidnosti prišlo do požara, ki se je naglo širil, kmalu pa še do prometne nesreče, ko se je osebni avtomobil zaletel v avto-cistemo. Specialne enote civilne zaščite so ob tej “nesreči "prikazale reševanje ob požaru, nesrečah z nevarnimi snovmi in uporabo tehničnih sredstev pri reševanju v nesrečah na cestah. Voznika in sopotnika so iz ukleščenega avtomobila rešili tako, da so avto razrezali. Poleg omenjenih so pri vaji, ki je dobro uspela, sodelovali še republiška uprava za zaščito in reševanje, Petrol ter črnomaljska policijska postaja in zdravstveni dom. (Foto: M.B.-J.) Se upam, da Devel ni spet zaspal Rajko Šajnovič: dolenjski Romi so še vedno na skrajnem robu družbe Že pred leti so bili prikazani številni filmski eseji o neznosnem položaju Romov v Sloveniji in zlasti na Dolenjskem. S to problematiko so se ukvarjali tudi drugi mediji. To so delali “ci-vili”. Tudi jaz, ki sem po narodnosti Cigan, sem že pred leti upravičeno pošiljal številna protestna pisma ne samo v novomeško občino, kjer sem domačin, temveč na naslove raznih republiških inštitucij: od kabinetov in ustavnega sodišča do drugih najvišjih organov. Pisal sem celo elanom Sveta Evrope. Opozoril sem na kršenje človekovih pravic nad Romi v Sloveniji in zlasti na Dolenjskem, o neznosnem položaju Romov in o neustreznem ustavnopravnem obravnavanju Romov ter se zavzel za ustavnopravno zaščito Romov. V dolgih letih svojih prizadevanj za romske pravice sem izčrpal že vse poti, ki jih poznam, PRAZNIK NOVOMEŠKEGA DRUŠTVA INVALIDOV NOVO MES TO - V soboto, 25. junija, bo praznik novomeškega društva invalidov. Svojo 12-obletnico uspešnega delovanja bodo proslavljali v otoški krajevni skupnosti. Srečanje bodo začeli na grajskem dvorišču otoškega gradu z rekreativnim pohodom in ga nadaljevali s kulturno-za-bavnitn programom v restavraciji Jurček na Otočcu. Ob tej priložnosti bodo podelili društvena priznanja in plakete za desetletno članstvo. Ob praznovanju 12-letnice društva sov sodelovanju s trgovino Planika v njihovi izložbi uredili lično razstavo ročnih del njihovih članov. A. G. Za družine duševno prizadetih otrok Strokovno in zabavno v Dolenjskih Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - Društvo za pomoč duševno prizadetim občine Brežice je od 10. do 12. junija pripravilo vikend seminar za družine z otroki, ki imajo motnje in zaostajajo v duševnem razvoju. Seminar je pripravila specialna pedagoginja VVZ Brežice Marija Terihaj skupaj z vodji oddelka s prilagojenim programom OŠ Brežice. Dva šoloobvezna in pet predšolskih otrok je preživelo konec tedna ob razvedrilnih igrah, zabavi in izletih, medtem ko so njihovi starši poslušali strokovna predavnja o razvoju prizadetih otrok in o življenju z njimi. Starši so bili s seminarjem zadovoljni in menijo, da jim bodo pridobljene izkušnje v veliko pomoč v vsakdanjem življenju. Želijo si še podobnih srečanj, predvsem pa pogrešajo razvojni oddelek v brežiških vrtcih, ker so sedaj prizadeti otroci vključeni v redne programe, in oddelek za delovno usposabljanje v osnovni šoli. Polovico stroškov za seminar je pokrila Zveza društev za pomoč duševno prizadetim, ostalo pa SO Brežice in sponzorji, ki jih je pridobilo brežiško društvo. A. Č. in izčrpal tudi sebe. Bil sem trdno prepričan, da me družba ne bo razočarala. Žal me je družba kot dolgoletnega aktivnega Roma na Dolenjskem, kot predsednika društva Romov iz novomeške občine, kot romskega pesnika in kot samostojnega borca za zaščito človekovih pravic Romov globoko globoko razočarala, izkoristila in zlorabila, politikantsko očrnila in ponižala in tako rekoč vrgla na stranski tir kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ne boste verjeli, da je to storila ravno novomeška občina, ki je povzročila največjo krivico v mojem ciganskem življenju. Morda se nekje v Sloveniji skriva in poveljuje duh Hitlerja in želi ponovno izolirati, iztrebiti, zaničevati, mučiti in uničiti Rome, živeče v slovenski državi. Upam, da “Devel” (bog) ni zaspal, kolje prvič v zgodovini in drugič med drugo svetovno vojno. Medtem ko vidim prekmurski romski primer ustrezno obravnavan, čeprav ne rešen, je še vedno hudo za dolenjske Rome, ki so še vedno skrajno obrobni. Romski problem tu še zdaleč ni rešen. Za uresničevanje človekovih pravic Romov, za boljše vključevanje Romov v družbo in za boljšo obveščenost družbe o romski problematiki bo potrebno primerno in demokratično izbrati kandidate za predstavnike romske skupnosti v občinskih svetih. Marsikaj bo odvisno od tega, kako in kdo nas bo predstavljal. Vsekakor bo potrebna dobra organiziranost naše skupnosti v bodočih občinah ter sposobnost predstavnikov, saj si bomo le tako lahko zagotovili boljšo prihodnost. V bodočih občinah, kjer bodo organizirane krajevne skupnosti in vaški odbori, bo tudi potrebno zagotoviti sodelovanje Romov v organih krajevnih skupnosti oziroma v vaških odborih. To je potrebno za obojestransko dobrobit ter dobronamerno, uspešno in hitro reševanje težav in problemov, rekel bi romske problematike. Že v naprej obveščam slovensko javnost, da bom tudi jaz kandidiral kot predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu. Priporočam se tudi za sodelovanje v organih krajevne skupnosti oziroma v vaškem odboru. RAJKO ŠAJNOVIČ, samostojni borec za zaščito človekovih pravic Romov VAL 202 V EVROPSKI RADIJSKI DRUŽINI LJUBLJANA - ORFje kot pobudnik mednarodne akcije Evropska radijska družina k sodelovanju povabil tudi slovensko RTV oz. Val 202, da se pridruži skupini držav, ki bodo od 9. do 18. julija letos že osmič zapored organizirale brezplačne počitnice osmim posameznikom v državah udeleženkah. Namen akcije je turistična predstavitev države gostiteljice v tujih medijih. Ob koncu enotedenskih počitnic se bodo počitnikarji in vsi reporterji zbrali na sklepni prireditvi, ki bo letos v Avstriji. Pokrovitelj v Evropi izjemno odmevne akcije je Jacques Delors. V soboto, 9. julija, bo šlo na pot tudi 8 mladeničev in mladenk iz Slovenije, ki jih je minulo soboto izbrala komisija Vala 202. Ob odprtju slovenske ambasade v ZDA Zakaj niso ZDA prej priznale Slovenije? Z velikim ponosom vam pišem, ker smo prvič v zgodovini odprli slovensko ambasado v Washingtonu. Prvič v zgodovini sem lahko stal na slovenski zemlji v ZDA. Počutim se počaščenega, da me je slovenski ambasador povabil v Washington, D. C., kije kakšnih 4.000 km iz San Francisca, kjer jaz živim. Tam se nas je zbralo le nekaj takšnih, ki smo se rodili v Sloveniji, ostali so bili Slovenci - Amerikanci. Vesel sem bil, da sem lahko segel v roko dr. Ronaldu Šegi, ameriškemu vesoljcu. Dejal mi je, da so njegovi starši tudi iz Slovenije in da namerava junija odpotovati v Slovenijo. Mislim, da bi znal bralcem Dolenjskega lista povedati marsikaj zanimivega. Večkrat me Slovenci vprašajo, zakaj niso ZDA prej priznale Slovenije. Vsem, ki to sprašujejo, bi rad povedal, da Nemčija ni priznala Slovenije zaradi slovenske koristi, ampak zaradi svojih koristi, ŽDA, ki pa niso imele takšnih koristi, pa so priznanje dalj časa proučevale. Nemcev ne zanima, kaj se dogaja v Bosni, nas pa. Američani mislimo, da če bi dobil Irak večino nafte pod svojo roko, bi bil bencin desetkrat ali tudi večkrat dražji. Kaj bi bilo potem s svetovno ekonomijo? Nemci so nam dali samo denar za zatretje Iraka, mi pa smo dali denar jn kri. To pa nas je veliko stalo. Če bi nas samo Slovenija prosila za pomoč, ne bi bilo nobenih problemov, ker pa je takšnih “Slo-venij” več, je treba premisliti, katera “Slovenija” je najbolj pomembna. Hvala bogu, da je Slovenija samostojna, sedaj pa je treba to samostojnost obdržati. Mišljenje Washingtona je, naj se Slovenija pazi sosedov. Zato je pomembno, da imamo ambasado tudi v ZDA, da se bo Slovenija lahko branila, če bo potrebno. JOŽE UDOVČ San Francisco Kalifornija Srečanje invalidov Dolenjske regije V Kranju pa je bilo srečanje Zveze društev invalidov Slovenije _ Društva invalidov občin Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Trebnje in Novo mesto so združeni v Dolenjsko regijo in vsako leto pripravijo srečanje invalidov. Koordinator in gostitelj letošnjega srečanja je bilo društvo invalidov iz Grosupljega. S pomočjo sponzorjev in občine so pripravili praznovanje ob desetletnici delovanja in srečanje invalidov regije. Med kulturnim programom, v katerem so sodelovali folklorna skupina Vidovo iz Šentvida, oktet Mladika iz Grosuplja, mažoretke in osnovnošolci, so podelili društvena priznanja in zahvale ter čestitke in spominska darila za delo. Slabo vreme ni zmotilo prek 350 udeležencev, saj so ob glasbi Toneta Finka celo zaplesali. Le teden dni zatem, v soboto, 18. junija, so se invalidi iz cele Slovenije zbrali na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju. Zveza društev invalidov Slovenije praznuje letos srebrni jubilej svojega delovanja in združuje prek 53 tisoč invalidov v društvih širom Slovenije. O delu zveze v preteklih petindvajsetih letih je spregovoril njen sedanji predsednik Viljem Medved. Navzočim je spregovoril tudi predstavnik slovenske vlade minister dr. Božidar Voljč in poudaril veliko vlogo invalidov, njihovih društev in zveze v sooblikovanju novega, prijaznejšega življenja v Sloveniji. Zveza invalidskih društev Slovenije je zaslužnim članom in društvom podelila zlate, srebrne in bronaste znake Zveze in priznanja ustanoviteljem Zveze, med katerimi je bilo tudi Novo mesto. Društva dolenjske regije pa so Zvezi ob njeni 25-letnici podelila plaketo Dolenjske regije. Praznik Žveze društev invalidov so invalidi popestrili z razstavo ročnih del v preddverju Gorenjskega sejma. ANDREJ GREGORČIČ RAZMIŠLJANJE UPOKOJENCA Edino v naši Vzajemnosti sem prebral, da stane 7-dnevni program bivanja v zdravilišču Rogaška Slatina 17.570 tolarjev. Živimo v Sloveniji in čudim se vsem tistim, ki so odobrili, da se marsikje, ne le za zdravilišča, cene pišejo v nemških markah. Zavedati bi se morali, da so plače in pokojnine v tolarjih in ne v markah. Vsa čast policiji, kije zelo aktivna pri svojem delu, saj hitro odkriva storilce kaznivih dejanj. Oblast bi ji morala nuditi večja pooblastila za uporabo gumijevk zoper vse tiste storilce, ki kršijo javni red in mir. Ne smemo dovoliti, da bi posamezniki napadali naše policiste. Policiste pa bi bilo potrebno tudi bolje plačati in jim nuditi vsestransko pomoč. Predvsem v nočnem času bo potrebno število policistov povečati. Glede formiranja novih občin pa samo to: mislim, da je bolj pomembno, da zaposlimo vse brezposelne, kot pa da snujemo nove IVAN RAZPOTNIK Kočevje Inplet so obiskale tuje strokovnjakinje Pohvalile urejenost podjetja V začetku junija so v okviru Pharos foundation in v sodelovanju z Združenjem Manager Slovenije obiskale sevniški Inplet generalna direktorica Nighthawk Elec. Ltd. iz Velike Britanije, podpredsednica združenja podjetnic Kanade in direktorica Trgovske zbornice v Glasgowu. Obiskovalke so spremljale še dr. Irena Misije iz Fondacije Pharos, Vera Kozmik iz Urada za žensko politiko, in predsednica Združenja Manager Anica Brglez - Volk. Obiskovalke so si v spremstvu direktorice Inpleta Marije Jazbec ogledale podjetje, nato pa v pogovoru z njenimi najožjimi člani spoznavale podjetje z več vidikov. Zanimale so jih podrobnosti glede lastništva, upravljanja, kadrov, kvalifikacijske strukture, zasedenost strojnih kapacitet, tržišča, skratka, želele so v celoti sjroznati podjetje. Glede na to, da so vse tuje gostje uspešne podjetnice, so dale kar nekaj idej za nove načine trženja. Nikakor pa niso mogle obiti pohval na račun urejenosti podjetja, dobrega razumevanja vodilne ekipe in med drugim so poudarile, da je v “biznisu” potrebno vztrajanje ter da je potrebno iskati vedno nove rešitve. Na koncu je Anica Brglez-Volk gostje seznanila z organiziranostjo slovenskega managementa. Gospe iz tujine so s seboj odnesle nekaj propagandnega materiala Inpleta, s pomočjo katerega bodo, kot so obljubile, poskušale navezati slike z novimi potencialnimi kupci Inpletovih pletiv. Direktorica Inpleta Marija Jazbec in njeni najožji sodelavci se organizatorjem zahvaljujejo, da so gostjam iz tujine omogočili tudi ogled njihovega podjetja. DRAG1CANOVAK Inplet iz Sevnice ZLA7/1 MAŠA PRELATA JOŽKA MAVSARJA - Mogočna župnijska cerkev sv. Rupreta je bila preteklo nedeljo premajhna za številne vernike, ki so prišli v Šentrupert na zlato mašo prelata msgr. Jožka Mavsarja celo iz ZDA, kjer že vrsto let službuje Mavsar. Poleg domačega župnika Janeza Vidica so pri maši sodelovali številni drugi duhovniki (na posnetku). Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar pa se je zlatomašniku iskreno zahvalil za njegovo veliko delo. Posebej je poudaril tragično usodo med vojno pobite oz. pomorjene družine Mavsar in veliko srce Jožka Mavsarja, ki je storilcem vsega gorja in zla njemu in njegovim v krščanskem duhu odpustil. (Foto: P. P.) Kar 600 gledalcev je v Ribnici spremljalo dobrodelno košarkarsko tekmo med ribniško ekipo Lončar in poslanci državnega zbora. Zmagali so domačini z 59:58 (19:27), največ košev pa sta za ribniško moštvo dosegla F. Henigman in Kljun (20), za moštvo poslancev pa Rop (14). Izkupiček od prodaje vstopnic so namenili za nakup novega gasilskega vozila. (Foto: M. Glavonjič) 11L l/l TEHNIČNA TRGOVINA IN MONTAŽA INSTALACIJ Novo mesto, Bršljin BtipaOl 21, tel. 068/27-197, 19) fax. 068/323-209 KLIMA NAPRAVE TRGOVINA - CEVI, FITINGI, VENTILI — PEČI, GORILCI. RADIATORJI — PIPE, ŠKOLJKE, UMIVALNIKI - KABLI. STIKALA, ŠTEVCI - BARVE - LAKI — KLIMA NAPRAVE MONTAŽA — VODOVODA — CENTRALNE KUJRAVE — PLINSKE INSTALACIJE — KLIMA NAPRAV (samo 3% davka za material in delo) SERVIS, MONTAŽA GORILCEV — ETON — THYSSEN — HANSA — API — ECOFLAM - UGODNE CENE INSTALACIJSKEGA MATERIALA. V PRIMERU, DA VAM IZVEDEMO TUDI MONTAŽO. PLAČATE SAMO 3% DAVKA. PRVIČ NIŽJE OD LJUBLJANE POGON NA PRAVI PREMOG IN H20! D O L E N J S K E TOPLICE OB JURJEVANJU — 24. — 26. 6. VES DAN! tel.: 65-510 Delovni čas: od 8. do 23. ure, nedelja od 10. do 23. ure J CENA SIMBOLIČNA ENAKA ZA MALE IN VELIKE NE ZAMUDITE SVOJEGA VLAKA! TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 23. VI. SLOVENIJA 1 11.15-0.10 TELETEKST 11.30 VIDEOSTRANI 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.00 DEŽELA KOCK 12.10 NA POČITNICE 12.35 KRONIKA, 33. del kanadske dok. serije 13.00 POROČILA 17.25 PORABSK1 UTRINKI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 1/8 18.40 ŽE VESTE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 1/13 21.65 TEDNIK 21.50 REGIONALNA TURISTIČNA ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA 22.40 TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 16/19 23.10 DELO NA ČRNO, 7. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 9.45 - 23.55 Teletekst 10.00 Video strani -10.35 Košarka NBA (posnetek) -12.35 Kinoteka: Angleški klasični film: Trenutek obupa -14.00 SP v nogometu: ZDA - Kolumbija - 15.45 Tedenski izbor: Svet poroča; 16.15 Strta srca (franc, nadalj., 15/16); 17.00 Osmi dan -17.50 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 15/22); 18.20 Delo na črno (6. epizoda amer. naniz.) -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 CIA (angl. dok. nadalj., 5/6) - 21.00 Muljava: Podelitev nagrade Kresnik ’94 - 21.50 SP v nogometu: Italija - Norveška A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 193. dela amer. nadalj.) - 13.15 Call selection (ponovitev) -13.50 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.10 Na velikem platnu -16.25 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.10 Beverly Mills 90210 (ponovitev 5. dela amer. naniz.) -18.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.30 Učna leta (ponovitev 19. dela) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (194. