-   163   -
 Daljni pogovori v Ljubljanskim
muzeumu
mesca maliga serpana.
Sesti dan maliga serpana smo se pogovarjali od posebnih malo znanih želiš. Neko rumeno cvetečo zobni co z Nanosa, nad Razdertim od gosp. Freverja 20. veliciga serpana 1S36 najdeno, potem pa ne več najdene , ki ni še popisana, nas je veselilo viditi. Potem smo vpervič vidili eno krebulico, podobno želji, Bia-soletova Fraverca imenovana, ktero je Teržaški le-kar Biasoleto 1829 vpervič verh Velebiča v Dalmacii najdel, kjer zdej cerkev sv, Frančiška stoji. Pregledvali smo grozovitno lepo napravljene zeljišine podobe, pre-skerbljene od gosp. Reihenbaha v Drezdavi na Saksonskim; in smo močvirne ločje (viš) muzeumskiga ze-Ijišniga hranila Qierbarium)"z njimi primerovali.
13. dan t. m. so gosp. stotnik Watzel donesli okamneniga muškatovimu oreha i. t. d. podobniga sadja, kakoršno le v vročih zamorskih krajih rase, in ktero so v Kamniku za Frančiškanerskim kloštram iz skale s smodnikam odlomiti dali. Tudi so nam pokazali okamneno avštrigo, ktera je najdena bila v dolini pod Tujncami.
Gosp. Anton Urbas, Sostriški kaplan so donesli žive male mačarile, kteri so močarilam (ali človeški ribici) pri ušesih in na repu podobni, dokler niso še godni, kader pa do zadnjiga spremena odrasejo, zgubijo te ušesne vejnate žilice in plošnjati rep okrogel postane. Ravno tako se tudi žabe in krote spremenujejo. Ravno na tako vižo se spremenijo vse golazne živali, ktere nago in glatko kožo imajo. Druge špeludnate ali & skorjo pokrite, kakor kače, martinci i. t. d. ikre ležejo, iz kterih se mladi izvalijo ; pa tudi nektere imajo žive mlade kakor gad in rujava kača. Zato se nam pozdeva, de človeška ribica, ker ima nago glatko kožo, se tudi iz iker izleže. Plemenitni starci ali godni mo-čarili se morajo v njih skritih podzemeljskih prebivali-ših iskati; tode to je težavno in nevarno iskanje. Dru-gači bi ne bilo do njih priti mogoče, kakor če bi se robje in skale razbile , zmed kterih voda vre , de bi se priložna pot razširila, de bi se dalo s čolnarn ali po suhim do zvirka, ali do stanovanja človeških ribic priti. Ce se ne bo na drugo vižo zemlja sama od sebe odkrila ali pogreznila, bomo še dolgo čakali popolnama odra-šene protevze poznati.
Potem pride gosp. Marlotova karta zemljoslovja od Leobna in Judenburga na versto. Ravno po ti se bo tudi za krajnsko deželo sčasama po raznih pripomočkih kej taciga vverstiti dalo, in sicer tako hitro, kakor bo moč.
H koncu pogovora nam je gosp. Frever pokazal, pretečeno jesen v jami poleg Vel ki h Lašič najdene polžke, kteri niso veči od makoviga semena, z njih povikšano podobo, po kteri se 32krat veči vidijo. Gosp. Šmidt jih imenuje: „Pupa Freveri", ktere je tudi že v ilirskim Ljubljanskim listu popisal.