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Drakula (17. del. amer. serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Iztrebljevalci (amer. film) - 23.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu - 0.15 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 750 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Jaz, lutkar (oddaja za otroke) -10.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Na veliki nogi -13.10 Junak in blodnica (film) - 14.50 Monoton -15.30 Učimo sc o I Irvaški -16.00 Poročila -16.05 Sedmi veter (oddaja za otroke) - 16.20 Gasilec Sam (animirani film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 lz tujskega življenja - 21.IX) Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 21.45 Poročila - 21.50 Poslovni klub - 22.35 Slika na sliko - 23.20 Večer ob glasbi - 0.20 Poročila v nemščini - 0.25 Sanje brez mej HTV 2 15.05 Videostrani -15.15 TV spored -15.20 TV koledar -15.30 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) - 15.55 Primer Sczncc (serijski film) -16.45 Hollywoodske zvezde: Rock Hudson -18.15 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.40 Primer Sczncc (serijski film) - 21.35 SP v nogometu: Italija -Norveška PETER, 24. VI. SLOVENIJA 1 10.15-0.20 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., češka naniz., 3/6 11.10 MATERE, HČERE IN LJUBIMCI, amer. film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.10 OMIZJE, ponovitev 16.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM SLIKE IZ SEČUANA 18.40 ZNANJE ZA ZNANJE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 KORENINE SLOVENSKE LIPE, 4. oddaja: GORIŠKA POKRAJINA 20.55 NEVESTA V ČRNEM, amer. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA 22.55 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 8. epizoda amer. naniz. 23.20 DELO NA ČRNO, 8. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 12.35 - 0.05 Teletekst 12.35 Video strani -13.00 Euronews 15.30 -16.30 Tedenski izbor: Film tedna: Vrt Finzi Continijevih (italij. film) -17.00 Sova (ponovitev): To je ljubezen (angl. naniz., 16/19); 17.30 Delo na črno (7. epizoda amer. naniz.) -18.20 SP v nogometu: Mehika - Irska - 20.25 Moški, ženske - 21.25 Skice za portret: Eka Vogelnik - 21.50 SP v nogometu: Brazilija - Kamerun A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 194. dela amer. nadalj.) - 13.15 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 Spot tedna -14.00 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT - 15.55 Na velikem platnu -16.20 Ameriških deset - 16.50 Drakula (ponovitev 17. dela amer. naniz.) - 17.20 Iztrebljevalci (ponovitev filma) - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (195. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Bever-ly Hills 90210 (6. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Jutranji sogovornik (amer. film) - 23.25 Devlinova zveza (5. del am. naniz.) - 0.10 Album shovv (glasbena oddaja) -1.00 Erotični film HTV 1 7.30 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Jaz, lutkar -10.20 Oddaja za otroke -10.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -11.00 Mehanično vesolje -11.30 Nemščina -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Na veliki nogi (humor, serija) -13.10 Vroča sedla (film) -14.45 Monoplus - 15.30 Učimo sc o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Mali veliki svet (oddaja za otroke) -16.30 Antena (iztbor iz satelitskega programa) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Latinica - 22.00 Poročila - 22.05 Preteklost v sedanjosti - 22.40 Slika na sliko - 23.40 Poročila v angleščini - 23,45 Blčanche (franc, film) -1.15 Sanje brez mej HTV 2 15.25 Videostrani -15.40 TV koledar -15.50 Primer Scznec (serijski film) -16.40 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -17.05 Blueberty Hill (amer. film) - 18.35 Vojne v miru: Libanon (dok. serija) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Bev-erly Hills (serija za mladino) - 21.00 Pela prestava - 21.30 SP v nogometu: Brazilija:Kamerun - 22.45 Shanonova igra (serijski film) - 0.35 Rock koncert -1.25 Nogomet Švcdska:Rusija SOBOTA, 25. VI. SLOVENIJA 1 8.15-1.55 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.50 TEDENSKI IZBOR: 8.50 RADOVEDNI TAČEK 9.05 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 26/26 9.30 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 1/8 9.50 SLIKE IZ SEČUANA 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.15 ŽUR,Zdel franc, filma 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 14.30 NEVESTA V ČRNEM, ponovitev amer. filma 16.00 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 1/13 16.25 NEVERJETNE AVSTRALSKE ŽIVALI, avstralska poljudnoznan. nadalj., 4/4 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 19.00 TV MERNIK 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 ONA + ONA 21.30 VIPAVSKA ZDRAVICA SLOVENIJI -VEČER OB DNEVU DRŽAVNOSTI .. DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.20 SOVA: DELO NA ČRNO, 9. epizoda amer. naniz. 0.10 UMORI FOTOMODELOV, amer. film SLOVENIJA 2 7.35 - 0.55 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronctvs -12.50 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije - 14.10 Tedenski izbor: Regionalna turistična oddaja; 14.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška nadalj., 1/13) -15.20 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (8. epizoda amer. naniz.); 15.50 Delo na črno (8. epizoda amer. naniz.) -16.40 Športna sobota: SP v nogometu: Švedska - Rusija; 18.25 Belgija - Nizozemska - 20.20 Veliki zločini in procesi 20. stol. (angl. dok. serija, 7/12) - 20.50 Murphyjev udarec (angl. film) - 22.00 Poglej in zadeni - 23.30 Sobotna noč: Yes songs (posnetek koncerta) KANALA 7.00 Borza dela - 9.05 Siavni fantje (ponovitev L dela angl. naniz.) -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Karting Portorož (ponovitev) -11.30 Devlinova zveza (ponovitev 5. dela) -14.30 Borza dela -16.50 ITV - Begunska televizija -17.20 Jutranji sogovornik (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Risanke -19.55 Vreme - 20.00 Modna dežela - 20.30 Slavni fantje (2. del angl. naniz.) - 21.30 Londonski pločniki (angl. komedija) - 23.00 Vreme - 23.05 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 10. dela angl. naniz.) - 0.05 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Kapitan Zaspan (risana serija) -11.00 V svetu bajk (oddaja za otroke) -12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.05 Prizma (večnacionalni magazin) - 13.50 Poročila -13.55 Harum Scarum (amer. mladinski film) - 15.20 Modul plus - 15.50 Hišni ljubljenci -16.20 Beverly Hills -17.05 Poročila - 17.10 Hrvaška knjiga (dok. oddaja) -17.55 TV razstava -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Film-video-film - 21.00 Melodije Istre in Kvarnerja - 22.40 Poročila - 0.00 Poročila v nemščini - 0.05 Sanje brez mej HTV 2 12.35 Videostrani -12.50 TV koledar -13.00 Tenis iz Zagreba -14.30 Rock koncert -16.05 To je ljubezen (humoristična serija) -16.35 Zunaj toka - 17.05 SP v nogometu: Švedska:Rusija; 18.25 Belgija:Nizozemska - 20.20 Ljubezen in vojna (humor. serija) - 20.45 Krila nad svetom (dok. serija) - 21.35 CRO pop rock - 22.20 Nočna izmena: Življenje na severu (serijski film); Zona Somraka (serijski film) - 23.50 Morilec z lutko (amer. film) NEDELJA, 26. VI. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.30 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.30 OTROŠKI PROGRAM 8.30 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.20 UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, ponovitev danske nadalj., 12/13 9.50 MOST ADAMA RUSHA, angl. oddaja 10.40 SLIKE IZ SEČUANA, 16. oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMUA 12.30 BOJ ZA OBSTANEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 1/13 13.00 POROČILA 13.35 NEVESTINE DRUŽICE, amer. film 15.05 CIA, ponovitev angl. dok. nadalj, 4/6 16.00 MARJANCA 18.00 DNEVNIK 1 18.10 JEEVES IN VVOOSTER, angl. naniz, 3/11 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 1/12 21.00 IGRE BREZ MEJA 22.20 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA VELIKI BATALJONI, angl. nadalj, 4/6 DELO NA ČRNO, 10. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 0.45 - 1.45 Teletekst 7.50 Videostrani - 8.00 Euronevvs -12.25 Karaoke (razvedrilna oddaja) -13.10 Tedenski izbor Poglej in zadeni -14.40 Šova (ponovitev): Delo na črno (9. epizoda amer. naniz.); 15.30 Ona + on -16.30 Slovenski magazin - 17.00 Športna nedelja (SP v nogometu: 18.20 Bolgarija:Grčija) - 20.25 Zdravljenje s šokom (franc.-italij. film) - 21.50 SP v nogometu: ZDA:Romunija; 23.55 Švica:Kolumbija KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -8.25 Male živali - 8.45 Koala (risanka) - 9.05 Mož z železno masko (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Londonski plošniki (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) - 13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -18.05 Mož z železno masko (risani film) -19.00 Beverly Hills 90210 (ponovitev 6. dela) -19.55 Vreme - 20.00 Veseli EMŠO - 20.05 Ulica rumene nevarnosti (11. del angl. naniz.) - 21.10 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Ždrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Tropska vročica (3. del amer. naniz.) - 23.35 CMT HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Oddaja za otroke - 9.55 Poročila -10.00 Prenos maše -11.00 Malavizija -12.00 Poročila -12.10 Plodovi zemlje - 13.00 Oddaja narodne glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro -1355 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Film za otroke -14.55 Opera Box -15.25 Poročila -15.30 Družinski zabavnik -17.20 Ameriški film -19.00 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Sedma noč - 22.15 Poročila - 22.20 Po vrnitvi (serijski film) - 23.05 Šport - 23.20 S sliko na sliko -0.20 Poročila v angleščini - 0.25 Sanje brez mej HTV 2 15.45 Videostrani -16.00 TV koledar -16.10 Zpo DJ -17.10 CRO pop rock -17.55 Rokomet -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Čare Free (amer. film); 21.30 SP v nogometu; 21.55 Švica:Kolumbija - 23.45 Leteči cirkus Montyja Py-thona (humor, serija) PONEDELJEK, 27. VI. SLOVENIJA 1 8.45 - 24.00 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj, 11/26 10.05 KORENINE SLOVENSKE LIPE 10.30 ZNANJE ZA ZNANJE 11.00 NEVERJETNE AVSTRALSKE ŽIVALI, avstral. poljudnoznan. nadalj, 3/4 11.50 MURPHYJEV UDAREC, angl. film 13.00 POROČILA 16.20 MOŠKI, ŽENSKE, ponovitev 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.40 TV AVTOMAGAZ1N 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 21.15 POTOVANJE V GROZO, koprod. nadalj, 2/4 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA NA DRUGI STRANI MAVRICE, angl. naniz, 1/8 DELO NA ČRNO, 11. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA S 12.35 - 1.35 Teletekst Opomba: SP v nogometu: 21.50 Bolivija - Španija 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -15,25 Tedenski izbor: Igre brez meja, Forum, Mernik, Utrip, TV mernik, Zrcalo tedna; 17.40 Sova (ponovitev): Veliki bataljoni (angl. nadalj, 4/6); 18.30 Delo na črno (amer. naniz, 10/27) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Zelena ura - 20.40 Studio City - 23.55 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 195. dela) -13.15 Helena (ponovitev) -14.00 Pozitiv + (ponovitev) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.15 Na velikem platnu -16.40 Poslovni dosje (15. del amer. serije o mana-gementu) -17.15 Ždrava video glava (glasbena oddaja) -18.05 Tropska vročica (ponovitev 3. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (196. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Brlog (18. del španske serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Nikoli ne reci nikoli več (amer. film) - 23.30 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 0.05 Na velikem platnu - 0.00 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Oddaja za otroke -10.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Na veliki nogi (humor, serija) -13.10 Filmi Kirka Douglasa -14.50 Monofon -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Modul 8 (oddaja za otroke) -16.30 Živeti za... • 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Filmski ciklus Resnične zgodbe (amer. film) - 22.35 Poročila - 22.45 S sliko na sliko - 23.45 Poročila v nemščini - 23.50 Sanje brez meja HTV 2 15.50 Videostrani -16.00 TV program -16.05 TV koledar -16.15 Po vrnitvi (serijski film) -17.05 V 80 dneh okoli sveta (risani serijski film) -17.30 Wibmledon: tenis -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Nastavljalka (serijski film) - 21.05 Naproti prihodnosti (dok. serija) - 21.35 SP v nogometu; 21.55 Bolivija:Španija - 23.45 Kronika Eurokaza - 0.00 Jazz TOREK, 28. VI. SLOVENIJA 1 9.15-0.25 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.30 MOST ADAMA RUŠILA, angl. oddaja 11.20 TV AVTOMAGAZIN 11.50 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOLETJA, angl. dok. serija, 7/12 12.20 PRLEŠKA SVATBA 13.00 POROČILA 15.35 TEDENSKI IZBOR SOBOTNA NOČ 16.50 SLOVENSKI MAGAZIN 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 TEDENSKI IZBOR UPORNIKI V SLUŽBI KRAUA, danska naniz, 13/13 18.40 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 OSMI DAN 21.05 STRTA SRCA, franc, nadalj, 16/16 22.00 SVET POROČA 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA ZAKONCA F1ELDS V FRANCIJI, angl. naniz, 14/18 DELO NA ČRNO, 12. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 13-15 -1.45 Teletekst 13.30 Video strani -13.55 Tedenski izbor: Ljudje in zemlja; 14.25 Obzorja duha -16.50 Sova (ponovitev): Na drugi strani mavrice (angl. naniz, 1/8); 17.20 Delo na črno (amer. naniz, 11/27) -18.10 Poslovna borza -18.20 SP v nogometu: Italija -Mehika - 20.25 Dobra volja (švedska nadalj, 1/4) - 21.50 SP v nogometu: Brazilija - Švedska; 23.55 Irska • Norveška KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 196. dela amer. nadalj.) - 13.15 Popspot (ponovitev) 14.55 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -15.55 Na velikem platnu -16.20 Brlog (ponovitev 18. dela šp. naniz.) -16.50 Nikoli ne reci nikoli več (ponovitev filma) -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (197. del) - 20.00 Rodco (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (13. del angl. satirične naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Končni obračun (film) - 23.00 Dan po jutrišnjem (6. del amer. poljudnoznan. serije) • 23.35 Na velikem platnu - 0.00 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Oddaja za otroke -10.35 V 80 dneh okoli sveta (risani serijski film) -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Na veliki nogi (humor, serija) -13.10 Čudna ljubezen Marthe Iv-ers (amer. film) -15.10 Monoplus -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Oddaja za otroke -16.30 Obnova Hrvaške -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Z jadri okoli sveta (potopisna dok. serija) - 20.45 V velikem planu - 22.15 Poročila - 22.20 Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v nemščini -0.05 Sanje brez meja HTV* 14.35 Video strani -14.45 TV program • 14.50 TV koledar-15.00 VVimbledon: tenis, četrtfinale-16.30 Risanka -16.45 V 80 dneh okoli sveta -17.10 Serijski film - 18.05 SP v nogometu; 18.25 Ir-ska:Norveška - 20.20 V večernem hladu (humor, serija) - 20.50 Serijski film - 21.55 SP v nogometu: Brazilija:Švedska - 23.45 Radar SREDA, 29. VI. SLOVENIJA 1 10.15 - 24.00 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 TISOČ IN ENA AMERIKA, španska risana serija, 26/26 11.15 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 11.45 ZELENA URA 12.15 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 1/12 12.45 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO C1TY 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM COBI IN PRIJATEUI, španska risana serija, 6/13 18.40 KRONIKA, 34. del kanadske dok. serije 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 IZ PARLAMENTA 20.35 FILM TEDNA: DIVJA VRTNICA, amer. film 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.35 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 16/22 DELO NA ČRNO, 13. epizoda amer. na-niz. SLOVENIJA 2 11.45 - 23.05 Teletekst Opomba: SP v nogometu: 12.10 Rusija:Kamerun; 18.20 Maroko:Nizozemska; 13.55 VVimbledon, četrtfinale (ž) 12.00 Video strani -15.10 Tedenski izbor: Potovanje v grozo (koprod- nadalj, 2/4); 16.00 Pravičnost na preizkušnji -17.00 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (14. epizoda angl. naniz.); 17.30 Delo na črno (amer. naniz, 12/27) - 18.20 Športna sreda - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.25 Omizje - 22.25 Vse to ljubezen je... (ponovitev) - 23.05 SP v nogometu: Belgija - Saudska Arabija KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 197. dela) -13.15 Rodeo (ponovitev) -14.00 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT -15.25 Na velikem platnu -15.50 Elizije -Ignacij Loyola (oddaja o duhovnosti) -16.50 Državnik novega kova (ponovitev 13. dela angl. naniz.) -17.20 Končni obračun (ponovitev filma) - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (198. del) - 20.00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210 (7. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Učna leta (20. del amer. nadalj.) - 22.00 Album shovv (glasbena oddaja) - 22.50 Elizije - Z besedo in peresom (oddaja o duhovnosti) - 0.05 Na velikem platnu - 0.30 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Oddaja za otroke -10.35 V 80 dneh okoli sveta (risana serija) -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Na veliki nogi (humor, serija) -13.10 Filmi Kirka Douglasa -14.40 Monofon -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila - 16.05 Dedek, babica, vnuk (dok. serija za otroke) - 16.30 Besede, besede, besede -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Dok. oddaja - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Oddaja o kulturi - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v nemščini - 23.55 Sanje brez meja HTV* 15.15 Video strani -15.25 TV program -15.30 TV koledar -15.30 V 80 dneh okoli sveta -16.10 Serijski film -17.00 Wimbledon: tenis, četrtfinale - 19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Polna hiša (humor, serija) - 20.45 Serijski film - 21.35 Češki film - 23.40 Kronika Eurokaza - 23.55 Metalmanija studio 2^ 103 MHz ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi -14.00-15.00 Zabavne želje-15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Minute s klasiko -17.30 Planinski kotiček -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, oddaja o filmski glasbi PETER 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, oglašanje s terena - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, lestvica diskoteke Pacific NEDELJA 7.30 Začetek - 7.451 loroskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, prilužnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, Rock studio, Altergodba, MKC SOBOTA 7.30 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 - Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -13.30 Čestitke -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 9.30 Kulturni pregled -10.30 Glasbena oddaja z gosti -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program, ponovitev glasbene oddaje 94,6 MHz RADIO SRAKA ČETRTEK, 25.6. 5.30 Domača glasba -10.00 Državno prvenstvo v padalstvu -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & Heavy - 23.00 Portret glasbenika - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica NEDELJA, 26.6. 8.00 Dobro jutro - 10.00 Mali oglasi -10.30 Ribiška odedaja -11.00 Vinogradniška oddaja - 12.00 Čestitke in domača glasba - 19.00 Cinca Marinca: obisk - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 27.6. 5.30 Domača glasba - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja -19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert: Little Charlie and the Nightcats TOREK, X8.6. PETEK, 24.6. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Grmski vulkan -17.00SrakinTV izbor-18.0013groz-nih -19.00 Ne joči, petek! (kviz z evcrgrccni) SOBOTA, 25.6. 5.30 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu - 15.00 Godce v studiu: Trio Svetlin -16.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Obisk: Franc Korbar : ■ 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Otroška oddaja “Kalimcro” -19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 29.6. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Glasbene oddaje LOŽ j Gospod Lojze Janko je minister za zakonodajo. Trenutno je Slovenija še dokaj piratsko območje, vendar bo v kratkem postala urejena pravna država. Kaj ima glasba opraviti z zakoni? O ja, kar precej, saj zakonitosti vladajo tudi v svetu glasbe in glasbenikov. V svetu glasbe obstajajo zakonitosti že dolgo, v svetu glasbenikov pa jih bomo predvsem v Sloveniji morali čim prej določiti na področju avtorstva, statusov... Naš sobotni gost Lojze Janko pa je z glasbo tesno povezan, saj je njegov oče celih 50 let prepeval v ljubljanski Operi. jr— Ž/V^NjE Kot veste, oddaje Glasba je življenje ni le prijetno poslušati, ampak se tudi splača. Ta teden žreb sicer ni bil naklonjen Dolenjcem, Belokranjcem, Posavcem, Kočevcem in Ribničanom, ampak gorsko kolo bomo žrebali šele konec ja-nuatja. Pa še ena iz hotelske recepcije: Receptor: Sta gospod in gospa poročena? Ona: Seveda! On: Seveda, in to oba! No ja, ni ravno v skladu z zakonom... Simona H,0 REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJ E OBMOČNA ENOTA SEVNICA Trg svobode 32,68290 Sevnica Vabimo k sodelovanju: - diplomante-pripravnike VI. in VII. stopnje družboslovne smeri (ekonomije, organizacije dela, sociologije) - diplomante-pripravnike V. stopnje (ekonomsko-komercial- ne usmeritve) Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju izobrazbe v roku 8 dni na naslov: REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Območna enota Sevnica Trg svobode 32, 68290 Sevnica DOLINAR BENZ TRGOVINA MARKETING ŠPEDICIJA Čardak 24 68340 Črnomelj tel./fax. 068/52-878 prodaja: kurilno olje in druga goriva industrijska olja in masti Na podlagi 3. člena odloka o ustanovitvi Sklada za razvoj obrti in podjetništva v občini Novo mesto (Uradni list RS št. 18/91) in 14. člena pravilnika o merilih, pogojih in postopku za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Novo mesto (Uradni list RS št. 32/94), SKLAD ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA V OBČINI NOVO MESTO OBJAVLJA RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODJETNIŠTVA V OBČINI NOVO MESTO 1. Sredstva za razvoj se bodo dodeljevala v obliki posojila. Za posojilo lahko zaprosijo: obrtniki, samostojni podjetniki posamezniki, zasebne družbe in občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevek za izdajo dovoljenja, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti obrtnika, podjetnika ali dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za opravljanje družbe na podlagi priglasitve v sodni register ter so predložili vse predpisane dokumente. Sedež obratovalnice in kraj investicije mora imeti obrtnik, podjetnik oz. zasebna družba v občini Novo mesto. 2. Posojila so prednostno namenjena za: - proizvodne dejavnosti v obrti, podjetništvu in dopolnilni kmetijski dejavnosti, - deficitarne osebne storitve, gostinstvo s celovito ponudbo in investicije v turizmu, ki bodo omogočale povečanje posteljnih zmogljivosti. Posojilo se dodeli najvdč do višine 20% predračunske vrednosti investicije, s tem da imajo prosilci za ostali del predračunske vrednosti zagotovljena lastna sredstva in druge vire. Posojilo se bo odobrilo po 5-odst. letni obrestni meri z valutno klavzulo v DEM, odplačilno dobo do 5 let in s šestmesečnim odlogom plačila prvega obroka posojila od dneva, ko bo znesek posojila izkoriščen. 3. Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - povečanje zaposlovanja za nedoločen čas na osnovi novih in razširjenih programov ter samozaposlovanja, - uvajanje sodobnih tehnologij in novih proizvodov v enote malega gospodarstva, ki so tržno zanimive, energetsko varčne in ekološko neoporečne, - vlaganje in razvoj enot malega gospodarstva na demografsko ogroženih območjih občine. 4. Za pridobitev posojila mora prosilec Skladu predložiti vlogo. Vlogi, ki vsebuje osnovne podatke o prosilcu, višino posojila in pogoje, pod katerimi želi pridobiti posojilo, mora prosilec priložiti še naslednjo dokumentacijo: - potrdilo o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti oz. potrdilo o pričetku postopka za registracijo gospodarske dejavnosti, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - dokazila o izpolnjevanju kreditnih pogojev z ustrezno dokumentacijo, - investicijski program, izdelan v skladu z metodologijo priprave in preverjanja manjših investicijskih programov oz. poslovni načrt za naložbe s skupno predračunsko vrednostjo do 60.000 DEM, - izpolnjen in podpisan obrazec za pridobitev sredstev za razvoj, ki ga prosilci pred vložitvijo vloge dobijo pri Skladu. Prejemnik posojila mora v primerih ugotovljene nenamenske porabe posojila in v primerih, ko ne bo v roku zaposlil z investicijskim programom predvidenega števila delavcev, takoj vrniti posojilo s pripadajočimi kazenskimi obrestmi. Razpis za pridobitev sredstev za razvoj velja do 15. oktobra 1994. Vlogo za posojilo skupaj z zahtevanimi prilogami naj prosilci pošljejo na naslov: OBČINA NOVO MESTO, SKLAD ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA, Novi trg 6, Novo mesto. Vloge bo Sklad obravnaval tekoče. NEPOPOLNIH VLOG SKLAD NE BO OBRAVNAVAL. 5. Pojasnila in informacije o vložitvi vlog ter obrazec za pridobitev sredstev za razvoj dobijo prosilci v strokovni službi Sklada, na že navedenem naslovu ali telefonski številki 321 -040, int. 291. r urnom kujta I NIZKA VSEBNOST PEPELA * USTREZNA GRANULACIJA £ UGODNE LASTNOSTI PRI GORENJU * KONKURENČNA CENA LASTNOSTI KUJTA t KURILNOST * ŽVEPLO I GORUIVE SNOVI I PEPEL » SKUPNA VLAGA 13 000 kJAg 0.47 g/MJ 59.0 ut. % 1,9 ut. % 39.1 ut. % VPLIV NA KOUE i Premog i vsebnosti gortjiwga Nepla pod 0,5 g/MJ je a uporabo v malih in individualnih kuriSCih ekolo5ko ustrezno gorivo. i Minimalni negorljivi ostanek INFORMACUE: RUDNIK LIGNITA VELENJE Partizanska 78 63320 Velenje TELEFON : 063 / 853 312,853 864 FAX: 063 / 854 986 Izvršni svet Skupščine občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, razpisuje na podlagi sklepa z dne 7.6.1994 javno dražbo za prodajo stare stavbe Osnovne šole Dobova, Ulica bratov Ger-jevič 57, Dobova, ki stoji na pare. št. 5 - stavbišče z zgradbo v izmeri 834 m2, vpisane pod vložno št. 3, k.o. Veliki Obrež, ki obsega kletne prostore v izmeri 90,21 m2, pritlične prostore v izmeri 355,22 m2 ter prostore v prvem nadstropju v izmeri 355,06 m2, vse zgrajeno v letih od 1826 do 1902, prizidani del, ki je bil zgrajen 1986, pa pritlične prostore v izmeri 118,46 m2 in prostore v prvem nadstropju v izmeri 236,92 m2. Na javni dražbi se prodaja tudi pašnik, pare. št. 1097/1, v velikosti 389 m2, in njiva, pare. št. 1098, v velikosti 263 m2, ki ležita zraven objekta stare stavbe OŠ Dobova. Izklicna cena navedenih nepremičnin je 56.481.262,00 SIT. Kupnina mora biti plačana v roku 30 dni po sklenitvi pogodbe. Varščino v višini 10% od izklicne cene plačajo dražitelji do dneva dražbe, do 8. ure, na proračun SO Brežice št. 516 20-630-13037. Varščina se ponudniku, ki je na dražbi uspel, vračuna v kupnino, drugim pa vrne najkasneje v roku 15 dni po opravljeni javni dražbi. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. Davek na promet nepremičnin ter vse ostale dajatve, vezane na prenos nepremičnin, plača kupec. Nepremičnine se prodajajo po načelu "videno-kupljeno" in bodo prodane kupcu, ki bo ponudil višjo ceno. Javna dražba bo v petek, 8.7.1994, ob 9. uri v sejni sobi A Skupščine občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice. Vse informacije dobijo interesenti pri ravnatelju OŠ Dobova vsak delovni dan od 7. do 15. ure na sedežu šole ali na telefon (0608) 67-039. IS SO Brežice Komisija za licitacijo Podjetje z zastopstvi iz Danske, Italije, Nemčije, Nizozemske, ZDA, za proizvode in aparate za prehrano vabi k takojšnjemu sodelovanju pogodbene distributerje z izkušnjami in poznavanjem prodaje na svojem območju. Nudimo zelo ugodne in stimulativne pogoje. Pogoj: SŠI, lastni prevoz - kombi, delno znanje angleškega jezika. Pismene vloge z dokazili pošljite na naslov: UNIVERZAL COMMERCE LJUBLJANA d.o.o. Novo polje c. IV/1,61260 Lj.-Polje (za distribucijo) (JUBillT Hot Chocolate Juice Drinks JaIca konditorski izdelki Intergoods Bakery svetovno znani darilni piškoti Rpsartta. Pizza Mexicana FIDE Lux Line svetlobne table REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke Ljubljana, Cankarjeva 5 razpisuje prosto delovno mesto v izpostavi Novo mesto Novi trg 6 68000 Novo mesto - vodja oddelka-višji svetovalec v oddelku za odmero davkov in drugih obveznosti Pogoji: - VIL stopnja strokovne izobrazbe pravne, ekonomske ali druge družboslovne smeri - 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati, ki se bodo prijavili na razpisano delovno mesto, izpolnjevati še posebne pogoje po Zakonu o delavcih v državnih organih (Uradni list RS št. 15/90). Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. SDK Republike Slovenije, podružnica Novo mesto razpisuje: 1. štiri delovna mesta inšpektor I Pogoji: VIL stopnja strokovne izobrazbe - dipl. ekonomist ali dipl. pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja - 12 mesecev delovnih izkušenj - aktivno znanje slovenskega jezika - izpit iz kontrolnega postopka - prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK - poznavanje osnov računalništva in praktična znanja za delo z osebnimi računalniki Drugi podatki o delovnem mestu: - konkurenčna klavzula - delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - mandat traja 4 leta 2. eno delovno mesto inšpektor II Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist ali pravnik z znanjem računovodsko-finančnega poslovanja - 36 mesecev delovnih izkušenj - vsi ostali pogoji in drugi podatki o delovnem mestu so enaki kot pod. zap. št. 1 Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija na naslov: SDK Republike Slovenije, podružnica Novo mesto, 68000 Novo mesto, Kandijska 21, in sicer 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10, — PE AGROSERVIS razpisuje JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev in drobnega inventarja: 1. sredstva izklicna cena v SIT 1. Ekscentrična stiskalnica 644.380,00 2. Osciloscop 134.000,00 3. Skobelni stroj s hidr. kopirno napravo 700.000,00 4. Tovorno vlečno vozilo Renault R 310T — let. 1986 2.320.000,00 5. Osebno vozilo IDA-OMEGA z.o i GLS — let. 1990 1.360.000,00 6. Lada Riva 1300 — let. 1989 320.000,00 7. Lada Samara 1300 — 5V/5P 420.000,00 8. Tehtnica — živinska 800 kg 30.000,00 9. Tehtnica — živinska 1500 kg 80.000,00 2. Javna licitacija bo v nedeljo, 26. 6.1994,ob 9. uri v Agro-servisu, Knafeljčeva 2, Novo mesto. 3. Ogled bo mogoč eno uro pred pričetkom licitacije. 4. Na licitaciji lahkos odelujejo pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije vplačale varščino v višini 10% izklicne cene. Varščino lahko vplačajo na ŽR 52100-601 -19901 in se izkažejo na licitaciji s potrdilom o plačilu ali komisiji na kraju samem. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, bomo vplačano varščino vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa vrnili v treh dneh po licitaciji, če bo vplačilo izvršeno na žiro račun ali po licitaciji, če bo vplačilo izvršeno na kraju samem, pri tem pa si bomo 10% vplačane varščine kot organizator licitacije pridržali za stroške licitacije v vseh primerih, ko sredstvo ne bo prodano niti po izklicni ceni. 5. Prodajni artikli se prodajajo po sistemu »videno-kupljeno« brez kasnejših reklamacij. 6. Kupec na izklicno ceno plača ustrezni prometni davek kot tudi ostale morebitne stroške nakupa. 7. Kupec mora kupnino plačati v treh dneh po opravljeni licitacijam sicer pred prevzemom kupljenih predmetov. Rok prevzema je tri dni po licitaciji. 8. Za vsako vozilo, nakupljeno po izlicitirani cenge mogoč leasing. 9. Zastopnik pravne osebe se na licitaciji izkaže z veljavnim pooblastilom. 10. Vsak interesent lahko za posamezno sredstvo nastopa le enkrat. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 068/321 -479. Mercator - KZ Krka, z.o.o,, Novo mesto BEGRAD DELNIŠKA DRUŽBA gradbeništvo, trgovina, inženiring Črnomelj, Zadružna c. 14 vabi na PRVO SKUPŠČINO DELNIČARJEV, ki bo v ponedeljek, 25. julija, ob 12. uri v Kulturnem domu v Črnomlju. DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine, izvolitev delovnih teles (predsed., verif. kom., preštevalca glasov) in potrditev dnevnega reda. 2. Imenovanje članov nadzornega sveta in določitev sejnin članom nadzornega sveta. 3. Sprejem sprememb statuta d.d. 4. Imenovanje revizorja. 5. Informacija o dosedanjem poslovanju, poslovna politika in gospodarski načrt družbe v letu 1994. 6. Vprašanja in predlogi delničarjev. Uprava družbe k podanemu dnevnemu redu predlaga sprejem naslednjih sklepov: 1. Za predsednika skupščine se izvoli Marija Pečjak-Požek. Za verif. kom. in preštevalca glasov se izvoli: - Irena Car - Alenka Jankovič Potrdi se predlagani dnevni red. 2. Za člane nadzornega sveta za 4-letno mandatno dobo se imenujejo: 1. Franc Balkovec za namest. Mihaela Kambič 2. Milena Hutar za namest. Jožica Moljk 3. Karel Ružič za namest. Marjan Kozan 4. Živko Franko za namest. Franc Šterk 5. Predstavnik pokojninskega in odškodninskega sklada 6. Vinko Lozar za namest. Tomaž Pezdirc 3. Sprejmejo se predlagane spremembe statuta družbe. 4. Za sestavo revizije poslovanja družbe v letu 1994 se imenuje revizijska hiša DINAMIC, ekon.-finan. inženiring, d.o.o., Novo mesto. 5. Sprejme se poslovna politika in gospodarski načrt delniške družbe. Predlog sprememb statuta, podatki o dosedanjem poslovanju, o poslovni politiki in gospodarskem načrtu družbe ter predlogi sklepov so na vpogled na sedežu družbe vsak delovni dan od 10. do 12. ure v splošno-kadrovski službi. Delničarji lahko v 10 dneh po objavi sklica pri družbi pisno predlagajo dopolnitev dnevnega reda ali nasprotne predloge. Delničar lahko glasuje na skupščini le, če je udeležbo na skupščini prijavil pred zasedanjem skupščine med 11.30 in 12. uro v avli Kulturnega doma. Zastopnik se mora izkazati s pisnim pooblastilom. Če bo sklic skupščine neuspešen, jo bomo ponovili dne 8. avgusta ob isti uri. Uprava delniške družbe gen. direktor: FRANC PANJAN Novoles — lesna industrija Straža d.d. Straža, Na žago 6 objavlja javni razpis z zbiranjem ponudb za najem poslovnih prostorov: A) 12 pisarniških prostorov s hodnikom v poslovni stavbi uprave Novolesa — lesna industrija Straža d.d. v Straži, pare. št. 937/12, k.o. Gor. Straža, s samostojnim vhodom in skupno površino cca 227 m*' B) 10 prostorov s hodnikom in čakalnico,v katerih je bila obratna ambulanta Novoles.v stavbi pare. št. 937/12,k.o. Gor. Straža s samostojnim vhodom in skupno površino cca 156 m2 C) 6 prostorov bivše stare ambulante v 1. nadstropju stavbe pare. št. 895/7,k.o. Gor. Straža,s samostojnim vhodom in skupno površino cca 62 m2. Pogoji: 1. Na razpis se lahko prijavijo domače fizične in pravne osebe ali tuje pravne osebe,in sicer za celoto ali posamezen del prostorov v 15 dneh od objave tega razpisa. 2. Od morebitnih ponudnikov pričakujemo, da bodo v svoji ponudbi navedli ceno najema za m2 prostora ter pogoje najema. 3. Novoles — lesna industrija Straža d.d. na podlagi tega razpisa ni vezana skleniti najemne pogodbe z najboljšim ponudnikom ali katerimkoli drugim ponudnikom. 4. Interesenti si lahko ogledajo prostore v roku 10 dni od objave tega razpisa ali dobijo informacije pri vodstvu Novolesa na tel. Št. 068/84-533, 84-500. ADRIA MOBIL tr9°vina >n storitve d.o.o. NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA POSEBNIH PROGRAMOV Od kandidatov pričakujemo izpolnjene naslednje pogoje: — visokošolska izobrazba — dipl. oec. — tri leta delovnih izkušenj na področju trženja —■ aktivno znanje angleškega jezika — vozniški izpit B kategorije — organizacijske sposobnosti, komunikativnost, sposobnost samostojnega odločanja, resen in ustvarjalen pristop k delu. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vaše pisne ponudbe z dokazili o znanjih in izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi na naslov ADRIA MOBIL, d.o.o., Kadrovska služba, Skalickega 1, 68000 Novo mesto. Kandidati bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po izbiri. Program lastninskega preoblikovanja IGM STREŠNIK Dobruška vas Na podlagi programa lastninskega preoblikovanja Industrije gradbenega materiala Strešnik, d.o.o., Dobruška vas, ki ga je z odločbo št. LP 229/ 93-ST dne 17.5.1994 odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo, objavlja Industrija gradbenega materiala Strešnik, d.o.o., Dobruška vas, predpisano vsebino programa lastninskega preoblikovanja: 1. Firma in sedež: Industrija gradbenega materiala Strešnik, d.o.o., Dobruška vas, Dobruška vas 45, je vpisana v sodni register pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Novem mestu pod reg. vložkom Srg 1-104/00. 2. Matična št.: 5040108 3. Dejavnost: - proizvodnja betonskih garaž; - proizvodnja betonskih blokov in betonske galanterije; - proizvodnja drobljenca. Šifra podskupine dejavnosti: 012142 4. Pravna oblika organiziranosti: IGM Strešnik je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini. Podjetje ima v strukturi kapitala 100-odst. družbeni kapital. 5. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanega podjetja: - Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja 10%, - Slovenski odškodninski sklad 10%, - Sklad RS za razvoj 20%, - upravičenci iz naslova interne razdelitve 20%, - upravičenci iz naslova notranjega odkupa 40%. 6. Predvideni načini oziroma kombinacija načinov lastniškega preoblikovanja: - prenos navadnih delnic z oznako A v višini 10% družbenega kapitala iz otvoritvene bilance na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja; - prenos navadnih delnic z oznako A v višini 10% družbenega kapitala iz otvoritvene bilance na Slovenski odškodninski sklad; - prenos navadnih delnic z oznako A v višini 20% družbenega kapitala iz otvoritvene bilance na Sklad RS za razvoj; - interna razdelitev navadnih delnic z oznako B v višini 20% družbenega kapitala iz otvoritvene bilance; - notranji odkup navadnih delnic z oznako E v višini 40% družbenega kapitala iz otvoritvene bilance. 7. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic 7.1. Interna razdelitev IGM Strešnik, Dobruška vas, poziva vse zaposlene, bivše zaposlene, upokojence in zaposlene v družbi Bramac Škocjan, da v 30-dnevnem roku po objavi oglasa v časopisu Dolenjski list ter na oglasni deski v podjetju zamenjajo svoje lastniške certifikate za delnice, namenjene interni razdelitvi (1. krog). Če v navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20% delnic, namenjenih interni razdelitvi, bo podjetje takoj po končanem 1. krogu objavilo interni razpis za predložitev lastniških certifikatov ožjih družinskih članov zaposlenih. Razpis v 2. krogu traja 15 dni. Prodajna vrednost ene delnice je za 28,20% nižja od nominalne in znaša 717,912 SIT. V primeru presežka certifikatov, zbranih v drugem krogu, bo podjetje sorazmerno znižalo število delnic ožjim družinskim članom. Podjetje bo delnice, ki jih ne bo zamenjalo za certifikate v 1. in 2. krogu, preneslo na Sklad za razvoj. Če bodo upravičenci vpisali večjo vrednost delnic, kot znaša 20% vrednosti družbenega kapitala, bo podjetje presežek certifikatov v celoti in proporcionalno uporabilo za kupnino za delnice v programu notranjega odkupa podjetja. Delnice, pridobljene z interno razdelitvijo, so navadne imenske in dajejo pravico do upravljanja in dividende. Izražene so v nema-terializirani obliki in so neprenosljive dve leti po njihovi izdaji, razen z dedovanjem. Delnice iz interne razdelitve v zameno za lastniške certifikate bodo upravičenci lahko vpisovali na sedežu podjetja v finančno-računovodski službi vsak delovni dan od 8. do 13. ure. 7.2. Notranji odkup delnic: IGM Strešnik poziva vse zaposlene, bivše zaposlene, upokojene delavce podjetja in zaposlene v družbi Bramac Škocjan, da v 40-dnevnem roku po objavi oglasa v Dolenjskem listu in poziva na oglasni deski v podjetju kupijo delnice, namenjene notranjemu odkupu. Prodajna cena ene delnice, upoštevajoč 50-odst. popust, je 358.956 SIT in se v primeru plačila z gotovino revalorizira z indeksom drobnopro-dajnih cen do dneva objave tega razpisa. Podjetje predvideva, da bodo upravičenci takoj s prvim vplačilom odkupili 20% delnic, to je najmanj 19.648 delnic z oznako E in jih zamenjali za delnice z oznako C in D. Prvi paket delnic bodo upravičenci lahko vplačali: - z zamenjavo morebitnih presežkov lastniških certifikatov iz interne razdelitve, - z denarnimi vplačili, tem soglaša. Vplačila so možna na podlagi izjave soglasja ali z gotovino na blagajni podjetja vsak delovni dan od 8. do 13. ure oziroma s položnico na žiro račun IGM Strešnik, št. 52100-601-10612, z navedbo “Plačilo kupnine za delnice v notranjem odkupu". Kupnina mora biti plačana do vključno 40. dne po objavi v Dolenjskem listu. Delnice, ki ne bodo odkupljene v prvem obroku, bo do dokončnega odkupa zadržal in z njimi v skladu z zakonom upravljal Sklad RS za razvoj. Podjetje bo v naslednjih štirih letih odkupilo od Sklada vsako leto najmanj 1 /4 preostalih delnic, to je najmanj 19.647 delnic, namenjenih notranjemu odkupu. Delnice bo podjetje odkupilo v korist udeležencev programa, pri čemer bo kupnino oblikovalo iz njim pripadajočega dobička, iz plač in drugih sredstev udeležencev programa notranjega odkupa, ki jih bodo ti vložili v podjetje. Organizacija programa notranjega odkupa je določena s pravili notranjega odkupa, ki so na vpogled v podjetju. Upravičenci bodo hkrati z vpisom in vplačilom delnic podpisali tudi pristop k pravilom notranjega odkupa in soglasje k Aktu o lastninskem preoblikovanju. Delnice notranjega odkupa so navadne, imenske in razdeljene v: - delnice z oznako C, odkupljene z gotovinskim plačilom, - delnice z oznako D, odkupljene s presežnimi certifikati, - delnice z oznako E, ki bodo odkupljene od Sklada za razvoj v naslednjih štirih letih (obročno). Delnice z oznako C, kupljene v notranjem odkupu z gotovino, so neprenosljive, razen v primeru dedovanja, tako dolgo, dokler traja program notranjega odkupa, in prenosljive v okviru programa notranjega odkupa med udeleženci programa notranjega odkupa, pri čemer je prenosljivost omejena z zahtevo, da ostaja najmanj 1/3 zaposlenih med udeleženci programa. Delnice z oznako D, kupljene v notranjem odkupu s presežki certifikatov, so neprenosljive, razen v primeru dedovanja, dve leti od njihove izdaje. Po preteku dveh let pridobijo te delnice vse lastnosti delnic C, če program notranjega odkupa še traja. Dodatne informacije v zvezi s programom in pogoji sodelovanja pri lastninskem preoblikovanju podjetja so na voljo na sedežu podjetja pri direktorju Dragu Sotlerju in pri vodji finančno-računovodske službe Dragici Mencin, tel. 76-483 ali 76-230. z obračunanim, toda neizplačanim delom osebnih dohodkov po poravnavi davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov, če zaposleni s RAZPIS Planinsko društvo Črnomelj razpisuje prosto delovno mesto - upravnika planinskega doma na Mirni gori Kandidat mora imeti: - izobrazbo gostinske stroke - 3 leta delovnih izkušenj v gostinstvu - sposobnost dela z ljudmi - čut dobrega gospodarja Zaželjen je zakonski par, ki bi z veseljem opravljal to dejavnost. Kandidati morajo k prijavi priložiti dokazne dokumente in kratek opis dosedanjega dela. Prijave sprejemamo do 8. julija 1994 na naslov: Planinsko društvo Črnomelj Pod smreko 10 68340 ČRNOMELJ Osnovna šola Brežice, Levstikova 18, 68250 Brežice razpisuje za šolsko leto 1994/95 naslednja prosta dela in naloge: — 1 učitelja likovne in tehnične vzgoje (P ali PRU) za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — 1 učitelja angleškega jezika (P ali PRU) za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — 1 učitelja nemškega in angleškega jezika (P ali PRU) za določen čas s polnim delovnim časom; — 1 učitelja slovenskega jezika in knjižničarstva (P ali PRU) za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — 1 učitelja zemljepisa, zgodovine in DMV (P ali PRU) za nedoločen čas s polnim delovnim časom; — 1 učitelja matematike in tehnične vzgoje (P ali PRU) za določen čas s polnim delovnim časom (do začetka marca 1995). r\ariuiuau morajo izpolnjevan pogoje po zaKonu o Ub, posebej poudarjamo znanje slovenskega jezika. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na šolo v 10 dneh po objavi. O izbiri boste obveščeni po opravljenem informativnem \vpogovoru. Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 0608 21-385, 068 324-000 Kaj moram storiti, ko bo uradni pričetek zbiranja certifikatov? Bo kdo potrkal na moja vrata in ga prišel iskat, grem z njim na banko ali pošto, naj poiščem sedež investicijske družbe, za katero sem se odločil...? • Ob pričetku zbiranja certifikatov je najprej potreben temeljit premislek o sami naložbi certifikata. Načeloma lahko izbirate med tremi osnovnimi možnostmi naložb: - v podjetje, v katerem ste bili ali ste zaposleni, - v podjetje, ki bo objavilo javno prodajo delnic, - v pooblaščeno investicijsko družbo. Svetujem vam, da se odločite svoj certifikat naložiti v pooblaščeno investicijsko družbo, razlogi za to pa so najmanj trije: - zaradi razpršenosti bodo naložbe bolj varne, - skrb za vašo naložbo prevzamejo strokovnjaki za ta področja, - naložbe v pooblaščeno investicijsko družbo bodo preglednejše, saj bodo njihove delnice kotirale na borzi. Poleg navedenih treh razlogov je naložba v PID tudi zanesljivejša, saj bo nad zakonitostjo in pravilnostjo njihovega poslovanja bdela državna agencija za trg vrednostnih papirjev. Ko se odločite za vrsto naložbe in za PID oz. podjetje, v katerega boste vložili svoj certifikat, je odločilni korak že za vami. Vpisna mesta bodo objavljena v dnevnem časopisju. S seboj prinesite na vpisno mesto potrdilo o lastninskem certifikatu, ki vam ga je poslala vlada Republike Slovenije, ter enega od osebnih dokumentov za vašo verodostojno predstavitev. Če vpisujete certifikat še za svoje sorodnike, pa to niso vaši otroci, potrebujete tudi njihovo pooblastilo. S pomočjo sodelavcev na vpisnem mestu izpolnite lastninsko nakaznico in jo shranite doma. Vaše delo z lastninskim certifikatom je tako opravljeno. Odslej sledite gibanju cene vaših delnic na borzi oz. spremljajte poslovne rezultate podjetja, v katerega ste se odločili vložiti certifikat. Sem slovenski državljan, vendar že nekaj let živim v tujini. Sem upravičen do certifikata in kako ga dobim? • Pravico do dela družbenega kapitala, ki se bo lastninil, imajo vsi slovenski državljani, torej tudi tisti, ki bivate v tujini in ste si medtem lahko pridobili že tudi tuje državljanstvo. Razlika je le ta, da zdomci certifikata niste prejeli na dom. Obvestilo o odprtem cerifikatnem računu pridobite tako, da pri najbližnjem slovenskem diplomatskem predstavništvu v tujini vložite zahtevek za izdajo tega obvestila. Zahtevek mora vsebovati naslednje podatke: - vaše ime in priimek, - datum in kraj rojstva, - spol, - naslov vašega zadnjega stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji ali naslov stalnega ali začasnega bivališča vaših staršev v Sloveniji (če vi bivališča v Sloveniji niste imeli) - vašo enotno matično številko občana (EMŠO) - naslov vašega stalnega bivališča v tujini. Za namen vpisa certifikata pa vam ni potrebno posebej prihajati v Slovenijo. Dovolj je, da za to pisno pooblastite svojega sorodnika ali prijatelja (državljana RS s stalnim bivališčem v Sloveniji). Takšno pooblastilo mora biti overjeno na konzularnem predstavništvu Slovenije v državi, kjer bivate. Triglav \ Pooblaščena investicijska družba za Dolenjsko in Posavje d.d. v ustanavljanju - NOVOLES ŽAGA d.o.o. Soteska 16 68351 Straža Ponujamo brezplačen odvoz raznih ostankov smrekovega in jelovega lesa, primernih za kurjavo ter materiala za nasutje (odpadno lubje, zemlja). Informacije po tel.: 321 -670, 65-303. rS&ccM PAIC ESCORT Brigita Bukovec vozi FORD! AVTO Z ENKRATNIM KARAKTERJEM. .TKutu* MED PRVIMI S KRMILJENIM KATALIZATORJEM. TODA ČAS SE IZTEKA! VARČNI SE BODO ZA NAKUP ODLOČILI DO 30. JUNIJA DEL IZ OBSEŽNE PONUDBE ESCORTOV: CL 1.4i KAT, 75 KM, TROJE VRAT SAMO 23.750 DEM CL 1.4i KAT, 75 KM, KOMBI SAMO 25.650 DEM CL 1.6i 16V KAT, 90 KM, PET VRAT SAMO 25.750 DEM CLX 7.6/ 16V KAT, 90 KM, PET VRAT SAMO 27.650 DEM CLX 7.6/ 16V KAT, 90 KM, KOMBI SAMO 28.400 DEM CLX-TD 1.8 TD, 90 KM, KOMBI SAMO 29.800 DEM GHIA 1.81 16V KAT, 105 KM, PET VRAT SAMO 34.750 DEM DODATNA OPREMA: AIR BAG SAMO 1.000 DEM POMIČNA STREHA SAMO 1.450 DEM KOVINSKA BARVA SAMO 670 DEM Pooblaščeni trgovci: Ford Groznik, Trebnje, 068/44-701; Ford Stepan, Črnomelj, 068/52-407; Auto Top d.o.o , Sevnica, 0608/81-415. PAIČ, Krika vas, 0608/61-450 ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO Ulico talcev 3a Tel.; 068/ 21-319. 21-640 VABI K VPISU V IZREDNE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE ZA ŠOLSKO IN ŠTUDIJSKO LETO 1994/95= IZREDNI ŠTUDIJ Studi iška emota novo mesto, Ji IVIŠJEŠOLSKI PROGRAMI! VIŠJA UPRAVNA ŠOIA 1. in 2. letnik EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA - I. in 2. letnik IVISOKOŠOLSKI PROGRAMI! SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TRGOVINSKI POSLOVODJA EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ■ 3. letnik • EKONOMSKO POSLOVNA ■ prekvalifikacija . RAČUNOVODJA specializacija 1 ‘ZZ1 [OSMOVMA ŠOLA ZA ODHASLE 1 • kombinirani oddelek 5. - 6. razred • kombinirani oddelek 7. - 8. razred ' ME DOVOLITE. DA VAS ČAS PREHITI! Prijave In Informacije vsak dan od 8. do 16. ure. J IV. stopnja: /. letnik prekvalifikacija V. stopnja: | ) angleščina računalništvo ritmika rekreacija mala likovna šola ZA SREDNJEŠOLCE: ZA OSNOVNOŠOLCE:! angleščina poletna šola risanja šiviljski tečaj REKREA CIJSKO IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ZA MLADE R!C MM - POLETJE 94 J INFORMACIJE IN PRIJAVE: ZAVOD ZA IZOBRAŽEVAJE KADROV NOVO MESTO Ulica talcev 3a 68000 Novo mesto vsak dan med 8. in 16. uro, telefon: 068/ 21-319, 21-640 VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o. Novi trg 5, Novo mesto OBJAVLJA NAMERO, da bo, če bo pridobila dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov, ustanovila pooblaščene investicijske družbe, objavila prospekte o javni ponudbi ter po izpolnitvi vseh zakonskih zahtev lastninske certifikate začela zamenjavati za delnice pooblaščenih investicijskih družb. V VIZIJI, družbi za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto bomo s tako zbranimi certifikati premišljeno in gospodarno kupovali delnice perspektivnih in strateško pomembnih podjetij Slovenije in tako zagotovili, da bo vaš certifikat zelo varno in donosno naložen. Ta objava je v skladu z 8. točko 103. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, objavljenega v Ur. listu RS 6/93. Tanlft'1 LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV! S prihodom pomladi se sezona za posek pravega kostanja ni končala. TANIN SEVNICA tak les odkupuje vse leto. Les je lahko tudi suh, grčav ali kriv. Po potrebi vam opravimo tudi posek. Rok plačila je 15 dni po dobavi. + Pokličite nas na telefonsko številko: 0608/41-349 ali 41 -044 in o vsem se bomo dogovorili. Turistično podjetje KOMPAS NOVO MESTO POSLUJE OD PONEDELJKA, 27. JUNIJA 1994, V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH NA NOVEM TRGU, TEL. 321-338 IN 323-404. POSEBNA PONUDBA: V Izmed vseh, ki se boste v času od 20. do 30. junija prijavili za dopustovanje v poslovalnici KOMPASA Novo mesto, bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo 2. julija potovali iz Novega mesta v Gardaland. Žrebanje bo ob uradni otvoritvi nove poslovalnice v četrtek, 30. junija, ob 13. uri. 18 JELOVICA • brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT • možnost obročnega odplačevanja potr. posojilo 1+3 (brezobrestno) potr. posojilo 1+6 (9% obresti) _ plačilo s čeki 1+3 (brezobrestno) PRODAJNA MESTA: Novo mesto tel./ta* 068/22-772; Kriko tel 0608/21-236; Bavex Trebnje; Kera Trade Zagorje; MK Trgoimpex Kočevje; Metlika Cesta XV. brigade. 068/58-716 TV »■U za: s*. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je nenadoma zapustil ljubljeni mož, brat in stric ANTON KLANČAR iz Brezovice 19 pri Mirni Zahvaljujemo se gasilcem GD Sevnica za ganljive besede, vaščanom, vsem, ki so darovali cvetje in sveče, pevcem Upokojenskega društva Trebnje in Društvu upokojencev Mirna. Vsem, ki so z nami čustvovali in nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN O preljubi mož in ata, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje zlate roke, ki skrbele so za nas? 26.6.1994 mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi TONE URBANČIČ z Rožnega Vrha Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter mu prinašate sveče in cvetje. Vsi njegovi iilik BLAGOVNO TRGOVINSKI CENTER NOVO MESTO Ljubljanska 27 — v BrSljinu, Novo mesto Tel.: 068/322-337 ALPSPORT d.o.o. tel : 068/322-337 © trgovina za bodoče mamice in dojenčke tel.: 068/321-956 BENElpIflf INTERNATIONAL tel./fax. 068/323-558______ tel.: 068/323-560 dlakC^nta DVOJKA tel.: 068/65-316 PRODAJALNA GORENJE tel.: 068/25-210 FORTUNA d.o.o. tel.: 068/322-024, int. 224 tel.: 068/321-956/213 OKREPČEVALNICA MARI POTOČAR PCP PUREBER tel.: 068/322-337, int. DANEKS ART trg. darilni boutique tel.: 068/322-337 Trgovina In laitopstvo poftrtM) • trna km,. Hunu tel.: 068/321-970 tfeS tel.: 068/322-690 PODGORJE tel.: 068/322-337, int. 215 RVR trgovina, storitve in gostinstvo tel.: 068/322-337, int. 242 comen.ce. tel.: 068/321-034 iw« atvod i tel.: 068/321-076 tel./fax. 068/324-071 TEOL NAGRADNA IGRA BTC Obiskovalci trgovin blagovno trgovinskega centra BTC z izpolnjenim kuponom sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki bo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Podeljenih bo 20 vrednostnih bonov po 5.000 SIT. Izpolnite kupon in ga oddajte na blagajni katerekoli naštete trgovine. Imena na lenjskem grajencev bodo objavljena vsak prvi četrtek iistu. v Do- Ime in priimek: Naslov: ...... ZAHVALA V 90. letu starosti je umrla mama, stara mama in teta JOŽEFA MUHIČ iz Gor. Lakovnic 3 Hvala vsem, ki ste izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni O ZAHVALA Celo življenje si garal, vse za hišo in otroke dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Ravno si izpolnil 68 let starosti, ko si nas prezgodaj zapustil, naš dragi mož, ata in stari ata, brat in borec NOV PETER GRABRIJAN Zilje 11, Vinica Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč sosedom, GD Zilje, članom ZB Vinica, govornikom, Novoteksu Vinica, zdravstvenemu osebju v Vinici ter g. župniku za lepo opravljen obred in zadnje slovo od pokojnika. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Magdalena, sin Jože in hči Marija z družinama ter sestra Marija z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA ŠPORAR Podhosta 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, posebno Anici Pečaver, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in sv. maše in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni ur. Koklju in sestri Jelki za obiske na domu, gospodu kaplanu iz Dolenjskih Toplic in gospodu župniku iz Vavte vasi za lepo opravljen obred, pevcem iz Žužemberka in gasilcem Soteske za požrtvovalnost. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Ivan in Jože, hčerke Anica in Malka z družinami in Micka in Pepca, brat Jože, sestra Anica, pravnuki in ostalo sorodstvo POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto te/.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — ludi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, de kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • lOž popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja V SPOMIN Vse odhaja kakor tiha reka, te spomini zvesto spremljajo človeka. 26. junija mineva eno leto, odkar si nas zapustila, draga žena MARIJA BLAŽIČ z Male Cikave 10 B Hvala vsem, ki jo hranite v srcu in lepem spominu. Žalujoči: neutolažljivi mož Franc ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in praded ALOJZ JUNC iz Gor. Grčevja 5 Hvala sosedom Medvedovim in Gorencu za nesebično pomoč, sorodnikom, znancem in kolektivu Kovinarja ter Železnice za podarjeno cvetje, sveč; in sv. maše ter izrečeno sožalje. Hvala tudi g. župniku Toriju in g. dekanu Virantu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 60. letu starosti nas je zapustil naš oče JANEZ KRAMAR Ul. Cankarjeve brigade 25, Trebnje Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, g. kaplanu za obred in pevcem upokojenskega društva Trebnje za poslovilne pesmi. Posebna zahvala družini Ojsteršek, ge. Sonji Novak za pogrebne usluge ter delovnim organizacijam Kovinar Novo mesto, Gorjanci- Avtobusni promet, ŽTP Novo mesto in TTP Joker, d.o.o., Novo mesto, za podarjeno cvetje in vence. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage JOŽEFE BRULC iz Vel. Brusnic 60 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo Kirurškemu oddelku bolnišnice Novo mesto, kolektivom Komunale in Carinske izpostave Novo mesto, pevcem, govorniku za besede slovesa in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ ŠTERK iz Vel. Lahinje 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, sodelavcem podjetja Belt Livar, Rudnika Kanižarica, GD Butoraj za organizacijo pogreba, RK in ZZB. Posebna zahvala govornikoma Dušanu in Janezu za besede slovesa, pevkam iz Otovca in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi PAVEL MAJCEN z Dol. Prekope pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, posebno pa Zdravstvenemu domu Kostanjevica za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin v zadnjih dneh življenja, sorodnikom, prijateljem in sosedom ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se direktorju ZD Krško dr. Ladiku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred, šentjer-nejski godbi, pevcem, gasilcem in pogrebnikom. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: nečakinje Anica z družino, Erika in družina Jorga PODLEGEL POŠKODBAM ARNOVO SELO - 20. junija okrog 17. ure se je 28-letna Jožica P. z Raven pri Zdolah peljala iz smeri Spodnje Po-nance proti Zdolam. Ko je v Arnovem selu peljala po ravnem delu ceste, ji je z desne strani iz Mrzlaka pripeljal 85-letni Franc M. iz Spodnje Pohance, ki je zavijal v levo proti Spodnji Po-hanci. Pri tem pa je prišlo do trčenja. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v brežiško bolnišnico, vendar je že med prevozom podlegel poškodbam. Voznica Jožica pa se je v nesreči lažje poškodovala. Nastalo je tudi za okrog 100 tisočakov materialne škode. ZAHVALA V 38. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, stric in nečak MARKO SALMIČ iz Novega mesta Z neizmerno žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, oporo in razumevanje v najtežjih trenutkih preizkušnje, za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Ministrstvu za notranje zadeve, sodelavcem Krke Novoterm, Krki,tovarni zdravil, g. Šviglju za poslovilne besede, Dolenjskemu oktetu, Trobilnemu kvintetu, družini Mrak ter g. proštu za spoštljivo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA 21. 3. 1994 nas je v 87. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, prababica, teta in botra ANA DERGANC 13.6.1994 nas je v 91. letu starosti zapustil dragi oče, stari oče, praded in stric JOŽE DERGANC iz Zaloga 5 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se GD Prečna, cerkvenemu pevskemu zboru iz Prečne in govornikoma za poslovilne besede. Posebna zahvala g. župniku iz Prečne in g. župniku iz Stopič za besede slovesa in lepo opravljen obred. Vsi, ki so ju imeli radi ZAHVALA Nič ni hujšega na svetu, kot je bolečina, ki v naših srcih tli, ker tebe, draga mami, več med nami ni. Ob mnogo prerani izgubi naše ljube žene, mame in stare mame MARIJE JAZBEC roj. Remih iz Zabukovja nad Sevnico se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše in za tako številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Seničarjevim, Dernačevim in Žvegličevim, kolektivu Lisce in Tanina, trgovini Mavrica, družini Bence, Zinki Krajnc, gostilni Pajk, pevcem in pevkam za lepo zapete žalostinke, govornikoma g. Kinku in ge. Arnškovi za lepe besede slovesa ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hči Milena in sin Zdravko z družinama ter ostalo sorodstvo V TFM TFI1NII IfAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ J cm I C UNU VAd £ A IM im A prodam - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 23. junija - Kresnica Petek, 24. junija - Janez Sobota, 25. junija - dan državnosti Nedelja, 26. junija - Stojan Ponedeljek, 27. junija - Ema Torek, 28. junija - Hotimir Sreda, 29. junija - Peter, Pavel LENINE MENE 23. junija ob 13.33 - ščip kino BREŽICE: Od 23. do 26.6. (ob 18.30) in 27.6. (ob 20.30) kriminalni film Priden sinko. Od 23. do 26.6. (ob 20.30) drama Klavir. 29.6. glasbeni film The Doors. ČRNOMELJ: 23. in 24.6. (ob 21. uri) ameriška drama Philadelphia. 25.6. (ob 21. uri) in 26.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski kriminalni film Aljaska v plamenih. KRŠKO: 24.6. (ob 20. uri) in 26.6. (ob 18. uri) ameriška zgodovinska drama Schindlerjev seznam. METLIKA: 23.6. (ob 21. uri) in 24.6. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski kriminalni film Aljaska v plamenih. 26.6. (ob 19. uri in 21.15) ameriška drama Philadelphia. NOVO MESTO: Od 23. do 24.6. (ob 19. uri) glasbeni film The Doors. Od 23. do 27.6. (ob 21. uri) komedija Moj očka je junak. filmlU zvezdniške zasedbe: Meg Ryan, Bil-ly Idol, Kyle MacLachlan in Mimi Rogers! • THE DOORS (glas. drama, v novomeškem Domu kulture od 24.6. naprej) Režiser Oliver Stone v svojih filmih vedno znova in enako prepričljivo dokazuje, da je velik mojster rekonstruiranja komaj pretekle zgodovine. Njegovim temam (vojna - Vietnam - Platoon, politične spletke - umor stoletja - J F K, borzne špekulacije - (Vali Street) se pridružuje zgodba o eni izmed najbolj razvpitih in kontraverznih glasbenih skupin The Doors. Pazljivi gledalci bodo v manjši vlogi opazili celo režiserja samega, kar je tudi sicer Oliverjeva ljuba navada. V prvi vlogi vodje skupine nastopa odlični Van Kilmer, ki je zelo prepričljivo prikazal vzpon in padec rockerja in pesnika Jima Morrisona. V oči kar bije neverjetna podobnost z Jimom, zaradi katere ga imajo nekateri za reinkarniranega pevca. Ne spreglejte ostale • KI A VIR (drama, v kinu Brežice od 24.6. naprej) Glavni igralec, oops, oprostite, glavni predmet v filmu je klavir. Okoli njega se vrti vsa zgodba: Ada( Holly Ilunter) prispe s hčerkico (An-na Paquin) in klavirjem na Novo Zelandijo, da bi se poročila s Stew-artom (Sam Neill), moškim, ki ga predtem še nikoli ni videla. Ada je gluhonema in obsedeno navezana na klavir; čeprav je okoli nje vse tiho, igra nanj minimalistično glasbo (Michael Nyman). Čas dogajanja je 19. stoletje, čas kolonizacije maorske zemlje. Vzdušje v filmu je skrivnostno, čarobno, polno meglic, težkih modrih in zelenih nians, vlage in vročine. Vedno bolj je nabito z emocijami med Ado in sosedom Bain-sem... “Klavir”je romantičen in strasten, estetska mojstrovina z odlično igralsko zasedbo (dva oskarja: za glavno in stransko žensko vlogo). Režiserka Jane Campion je prejela tudi oskarja za scenarij (oskarji 1994) in zlato palmo Cannes 93. TOMAŽ BRATOŽ Dolenjska banka d.d. Novo mesto OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, da bo zaradi adaptacije in prenove od 4.7.1994 dalje zaprta agencija Kandija. V tem času bodo varčevalci agencije kandija lahko opravljali vse posle na sedežu banke, Seidlova 3, v Novem mestu. Varčevalce agencije Kandija vljudno prosimo, da do 4. 7. 1994 opravijo čimveč zadev, vezanih na matično enoto. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vas vabimo k sodelovanju. kmetijski stroji KMETOVALCI! Agroizbira, trgovina Kranj, vam nudi ugodno iz svoje prodajalne rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerza! IMT, Zctor, kosilnice BCS, program Sip Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V100 - 8.050 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali nas obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju, * (064)324-802. 4979 ! OBVEŠČAMO naročnike j malih oglasov, da se mali i oglas, ki presega 15 besed, j DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. KOMBAJN ZMAJ 780 ugodno prodam. * (068)49-754. 5377 KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. * (0608)87-606. 5386 TRAKTORSKO FREZO Tomo Vinkovič, obnovljeno, prodam. Ivan Plut, Vrtača 15, Semič. 5388 OBRAČALNIK za kosilnico Bucher in domače vinsko žganje ugodno prodam. * (0608)51-354. 5401 NAKLADALKO KLAS 22, avstrijsko, v dobrem stanju, zamenjam za precej manjšo SIP Šempeter 16, staro okoli 10 let. * (068)42-415. 5420 DEMONSTRACIJE namakalnih naprav od 18 do 30. junija, črpalk in roloma-tov, aluminijastih in pocinkanih cevi, razpršilcev, namakalnih naprav za vrtnine in vse ostalo. Možnost, da vam sestavimo po- nudbo namakanja. * (064)622-575. 5421 VELIKA IZBIRA kosilnic BCS, Gaspar- do, nakladalk 12 m3, 17 m3, 20 m3, kiper prikolic 2 t, 2.5 t, 3 t in 4.5 t, cistern 1200, 1700,2700 lit., kosilnic Roto 404, Roto 165, 170 D - disk, hribovski trosilec TG 28. Na zalogi BCS 622/D, letnik 1991, Deutz 55A, letnik 1989, Zetor 5911. * (064)622-575. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dnjga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št :52100-620-970-25731-128-440519 (LB-Dotenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plščuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DVOBRAZDNI pomični malo rabljen plue prodam. ® (068)44-268. 5365 ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133, dobro ohranjen, prodam. « (0608)32-422, popoldan. 5372 DVE KOSILNICI, ena petrolej - bencin, ena diesel, prodam. ® (0608)43-247. 5423 NOVO nahrbtno kosilnico Kavasaki z garancijo, prodam 5 = ceneje od prodajne cene. « 22-083. 5427 TRAKTOR Kramer, 17 KS, s hidravliko, v voznem stanju, ugodno prodam. ® (0608)31-506. 5447 ROTACIJSKI KOSILNICI SIP 165 in BCS 165 prodam. « 40-844. 5459 TROSILEC hlevskega gnoja in Jawo 175, starejši letnik, preurejeno, neregistrirano, ugodno prodam. ® 24-127. 5460 BALIRKO, pajka, samonakladalko, si-lokombajn, molzni stroj, prevozni hladilni bazen za mleko, električni nož za rezanje si- TRAKTOR DEUTZ 4806, skoraj nov, in cevi za puhalnik Tajfun prodam. ® (068) 42-527. 5517 TRAKTOR ZETOR 6911, 170 delovnih ur, prodam. ® 76-157. 5519 SILOKOMBAJN Sip 80, malo rabljen, prodam. ® 26-484. 5521 MLATILNICO s popolnim čiščenjem, prešo za stiskanje mosta ter mlin za sadje z dodatkom motorja prodam. ® (061)786-166. 5528 AGROAVTO KRANJ prireja v mesecu juniju AKCIJSKO PRODAJO traktorjev UNIVERZAL, vseh tipov stare in nove izvedbe, z dodatnim popustom, na kredit od 1 do 5 let, z dostavo na dom. Količina je omejena. Če pa kupujete mali traktor na štiri pogone, vam priporočamo TV 826 KM, katerega boste lahko kupili pod ugodnimi pogoji, s kratkim dobavnim rokom. laže in trosilec hlevskega gnoja ugodno prodam. ® (0608)75-196. 5467 ROTACIJSKO veliko kosilnico in nakladalec za gnoj prodam. ® (068)76-297. 5468 POTOPNI hladilnik za mleko z bazenom, 200 1, prodam. ® 23-487. 5469 ŽITNI KOMBAJN, rotacijsko kosilnico, nahrbtno Škropilnico in silažni kombajn prodam. ® (0608)82-597. 5470 VOZIČEK za kosilnico BCS, kompresor za traktor Ursus in avtomobilsko prikolico prodam. ® 56-612. _ 5473 kupim TRAKTOR IMT 533 in Štajer 18 prodam za 3200 in 2800 DEM. ® (061)738-619. ZETOR 7011 prodam ali menjam ter drva prodam po 3700 SIT. ® (068)85-017. 5486 NOV puhalnik za spravljanje krme ugodno prodam. ® 85-679. 5501 TELE, staro 10 dni, in pajka za obračanje sena kupim. ® 27-807. 5492 SKB BANKAM. CENE POSOJIL IN STORITEV ZA PRAVNE OSEBE Kreditojemalcem nudimo široko paleto kreditov po novih ugodnih obrestnih merah. Izhodiščna obrestna mera je R + 13%. Obrestna mera se nadgrajuje glede na poslovno sodelovanje z banko, ročnostjo odobrenega kredita, boniteto komitenta in finančno disciplino komitenta. KRATKOROČNI KREDITI — krediti na osnovi zastave (lombardni krediti) OBRESTNA MERA obrestna mera zastavljenega depozita ali vrednostnih pa- — krediti za izvoz blaga in storitev na osnovi ICD in pirjev, povečana za 2 odstotni točk usmerjenega priliva na banko — okvirni krediti za tekoče poslovanje R + 13%, povečana za ročnost kredita R + 13%, povečana za boniteto in ročnost DOLGOROČNI KREDITI — krediti na osnovi vezave R + 13% sredstev — 100% depozit — krediti za naložbe v poslovni proces — krediti v obliki obveznic za lastninjenje podjetij R +13%, povečana za ročnost (2% za dobo 1 — 5 let) rok vračila do 5 let do 50% predračunske vrednosti vezava 20% depozita, ki se obrestuje po R + 5% oz. nakup obveznic SKB banke v višini 25%, ki so izdane v DEM in obrestovane z obrestno mero 10,5% R + 14% (fiksna) CEN5.ZA IZDANO JAMSTVO mitenta (A, B, C) na boniteto Vrsta jamstva A B C — za zagotovitev lastnih sredstev za investicije 0,4 0,6 0,8 — za vračilo najetih kreditov ter plačil iz naslova prometa blaga in storitev 1,0 1,7 2,5 — za plačilo carinskih obveznosti 0,6 1,0 1,5 — za resnost ponudbe — za vračilo avansa 0,05 0,5 0,75 1,0 Podrobnejše informacije dobite v vseh enotah PE Novo mesto, PE Kočevje ali na Zelenem telefonu št. 080-15-15. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr^j:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:............................. ZELO DOBRO ohranjeno Z 128, letnik motorna vozila (o68^73^"riške činiile prodam55* 126 P, letnik 1987, registriran do 10/94, prodam. ® 42-644. 5369 VESPO N V 150, rdeče barve, letnik 1990, prodam. ® (068)57-777. 5371 Z 101 SKALA 55, letnik 1988, modre barve, zelo ugodno prodam. * 76-305. ALFO 33 1.5, letnik 1984, prvič registrirano 1987, rdečo, prodam. ® 23-578, POZa83 - 10, letnik 1985, dolg keson, prodam. ® (068)323-846, popoldan. 5508 SUZUKI MARUTI, star eno leto, prodam. ® 21-615, od 17. do 19. ure. 5509 Prodaja traktorjev ZETOR, FIAT, TORPEDO, SAME, GOLDONI - ugodni dobo- PEDO, SAME, GOLDONI - ugodni pogoji. Menjava staro za novo. Prodaja rabljenih traktorjev več vrst. AGROAVTO KRANJ, Gorenjesavska 17, ali ® (064)221-192, od 8. do 16. ure, sobota od 8. do 12. ure. KOTNO BANJO, po možnosti v drab barvi Kolpa san, 140 x 140, kupim. ® 44-126. 5381 DVE mladi breji zajklji in zajca kupim in prodam 200 kg lepe suhe koruze. ® (061)803-786, zvečer. 5429 SMREKOV OPAŽ (17 ali 18 mm), suh, prve kvalitete, ugodno kupim. ® 76-067, zvečer. 5431 Avto hiša Berus servisno prodajni center §• Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volkswagen — Audi • Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah AUDI 80 1.6E (101 KS) Že od 34.400 DEM dalje. ŠKODO 135 L, letnik 1991, prodam. « 65-642. 5378 JUGO 45, letnik 1989, registriran za celo leto, prodam. ® 40-221. 5379 JUGO 45, letnik 12/90, in jugo 55 Koral, letnik 1988, ter 126 P, obnovljen, prodam. Jože Bokal, Zminet 60, Škofja Loka, ® (064)621-860. 5387 AVTOMATIK, zelo dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. ® (068)64- 231. 5393 TOVORNO VOZILO MAN 26 - 230 in mercedes 14 - 13, v voznem stanju, prodam. «(0608)33-715. 5397 JUGO 45, letnik 1990, registriran do 3/95, ugodno prodam. * (068)45-380, popoldan. 5399 CTX 80, letnik 1990, kupljen 1991, neregistriran, prodam za 1600 DEM. ® (068) 49-567, Anita. 5400 LADO RIVO 1300, letnik 1989 in bele pritlikave pudlje z rodovnikom prodam. « (068)21-074. 5402 KOLO BMX, staro eno leto, prodam za 10.000 SIT. » 24-927. 5403 126 P, letnik 1986, 54.000 km, prodam. »(068)65-645. 5407 GOLF XD, letnik 1987, prodam. Cena 8700 DEM. « 42-893. 5414 126 P, ohranjen, letnik 1987, malo vožen, prodam. « 44-169, zvečer. 5419 R 4, letnik 1987 in R 5, letnik 1989/90, prodam. ® 65-725. 5425 AX 11 RE, letnik 1988, 5V, rdeče barve, prodam za 6800 DEM. ® (068)48-573. R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran za eno leto, prodam. Cvelbarjeva 10, Breg, Novo mesto. 5433 Z101, letnik 1986, registrirano do konca leta, prodam. « 28-821. 5437 126 P, letnik 1987, registriran za celo leto, prodam za 1700 DEM. « 314-000, int. 836, do 15. ure, Udovč, ČrmoŠnjice 35, Stopiče. 5439 126 P, letnik 1984, in R 5 campus, letnik 1991, prodam. « 45-737, dopoldan. 5442 JUGO 45, letnik 1991, rdeče barve, prodam. * (068)27-120. 5448 GOLF, letnik 1980, registriran do 25.6.1995, prodam. « 49-551. 5450 VESPO Piaggio PK 50 XL, novo, nevo- GOLF JX D, letnik 1986, registriran do 5/95, prevoženih 96.000 km, bel, ugodno prodam. ® (068)60-546. 5510 MAZDO 323 srebrne kovinske barve, garažirano, zelo dobro ohranjeno, prodam. «(0608)62-020, od torka do petka od 8. do 17. ure. Marjan Retelj, Župeča vas 15, Cerklje ob Krki. 5511 SAMARO 1300, letnik 12/89,5 V, rdečo, prvi lastnik, prodam. * 20-356. 55M Z 128, letnik 1986, dobro ohranjen. 66.000 km, prodam. « 25-091. 5516 FIAT 126 P, letnik 1989, prodam. Roman Lesjak, Šmarje 7 a, Šentjernej, « 42* 020, dopoldan. 5518 126 P, letnik 1986, registriran do 9/94, 63.000 km, dobro ohranjen, prodam # 1400 DEM. « (068)26-863. 5524 TOMOS AVTOMATIC orodam po zelo ugodni ceni. « (068)87-644. 5525 VW GOLF D, letnik 1987, modre barve, 3V, prvi lastnik, prodam za 9500 DEM. * 321-663, dopoldan, 25-184. 5529 R 4 GTL, letnik 5/91, 37.000 km, bel, prodam. « 76-210, 85-029. 5530 JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 6/95, prodam. « 28-915. 5531 JUGO 45, letnik 1984, prodam. Stanislav Golobič, Semič 44 c. 5532 Z 101 COMFORT, samo 68.000 km, po* ceni prodam. ® (068)23-355. 5533 JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 4/95, prodam. « (068)28-915. ^ GOLF, S paket, letnik 1985,106.000 km, registriran do 8/94, zelen, prodam za 5200 DEM. ® (068)65-767. 5535 R 5 CAMPUS, letnik 1993, prodam. * (068)43-555. 5536 JUGO 45, rdeč, lepo ohranjen, prva lastnica, 60.000 km, ugodno prodam. ® 23-947. 5537 MINI MORISA prodam za 45.000 SIT. «(068)21-798. 5538 BMW 318 i, letnik 1988, črne kovinske barve, prodam za 16.500 DEM. « 22-485 po 16. uri. obvestila NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj «(068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, « (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, « (068) 49-567. 4236 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese iz- I delujemo in montiramo po konkurenčnih 1 cenah. « 44-662. 5152 SPREJEMAMO naročila za vse vrste piščavncev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, « (0608)79-375. 4 mlade muce iščejo nov dom.« 28-250. ‘ posest V CENTRU Novega mesta (Breg) pro-...... ..... 1-258. dam zazidljivo parcelo. « (061)13-34-! 5370 aggio PK ženo, prodam skupaj z varnostno čelado. ® (068)24-865. 5453 JUGO KORAL 60, letnik 1991, 33.000 km, prodam. « 85-951, po 15. uri. 5456 R 4 GTL, letnik 2/92, rdeče barve, prevoženih 24.000 km, garažiran, prvi lastnik, prodam. «(068)28-906 5465 ŠKODO FAVORIT, letnik 5/91, registrirano do 5/95, 35.000 km, prodam. Lokar, Jurčičeva 10, Brežice. 5471 GOLF D, letnik 12/87, prodam. « 65-639. 5472 LADO KARAVAN, letnik 1990, prodam. « 86-102 ali 84-883. 5475 Z 101 komfort, starejši letnik, registrirano do 13.8.1994, bele barve, ugodno prodam. Sonja Legan, Korita 2, Dobrnič. R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5 V, rdeče VINOGRAD in staro zidanico v Šmavru pri Trebnjem prodam. « (0609)614-212, zvečer. 5382 NJIVI, 10 in 25 a, ob makadamski cesti Leskovec - Beli breg, prodam. « (068)26-331. 5413 NA VINJEM VRHU prodam vinograd, sadovnjak in njivo v izmeri 30 a. Dovoljena gradnja vikenda. “ v Merceh nad Smarjeto prodam STANOVANJSKO montažno hišo, 28 j km iz Ljubljane v smeri proti Dobrepolju, | takoj vseljivo, prodam za gotovino. « (061)127-1537, po 17. uri. 5436 MLIN v Vavti vasi prodam. Ivan Roz-man, Ul. talcev 8, Straža. 5440 barve, prodam. Jože Lukšič, Podgrad 12, Novo mesto. 5484 NJIVO, 25 a, pri Družinski vasi, pro-im. «(068)76-442. 5445 dam. «(0 HIŠO na Otočcu, do 4 gradbene faze, Z 101, letnik 1986, odlično ohranjeno, prodam za 100.000 DEM. registrirano do 4/95, prodam. Plut, Prapre-če 1 d, Straža. 5487 r (068)43-574. 5457 GOLF JX, letnik 12/86, prodam. Franc Vidrih, Smolenja vas 45, Novo mesto. GOLF JX, letnik 12/88, prodam. « 84-732. 5495 Z 101 COMFORT, 68.000 km, odlično ohranjeno, poceni prodam.«(068) 23-355. R 4 GTL, letnik 1991, garažiran, 34.000 km, prvi lastnik, registriran do 1/95, prodam. « (068)23-177. 55 POSREDUJEMO pri prodaji in nakupu nepremičnin na območju Dolenjske. Mavrica, d.o.o., « (068)321-751. 5466 NJIVO v Golobinjku pri Mirni Peči, pol Go metra od asfalta, prodam. Pavla Saje, lobinjek 15. 5485 502 prodam GOLF D, letnik 1987, rdeče barve, 5V, prodam. Janez Barborič, Šentjošt 4 a. GOLF JXD, letnik 1985/86, dobro ohranjen, prodam. Reg. do 6. 5. 1995. Ka-ferlc Roman, V Brezov log 27 — popoldan. OSEBNI AVTO ŠKODA 105, let. 87. Malovrh Anton, Uršna sela 103. ffsoisMHjia AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT prodaja celotnega programa vozil RENAULT ugodni kreditni pogoji, leasing - odkup in prodaja rabljenih vozil NAJCENEJŠI CLI0 V SLOVENIJI CLIO RN 1.2/5V kat. Možnost testne vožnje! Tel.: 068/324-533 4 GUME MXT, dimenzije 165/70/13 col, prevoženih 7.000 km, prodam. « (068)44-748. 5364 ŠIVALNI STROJ v omarici, kolo BMX in dva tenis loparja prodam. « (068)24-426. 5366 KLASIČEN suh parket (jesen, hrast) in električen bojler, rabljen, (801), prodam za 14.000 SIT. « (0608)61-535. 5367 MIVKO v vrečah, 50 kc po 250 SIT, tri fliperje po 60.000 SIT in caffe aparat z mlinčkom prodam. « 27-762. 5368 LISASTO KRAVO prodam. Gršič, Ro-5, Črnomelj. 5375 dine 5, Črnomelj. 5375 KRAVO SIMENTALKO s prvim teletom ali brez njega prodam. « 65-138. 5376 KUHINJO BREST, odlično ohranjeno, poceni prodamo. « (0608)31-918. 5383 4 MALO RABLJENE fotelje prodam. J ----- 5385 lečine išiasa, hrbtenice in migrene, prodam, lahko tudi posamezno. « (0608)34-803^ CERTIFIKATE v vrednosti 750.000 SIT prodam. «(068)64-257. 5392 NOVO petstopenjsko vodno črpalko t enofaznim elektromotorjem ugodno prodam. « (0608)77-591. 5394 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam po polovični ceni. « (068)57-722. DEUTZ rezervne dele prodamo, novi na zalogi ali po naročilu. « (068)59-082. 5398 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 120 1, kombiniran hladilnik in pralni stroj, vse rabljeno, prodam po ugodni ceni. « (068)24-925. 5404 HARMONIKO HOHNER, 96 - basno, 9 naniuv/ninv/ nuntMJl, »D - lldMIU, 7 in 3 registrov, staro 3 leta, kot novo, pro-........... ................... 5408 dam za 2500 DEM. * (068)47-579. P (068)42-521, popoldan. ( 5415 PARCELO (TRAVNIK) v Birčni vasi prodam. « 65-275. 5424 VINOGRAD z zidanico in sadovnjakom i Šmarjeto prodam. «73-716. oo a ss “ s. s as S SŽ -oB se e » ? o •s, a« TROJE betonskih oken, zasteklitev primerna za hleve in delavnice, ter centralno Peč CTC, malo rabljeno, komplet s priključki in gorilcem, prodam. ® 44-126. 5409 OPAŽ 520 SIT z dostavo, smrekov, suh, Prve klase. * (063)33-343. 5411 KRAVO za zakol prodam. Miha Markovič, Gor. Polje 3, Straža. 5412 PRESELJIVO večnamensko leseno garažo prodam. * (0608)32-430. 5418 KOŠNJO sena in otave v Podturnu pri Dol. Toplicah oddam brezplačno. * 23-763. 5430 GRUŠTE z letvami in suhe smrekove deske poceni prodam. Novak, Bršljin 58, * 323-339. 5434 BELO in rdeče vino ugodno prodam. ® 78-273. 5435 , UČBENIKE za osmi razred prodam. * (068)44-168. 5443 MOŠKO gorsko kolo, malo rabljeno, Prodam. * (068)26-198. 5444 NOV satelitski sistem SEG za astro A -D, 100 - kanalni, grafika, prodam za 379 DEM. * (068)25-390. 5446 RABLJENO zamrzovalno omaro, 250 1, Prodam. » 24-040. 5452 KOMBINIRAN otroški voziček Inglesi-J)a. rabljen 4 mesece, prodam. » (068)21-972. 5454 KRAVO po petem teletu zaradi bolezni ugodno prodam. Mirtič, Sela 39, Straža. 5458 KOBILO z žrebetom, starim 1 mesec, Prodam. * 43-609. 5463 KOŠNJO mrve v Šicah prodam po zmerni ceni. Kralj, Plemberk 6, Stopiče. 5464 3 LETA staro kravo simentalko (lisasto), pred dvema mesecema je imela prvega telička, prodam. * (068)50-040. 5474 MOŠKO KOLO Toscana na 22 prestav ter odojke prodam. » 45-626. 5478 KOŠNJO SENA na Malem Cerovcu Prodam. Marija Godler, Mali Cerovec 5, Novo mesto. 5483 TRI OVCE z mladiči prodam. » 28-506. 5488 MALO RABLJEN sinthesizer Jamaha, 4 °ktave, in sinthesizer Casio, 50 oktav, primeren za učenje, prodam. * (068)85-181. 5491 PRODAJAMO in sprejemamo naročila za italijanska gorska kolesa tip Kolorado, menjalnik Šimano, 18 prestav, žensko in moško. Cena 20.000 SIT. ® (0609)621-512. 5493 . MLADIČE, škotske ovčarje prodam. ® 86-226. 5497 RABLJENA VRATA ugodno prodam. ® 44-417. 5498 JEDILNICO in ostalo pohištvo, frezo Goldoni 8 s priključki, prodam. ® 23-578. 5504 70 KOMADOV rabljenih salonitnih Plošč (6 valne) prodam. ® 27-127. 5506 FRAJTONARICO Melodija B, Es, As, Des, C, Es, B, skoraj novo, ugodno prodam ali zamenjam za cenejšo. ® (0608)70-170. 5507 . POLHOVO MAST in 20 m suhih gabro-yih drv prodam. ® 24-233. 5513 BELO VINO šmarnico prodam po ugodni ceni. ® (068)45-435, po 15. uri. 5515 TERMO LAKIRNICO, dimenzije 7 x 4 x 280 m, rabljeno 5. let, v odličnem stanju, prodam. Cena po dogovoru pri ogledu. Peter Pungerčič, Prilipe 14, Brežice. 5522 HLADILNIK, dve mizi, omaro in trosed Prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Slavica Polšak, Brezinska pot 7, Leskovec. 5523 POHIŠTVO, omare, klubsko mizico in fotelje, ugodno prodam. » 59-151. 5526 NOV pralni stroj Gorenje PS 350 BM Prodam. ® (068)50-179. 5527 razno MOTORNA KOLESA Tomos popravljamo. ® (068)322-364. 4466 STROJNE notranje omete vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec Julij in avgust ter informacije na ® (062)724-707. 5169 FASADO, temno ali navadno, vam izdelamo hitro in kvalitetno. Naročila za mesec Julij in avgust in informacije na ® (062)724-123. 5170 MATEMATIKO in fiziko inštruira dipl. ,n*- strojništva. Imam izkušnje in pridem ludi na dom. ® (068)87-378. 5362 V METLIKI pri Gala centru oddam prostore. ® 60-121. 5373 NA LEPI LOKACIJI dam v najem prostor, primeren za pisarniško dejavnost, cca. 40 mz skupne površine. ® 44-126. 5380 POSLOVNE PROSTORE, 75 m2, na Kvedrovi c. 35 v Sevnici prodam. ® (0608)81-407. 5384 KLIMATIZIRAMO: poslovne stavbe, uotelc, gostišča, avtomobile, avtobuse in kamione. Garancija dve leti. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj. 5395 ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst! Iz-''ajam in montiram spuščene strope tipa Armstrong, Knauf, Dampa. ® (068)25-?06, fax 85-882. 5405 PRODAJA, montaža in servis pogonov na daljinsko odpiranje garažnih in vrtnih vrat. »(068)41-169. 5406 PREVAJANJE in inštrukcijc iz angleškega jezika. ® (068)321-069, 341-424, Vesna. 5410 KMETOVALCEM in ostalim zainteresiranim nudimo zaslužek pri zbiranju plodov ujvjih češenj. Pokličite nas na ® (061)737-^85, med 6. in 8. uro in med 20. in 22. uro. V STAREM TRGU ob Kolpi (Prelesje) oddam v najem kamp prikolico. ® (068)27- UVELJAVLJENO VIDEOTEKO Zmaj, Gb Težki vodi 1 v Novem mestu, oddam z Ugodnim odkupom kaset. Ogled vsak dan °d 16. ure dalje, » 27-021. 5512 REGISTRIRAN PROSTOR za skladišče tekstila, 30 do 50 m2, in dve pisarni v nepo-srednji bližini skladišča iščemo. ® (068) 321-501 in 321-502. 5520 službo dobi DEKLE za delo v okrepčevalnici zapodim. ® (068)42-588. 5390 ZA POLOVIČNI delovni čas zaposlim delavko za kuhanje malic. Pavel Bobič, Mesarstvo, Škocjan. 5417 ŠOFERJA za mednarodni transport na Prikoličarju zaposlimo. ® (068)44-682. 5432 ŠOFERJA C in E kategorije iščemo. Ma-t*sa MM, * 85-921, 85-646. 5438 KUHARICO - natakarico takoj zaposlimo. » 24-792, samo po 20. uri. 5455 HONORARNO DELO nudim. * (068) 5482 V KRŠKEM - Videm prodam trisobno stanovanje, 73 m2, s telefonom, CATV. » (0608)31-268. 5477 MAMICA s sinom nujno najame po zmerni ceni stanovanje v Trebnjem ali okolici. Šifra: »POLETJE 2« 5479 22 - LETNO zaposleno in mirno dekle, nekadilka, išče sobo v Novem mestu pri prijaznih in dobrih ljudeh. * 23-880. 5490 V CENTRU Krškega prodam trisobno stanovanje, telefon, centralna kurjava in CATV. » (0608)31-268, zvečer. 5494 ženitne ponudbe OSAMLJEN MOŠKI išče žensko, staro od 50 do 60 let. Naslov v oglasnem oddelku. 5363 SAMSKI FANT, star 46 let, s hišo in službo, želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: »POLETJE« 5449 25-694, popoldan. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, na Otočcu, v Rumanji vasi, Soteski, Dvoru, Žužemberku, Dol. Toplicah, Trebnjem, Gazici, Šentjerneju, Telčah — Križu, Za-plazu pri Čatežu, Škocjanu, Smolenji vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Šoštanju in Vel. Lipovcu stanovanja: v Novem mestu, Trebnjem, Brežicah in Žužemberku lokale: bife, gostilno in trgovino v obratovanju v Novem mestu poslovno trgovsko stavbo v Kostanjevici poslovne prostore: v Novem mestu — na Trdinovi ulici, primerne za pisarne stavbe za poslovno dejavnost: v Škocjanu z bifejem v obratovanju, v Novem mestu in ob Temenici v Vrhpeči vikende: v Semiču, Osojniku, Soteski, Tanči gori, Gabrju, Zaplazu, Šmavru in Brezovici parcele za gradnjo: v Dol. Ma-harovcu, Žužemberku, Semiču, Trški gori, Novem mestu, Mihovici in Gor. Laknicah kmetijska zemljišča, gozdove in kmetije na Dolenjskem v najem oddamo gostilno, poslovne prostore in stanovanja Tel./fax: 068/322-282, od 8. do 19. ure NOVO - NOVO - NOVO POROČNE OBLEKE Prodaja in izposoja poročnih oblek, dekliških oblek za pn/o obhajilo in krst. Salon Diana Cankarjeva 6, Ljubljana tel./fax: (061) 210-836 TELEVIZIJA NOVO MESTO ičanal s Trdinovega vrha J\ f na kanalu *r I vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko Irizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto stanovanja TRISOBNO STANOVANJE s telefonom in KATV, delno opremljeno, oddam. * 21-056, popoldan. 5451 TERMOACTIVE GEL - na bazi morski alg, indijskega kostanja in liposomov. Daje trdnost podkožnemu tkivu. — odstranjuje celulit — proti revmatskim težavam — odstranjuje poporodne strije — sanira športne poškodbe. Naročila vsak delovnik od 7. — 15. ure. Tel. & Fax: (062) 222-205. »QUICK« Vavta vas 20, 68351 Straža Izposojamo poročne obleke, oblačila za krst, nudimo tudi konfete. Tel.. 068/85-425 Obiščite nas v prodajalni ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. S o L SERVIS IN TRGOVINA S KOLESI JOŽE SMOLE Žabja vas Novo mesto Tel.: 068/21-952 Kolesa na 6 obrokov. Za gotovinsko plačilo 10% popust. »ZLATA RIBICA« v Novem mestu, Ulica like Vašte-tove 2 NUDIMO: — več vrsttropskih ribic in vodnih želvic — po naročilu uredimo in vzdržujemo akvarije tudi na vašem domu. NOVO Najkvalitetnejša hrana za pse in mačke Imamo tudi razne vrste šamponov, posipov, ovratnic proti za-jedalcem, povodcev, krtač, glavnikov, posod, igrač, wc posod, več vrst peska... Delovni čas: — od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure — sobota od 9. do 13. ure — sreda zaprto Tel.: 068/23-719 J PRAG ŠENTJERNEJ d.o.o. tel.: 068/42-050 vabi k sodelovanju — kvalificiranega zidarja Vaše ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite najkasneje v roku 15 dni po objavi na naslov: Prag Šentjernej d.o.o. Trg Gorjanskega bataljona 8 68310 Šentjernej MEDIŠ TRGOVINA REGRŠKE KOŠENICE 97 NOVO MESTO Tel.: 068/21-704 VAM V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE NUDI — medicinske pripomočke — ortopedske pripomočke — alternativna medicina — naravna kozmetika — potrošni sanitetni material Delovni čas: ob delavnikih od 9. —18. ure ob sobotah od 9. — 12. ure Vljudno vabljeni! Delo dobi trgovec, lahko tudi pripravnik, v trgovini z avto-deli v Novem mestu. Tel.: 068/321-861. AVTO CENTER RENAULT BOGDAN KRAŠNA ŠKOCJAN 22 Tel./»ax. (068) 76-270 RENAULT w m MARUTI M MARUTI Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 ©Usi d.o.o. DOBAVITELJ ZA SLOVENIJO NOVO MESTO, tel./fax: 068/28-493 Čestitamo dan državnosti in se priporočamo! EhNE^NlT d.o.o. PRODAJA NOVIH ,/ JtnBSl Dol. Kamence 61, (25a) 68000 Novo mesto tel./fax: 068 323 902 Del. čas: 812,1317 Vedno na dobri poti! AVTOSALON HVUNDAI, Kandijsko ul. 14,68000 Novo mesto, tel. 068 28 950 AVTOSALON KRŠKO, CKŽ 51, 68270 Krško, tel. 0608 22 950 POSLOVALNICA ČRNOMELJ, Belokranjsko 16,68340 Črnomelj, tel. 068 51 378 • P0NY, model 94 že od 16.900 OEM dalje • SCOUPE, model 94, od 26.500 DEM dalje • KOMBI GRACEHlOOod 25.800 DEM • OUE CASTROL • UGODNI KREDITI, STARO ZA NOVO, LEASING • LANTRA, model 94, od 26.200 OEM • SONATA, model 94, od 29.900 DEM • GUME G00DYEAR, HANCKOCK • REZERVNI DELI ZA VSA VOZILA HYUNDAI • MOBITEL že od 2290 DEM NA ZALOGI RABUENA VOZILA ZA VOZILA HYUNDAI UGODNI POPUSTI DO 30.6.94 ■ SERVIS HVUNDAI Dušan Faleskini tel.: 068/84-604- ACNTJlATI/C* -^>5/ d.o.o. Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 Belokranjska 16, Črnomelj Tel.: 068/51-378 KIA SEPHIA1,6 SOHN SLX, 1600 ccm, 60 kW (82 KS), EUROGARANCIJA od 19.990 DEM do registracije — posebna ponudba: model s centralnim zaklepanjem in el. pomikom stekel za samo 20.590 DEM — za 600 DEM doplačila dobite model z ABS — najugodnejši kredit s fiksno obrestno mero (brez R) na 3 leta (primer: 8300 DEM pologa + 36 obrokov po 460 DEM) — najugodnejši leasing v Sloveniji_______ NOVO! Opel omega od 52.000 DEM Fiat punto 55 S 18.000 DEM, dobava 14 dni Rover 215 i od 25.000 DEM Rover 620 i od 38.000 DEM Renault LAGUNA, dobava 14 dni DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 25. junija, bodo v Novem mestu odprte naslednje prodajalne živil: od 8. do 19. ute: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7 30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8, do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šempetru od 8., do18. ure: Uiska, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mer-cator-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Markel • Straža: od 7. do 17. ure' Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 26. junija, bodo odprle naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 6. do It. ure: Mercator-Standard, Pogača, Glavni trg 22 od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, UL Slavka Gruma od 830 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11, ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini markel Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: Irgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini' maiket Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, maiket v Šentpetru od 8. do 12, ure: Uiška, Uršna sela SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO IZVRŠNI SVET Komisija za štipendije RAZPISUJE za šolsko leto 1994/95 25 kadrovskih štipendij za študente s stalnim bivališčem v občini Novo mesto za naslednje poklice: učitelj razrednega pouka 5 štipendij - učitelj matematike in fizike 3 štipendije - učitelj angleškega jezika 3 štipendije učitelj slovenskega jezika 3 štipendije učitelj slovenskega in nemškega jezika 1 štipendija defektolog 3 štipendije - glasbenik (na V. stopnji) in glasbeni pedagog (na VII. stopnji) 3 štipendije - likovni pedagog 1 štipendija psiholog 1 štipendija - pedagog ^ štipendija stomatolog f štipendija K prijavi na razpis je treba priložiti: - dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole, dokazilo o učnem uspehu v zadnjem šolskem letu, - življenjepis Prijave z zahtevanimi dokumenti bo sprejemal Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, Novo mesto, Kettejev drevored 3, do srede, 23. septembra 1994. k pttrivd h (ja tedna Vladimir Revo Življenjska zgodba postavnega 26-letnega brežiškega atleta Vladimirja Keva, ki letos kot za šalo popravlja državne rekorde v metu kladiva, je že od otroških let tesno povezana s športom. Kot veliko brežiških fantov je tudi on zabredel v športne vode z rokometom. Komaj osemletnemu fantiču je rokometno žogo potisnil v roke prof. Polde Rovan, ki pa je že naslednje leto 28. aprila, ravno na Vladov rojstni dan, v Brežicah ustanovil atletski klub in cela rokometna ekipa je začela trenirati atletiko. Vadili so vse discipline, saj so bili brežiški atleti vedno usmerjeni predvsem v mnogoboje. Posledica takega pristopa je bila vsestranskost brežiških atletov, Vlado pa je bil pri 15 letih proglašen za najboljšega atleta - pionirja v Sloveniji. Leta 1983je bil namreč prvak v suvanju krogle, metu diska in skoku ob palici, le v metu kladiva, ki se mu je povsem posvetil šele tri leta kasneje, je bil drugi. Istega leta je bil z ekipo krškega slovenski prvak v rokometu, s košarkarji pa se je uvrstil v finale republiškega prvenstva. Izbor meta kladiva za njegovo paradno disciplino je bil očitno zadetek v polno. Že po enem letu sodelovanja z zagrebškim trenerjem Krešom Račičem je popravil jugoslovanski mladinski rekord, takratni izid 56,18 m pa je šele letos izboljšal njegov someščan Matej Podvinski. Po služenju vojaškega roka se je vpisal na ljubljansko strojno fakulteto ter leta 1989 iz brežiškega atletskega kluba prestopil k ljubljanski Olimpiji. Sodelovanje z ljubljanskim klubom je bilo nekaj časa dobro in po dveh letih se je povsem uveljavil tudi med člani ter postavil državni rekord 64,16 m. Potem so se začele težave in Vlado je začel nazadovati, zato se je lansko jesen odločil, da se vrne v Brežice, kjer je trener Marjan Ogorevc v tem času ustvaril močno kladivarsko ekipo, ki je bila predvsem med mladinci v slovenski atletiki razred zase. Prvi letošnji rezultati so napovedovali njegovo najboljšo sezono do sedaj, ko pa je kladivo v aprilu, ko bi moral napredovati, letelo čedalje slabše, je bil Vlado pred težko odločitvijo - nadaljevati ali pustiti vit' skupaj in se zaposliti. Odločil se je, da bo treniral vsaj še do konca novembra, in če ne bo šlo, bo kariero zaključil. Potem je šel maja v Medulin na priprave, ki so odlično uspele, in kladivo je vsak dan letelo dlje. V Celju je na kvalifikacijah atletskega pokala Slovenije prvič v življenju vrgel preko 65 m, na novomeškem finalu je izid še dvakrat popravil in v Zagrebu rekord izboljšal že četrtič. Seveda danes Vlado razmišlja povsem drugače kot spomladi. Naslednji dve leti se bo povsem posvetil atletiki, njegov cilj pa je nastop in dobra uvrstitev na olimpijskih igrah v Atlanti. Za kaj takega pa bo treba še napredovati, saj bi ga šele rezultat blizu 75 m uvrstil med najboljše metalce kladiva na svetu ter kandidate za visoke uvrstitve na najmočnejšjh mednarodnih tekmovanjih. Že jeseni s trenerjem načrtujeta odhod v Rusijo, kjer bo Vlado treniral skupaj z vrhunskimi kladivarji, na Vzhod pa gresta tudi zaradi znanja. Če želita, da bi Vlado bistveno napredoval, morata izboljšati njegovo moč in tudi tehniko, kar pa ni mo-žno brez uporabe ustreznih dovo-ljenih farmacevtskih preparatov, ki atletu omogočajo povečanje moči in hitrejšo regeneracijo organizma po težkem treningu. Takih prepa-ra-tov na našem trgu dejansko ni, v tujini pa so dragi. Medtem ko atletom, ki predstavljajo svetovni vrh v metalskih disciplinah, pri vadbi izdatno pomagajo farmacevtski in medicinski strokovnjaki, so pn nas prepuščeni sami sebi, rezultati, kakršne dosega Vladimir Kevo, pa so lahko le izjema. I. VIDMAR KRKS 12. MIRNOPEŠKI TEK Po tekmovanju bo veselo rajanje z ansamblom Franca Potočarja. AKCIJA DOLENJSKEGA LISTA Avto za Zofko Prispevke za nabavo avtomo-bila za parapleginjo Zofko lahko nakažete na hranilno knjižico št. 52100-620-107-977-6616/51 s pripisom ZA ZOFKO. O poteku akcije bomo bralce sproti obveščali. Za sodobne Evropejce FOKUS V JUNIJU-JUNIJ V FOKUSU BERITE * POLITIKA: Koalicija, Vouge, Udbomafija in katalizatorji ‘SOVA: Kdo bo glavni? ‘INTERVJU: Bernard CoursafFrancozv Ljubljani ‘TENIS: Med RolanB Garrosom in VVimbledonom ‘LOS ANGELES : V mravljišču zvezd ‘MODA : Armanijev prostor pod soncem I % tbh&j jt ijAfcltt Moški nadleguje trgovko v Krškem - Pohvala trgovcem trgovine Vita - Mobitel pod brado in z avtom med pešce - Strah jo je teme in psov - Štorklja gnezdi v Čadražah Najprej nas je poklicala redna stranka nakupovalnega centra v Krškem. Opaža, da zadnje čase ob popoldnevih v trgovino pogosto prihaja starejši moški, ki nadleguje eno izmed trgovk. Ponavadi nanjo kriči, pa tudi za vrat jo je že stiskal. Sprašuje se, zakaj direktor Manček ne ukrepa. Poklicali smo upravo nakupovalnega centra, kjer za ta primer sicer niso vedeli, obljubili pa so nam, da bodo zadevo uredili in nas o tem obvestili. Robert iz Mirne Peči je najprej poudaril, da ne misli kritizirati tako kot drugi, temveč bi rad pohvalil trgovino Vita iz novomeškega BTC-ja. Pred dnevi je v njej s prijatelji kupoval “material” za piknik, vendar z zamrznjenim mesom ni bilo vse v redu. Ko so se vrnili, so jim prijazni trgovci takoj priznali reklamacijo, in čeprav je bil zanjo kriv dobavitelj zamrznjenega mesa, fantom povrnili celo potne stroške. Darja Blažič iz Ragovske ulice v Novem mestu se povsem strinja s Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. poostreno prometno zakonodajo, vendar meni, da so v njej na nekaj pozabili. Ko hodi po mestu, je stalno ogrožena, saj je Glavni trg poln poslovnežev, ki med vožnjo vneto tiščijo telefon pod brado, za vrtenje volana pa jim zmanjkuje rok. Če imajo dovolj časa za posedanje po gostilnah, naj si ga vzamejo še za telefoniranje s parkirnega prostora. Pred dnevi bi jo na prehodu za pešce, kjer naj bi se pešec počutil varnega, eden izmed takih telefonistov skoraj povozil. K sreči je še zadnji trenutek odskočila, sicer bi končala v bolnici. Štaniša Albin iz Regcrče vasi je eden izmed mnogih, ki ga je prizadela odločba o odmeri dohodnine. Žena nima pokojnine, zato morata shajati le z njegovimi 28.000 tolarji. Ker je lastnica 25 a zemlje, mora plačati 1.550 tolarjev dohodnine. Stane Bobnar iz Kristanove ulice v Novem mestu odgovarja na klic Gotenčana, ki nam je v eni izmed prejšnjih “Halojev” potarnal, da v Gotni vasi nimajo kanalizacije. Stane pravi, da so nekateri brez nje tudi v Adamičevi in Kristanovi ulici, ki sta skoraj v samem središču mesta, odplake pa odtekajo neposredno v potok, kar je kritično predvsem v času suše. Poleg tega nimajo javne razsvetljave, Težki potok pa jim spodjeda cesto, zato se čutijo povsem pozabljene. Nanje se kdo spomni le, ko potrebuje njihov denar. Poklicala nas je tudi Marjeta iz Šmihela, ki vabi komunalce, da zamenjajo žarnico na drogu javne razsvetljave pri mlinu v Kristanovi ulici. Ko hodi zvečer ob 11. uri po temi domov iz službe jo je presneto strah tudi zaradi psov, ki jih ima neki zasebnik spuščene za ograjo nasproti mlina. Marija L. iz Novega mesta nam je povedala, da so cestarji sicer lepo obnovili cestne oznake okoli Grmske šole, očitno pa so pozabili na prehode za pešče na Zagrebški cesti pred SDK-jem in pred Mercatorjevo trgovino, kjer so grmski šolarji še veliko bolj ogroženi kot pred šolo. Tone iz Čadraž pri Beli Cerkvi nas je povabil, naj si pridemo ogledat vaško zanimivost - štorkljo, ki sije na vrhu droga pri Pavlinovi hiši naredila gnezdo, iz nje pa že kukajo mladiči. Zanimivost smo si ogledali, k ogledu pa vabimo tudi bralce Dolenjskega lista. iy • Nič tako ne uničuje človeka kakor sovraštvo in potreba po maščevanju. (Michnik) Nedeljski boj na Triglavu neodločen Sandi Bayer in njegov izzivalec Andrej Dolinar sta se spoznala na Kredarici - Oba sta za vrh potrebovala pet ur - Zares v petek ob 24. uri na Loki MIRNOPEŠKI TEKI MIRNA PEČ - Letošnji, že 12. mir-nopeški teki bodo spet pravi tekaški praznik. Organizatorji za v soboto ob 17. uri pričakujejo rekordno udeležbo tako otrok in rekreativcev, kot tudi domačih in tujih vrhunskih tekačev, svoj prihod pa je najavila tudi večina najboljših slovenskih dolgoprogašev. Dolenjci največ pričakujemo od Mateje Udovč pri dekletih ter od Roberta Dragana in Aljoše Počiča pri fantih. VRATA - V nedeljo dopoldan sta se nenapovedano blizu Kredarice srečala Sandi Bayer in Andrej Dolinar, ki bosta v soboto na dan državnosti poskušala premagati drug drugega na težki poti s kolesom od Novega mesta do vrha Triglava. Oba tekmeca sta sredi mrzličnih priprav in sončna nedelja je bila prva v tem letu, ki je bila že primerna za plezanje na Triglav po težavni Tominškovi poti. S seboj sta vzela vsak svojega pomagača. Sandi 16-letnega Roka Piletiča, učenca 1. letnika Srednje gostinske šole z Malega Slatnika, Andrej Dolinar pa nekdanjega biatlonskega državnega reprezentanta Uroša Velepca. Prva preizkušnja je pokazala, daje rezultat izenačen, saj sta oba para premagala pot od Vrat do vrha in nazaj v okrog petih urah, kar je seveda svojevrsten podvig. Za čisto običajne smrtnike je za takšno pot potrebno hoditi po šest ur v vsako smer. Odločala bo seveda celotna vzdržljivost in pripravljenost. Najmanj deset ur naporne vožnje po asfaltnih in makadamskih poteh, dolgih kar 322 kilometrov. Po pogovorih med tekmecema bo boj trd in neizprosen, saj zmagovalca čaka kar nekaj lepih nagrad, med katerimi je seveda najbolj mikavna prav nagrada Dolenj- skega lista, ki bo zmagovalcu prinesla okroglo tisoč mark. Sandi bo iz Gostišča Loka odpeljal natanko opolnoči, izzivalec Andrej pa uro kasneje iz istega mesta. V spremstvu obeh bodo motoristi s policajem, pa vozila Škode Avtoinpeksa ter kombiji s sodniki in navijači. O • Generalni pokrovitelj je obrtna delavnica Avtogalant iz Gotne vasi, ki bo v petek, 24. junija ob 13. uri odprla novo halo za proizvodnjo alumi-niziranih izpušnih loncev in cevi. Ostali pokrovitelji pa so: Sekretariat za družbene dejavnosti občine Novo mesto, Vitalis, zavarovalnici Tilia in Adriatic, Kobra, Ministrstvo za notranje zadeve Slovenije, PTT, M-KZ Krka, PE Oskrba, Novoterm, Krka - tovarna zdravil, Grafika Novo mesto, Minitour, krajevna skupnost Žabja vas, Servis koles Smole, Zdravilišča Šmarješke Toplice, Rolctarst-vo Medle in številni drugi. celotnem dogajanju na progi bo ves čas, tudi v nočnem programu, poročal Studio D, zveze pa bo omogočilo podjetje Kobra iz Šentjerneja. Ves čas podviga, ki naj bi trajal manj kot 15 ur, se bo na Loki marsjkaj dogajalo. Šandijevi navijači iz Žabje vasi Grof zahteva grad Otočec Danes bo tam še kot gost na poroki svoje hčere OTOČEC - Danes bo na gradu Otočec poroka. Pa ne običajna. Poročila se bo namreč hčerka grofa in grofice de Villavicencio-Mar-ghen, markiza in markize de Al-cantara del Cuervo. Grof Carl de Villavicencio-Margheri je sin zadnjega lastnika otoškega gradu. Na kresni vedčer, jutri ob polšestih, bo v šentpetrski cerkvi maša gospoda ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja “za blagoslov poroke hčerke Christine in srečno vrnitev družine na Otočec”, kot piše na vabilu. Slavnostna večerja pa bo ob sedmih zvečer na gradu Otočec. Napovedujejo tudi prihod več znanih političnih in kulturnih osebnosti iz Slovenije in tujine. Grof de Villavicencio-Margheri je pred časom vložil zahtevek za vrnitev gradu in ostale lastnine, ki je bila po vojni nacionalizirana. To je storil, takoj ko je dobil slovensko državljanstvo. Grof de Villavicencio-Margheri je namreč avstrijski državljan, ki v glavnem živi v Nemčiji, pred kratkim pa je po dvakrat zavrnjeni prošnji dobil še slovensko državljanstvo. Sicer pa se gospod grof Carl de Villavicencio-Margheri kot grof lahko predstavlja samo v Sloveniji. V Avstriji, katere državljan je, je namreč plemiške grbe in naslove prepovedano uporabljati, še več, to je celo kaznivo, in tudi v Nemčiji, kjer grof živi, dovoljujejo plemiške pridatke uporabljati le kot dele lastnih imen. V Sloveniji ima gospod grof začasno bivališče na Brniku, pogosto pa pride na Otočec. Gospod grof je tudi podpredsednik heraldičnega (grboslovnega), genealoškega (rodoslovnega) in veksilološkega (zastavoslovnega) društva Slovenski ščit, katerega predsednik je Valt Jurečič. To društvo je tudi pripravilo protokol in ceremonial za današnji dogodek na Otočcu. Pred kratkim se je gospod grof de Villavicencio-Margheri v spremstvu Valta Jurečiča mudil v Novem mestu in na Studiu D imel intervju. Ob tej priložnosti je nekaj besed povedal tudi za Dolenjski list. Grof, letnik 1931, je maja 1942 z družino zapustil grad Otočec in odšel v Brežice, od tam pa se je z nemško vojsko 11. maja 1945 umaknil na Dunaj, potem pa je živel še v Frankfurtu, zadnjih 20 let pa živi v Hamburgu. “Jaz zahtevam samo, kar je mojega,” pravi gospod grof. “Ne terjam nazaj zemlje od agrarne reforme, ki sojo dobili ljudje iz teh krajev. Meni ni za to, hočem nazaj le grad in tisto našo zemljo, ki je v družbeni lasti. Tovarna zdravil Krka, ki sedaj gos-jjodari na gradu, tako in tako ni v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik,” trdi grof de Villavicencio-Margheri, ki napoveduje, da se bo vrnil v svojo rojstno hišo, kot imenuje edini vodni grad na Slovenskem, ne zato, da bo Otočec zaprl, ampak zato, da bo “ta grad dvignil na višjo raven”. SLOVENSKI ŠČIT - Grof de Villavicencio-Margheri (levi) in Valt Jurečič, podpredsednik in predsednik društva Slovenski ščit. (Foto: A. B.) so pripravili srečelov, 20.000 tolarjev in lepe nagrade pa bo mogoče zadeti tudi na športni stavi. Nagrade bodo dobili tisti, ki bodo najbližje zapisali čas, ki ga bo zmagovalec potreboval za to naporno pot. Naj predstavimo še tekmeca Andreja Dolinarja! Je Ljubljančan, serviser koles v delavnici znanega kolesarja Primoža Čerina v Sneberjah. Andrej naj bi bil čisti rekreativec, čeprav prizna, da se je pred dvema letoma poklicno ukvarjal s kolesarjenjem pri Astri in Rogu. Danes je duatlonec na kratke razdalje. “Tek in kolesarjenje je način mojega življenja. Vsakodnevni trening imam na poti v službo. Petnajst kilometrov tja m petnajst nazaj. Tečem zgodaj zjutraj, kadar ne morem spati, ali pozno zvečer, ko se vrnem z dela,” pove An- JUNAKI PO OSVOJITVI TRIGLAVA - Minula nedelja je bila ena prvih v letošnjem letu, ko so si prvi najbolj neučakani planinci že podali na najvišji slovenski vrh. Po kotanjah in grapah triglavskega pogorja je še veliko ' sneženih zaplat, vendar za udeležence j podviga “S kolesom na Triglav" to ni bila ovira. Po najtežji Tominškovi poti [ so jo užgali proti vrhu in v petih urah > premagali 1850metrov višinske razlike, j Na sliki (od leve proti desni): Uroš Velepec, Andrej Dolinar, Sandi Bayerin | Rok Piletič. (Foto: J. Pavlin) drej, ki v tem napornem teku nima : posebnih ambicij. Pravi, da več kot I 200 kilometrov skupaj še ni prekole- J šaril. “Zame je to predvsem zanimiva dogodivščina. Odnehal ne bom,” je dejal trdno odločen. J. PAVLIN VELIKI ZUR ZA MLADE OTOČEC - Totalno odštekan dan bo letos na zadnji šolski dan, v petek, ob 16. uri na jasi ob Krki na Otočcu. Mladi bodo lahko tekmovali v kari-okah pod vodstvom pravih kariok skupine Malibu, poleg tega pa organizatorji pripravljajo še tekmovanje v vlečenju vrvi, vožnjo s samokolnicami, skakanje v vrečah in tekmovanja v različnih zvrsteh plesa. Na jasi se bodo mladi lahko srečali s popularnim Jonasom Ž., tam bo Saša Lošič iz Plavega orkestra, ansambla Mercedes band in Društvo mrtvih pesnikov, Dirty dogs blues band iz I Irvaške pa pevec Dominik Kozarič in še nekateri drugi.Z novomeške avtobusne postaje in nazaj bo vozil tudi poseben avtobus. KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 341-304 lahko pokličejo otroci in odrasli, ki imajo kakršnekoli probleme. Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic čakala psihologinja Irena Mohorovič. TREBNJE - Na vprašalna otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. Nič ni videl Pri novomeškem učitelju petja Ignaciju Hladniku-Nacetu pri pouku res ni bilo miru. Tudi pevskega znanja ne preveč. Zlasti ne teoretičnega. Pa je le bilo treba nekako poznati note. Tako so učenci pri izpraševanju pred kateder pririnili lesen umivalnik, na katerega je potem Hladnik prislonil velik, skoraj meter visok karton, na katerem so bile narisane note, debele kot laške češplje. Pa se je začelo izpraševanje. “Ti, beri!” je z lokom pokazal na prvega. “C,fig, e...” “Sedi, tepec! Boš sto let star, pa še ne boš poznal not! - Beri ti, tam zraven. ” “C, f, g, r, p... "se je sprožilo v fantu. “Osel, kaj misliš, da imamo celo abecedo pri notah?" se je razburil Nace. “Naprej! Ti tele, tam zadaj!" Fant pri peči se je zganil. Vstal je, se stegoval naprej in debelo buljil v karton. “Ne vidim, res ne vidim!" je rekel. Takrat pa se je Hladnik v resnici razburil. “Preklemano, not ne vidiš!” je bruhnilo iz njega. “Čik pa bi videl, če bi ga vrh Gorjancev postavil!" Cesta seje postavila pokonci Kopaševič sedi s potolčenim nosom pred hišo. Sosed ga začuden gleda. “Vrag te dal, kaj tako buljiš vame?"se razburi Kopaševič. “Sinoči sem šel od Bartusa domov, pa se je cesta nenadoma postavila pokonci." studio v T' *«J»Ov Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista 01 Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado PETRU BRUNERJU iz Kočevja. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (4) V vinu so vse skrivnosti - PLANIKA 2 (1) Divji lovec - ANS. NIKA ZAJCA 3 (5) Na morje - ANS. TONIJA VERDERBERJA 4 (2) Voščilo Francetu - NAGELJ 5 (7) Dan pri mami - ŠTIRJE KOVAČI 6 (3) Pesem slavčka - SLAVČEK 7 (9) Srečen le s teboj - ANS. ŠIBOVNIK 8 (6) Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV 9(-) Medved na obisku-ANS. PETRA FINKA 10 (8) Maši mami - BLEGOŠ Predlog za prihodnji teden: Svetli mesec - VIGRED KUPON ŠT. 25 Glasujem za__ Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto