Poštnina plačana v gotovini Cona Din 1'- Stev. 220. V Ljubljani, četrtek 29. septembra 1938. Leto lil Danes opoldne v Munchenu i Sestanek med Chamberlainom, Daladierom, Hitlerjem in Mussolinijem za mir in za novo ureditev Evrope Voditelji štirih velesil bodo skušali urediti nele sudetsko, marveč vsa sporna evropska vprašanja. -Prihod voditeljev v Miinchen. - ČSR se želi udeleževati razgovorov. - Rečni promet med Jugoslavijo in ČSR ter Nemčijo ustavljen. - Seje angleške zbornice odložene Klic sv. Očeta za mir Vatikan, 29. septembra. AA. (Havas) Sr. oče papež Pij XI. bo imel nocoj govor, v katerem se bo zavzel za ohranitev miru na svetu. Ob 18.30 bo sv, oče govoril v italijanščini. Govor bo prenašal vatikanski radio. Zatem bo radio prenašal tudi prevod govora sv. očeta na razne jezike. Slovaki so složni s Čehi za obrambo države Praga, 29. sept. AA. (ČTG) Slovaški list »Slovenski Denik« objavlja danes članek svojega glavnega urednika Huseka pod naslovom »Hitlerjeva zabloda glede Slovakov«. V članku poudarja, da je Hitler izjavil, da Čehi govore o edinstvu Čehov in Slovakov, in, ki da ga ni. To neresnico je iznašel sedanji predsednik dr. Beneš. Husek poudarja, da so takšne trditve nekorektne ter da tudi ne drže številke, ki jih je Hitler v svojem govoru navajal z namenom, da ovrže pravilnost čel. statistike. Glede tega vprašanja je dovolj — piše članek dalje da mi-hočemo biti zedinjeni s Čehi, prav tako, kakor šo se za to odločili naši legionarji i. maja 1918. Bila bi tragična zabloda, da bi kdorkoli v inozemstvu ali pri nas doma smatral, da moremo izkoristiti naša notranja nesoglasja in v sedanjih težkih trenutkih voditi Slovake proti Čehom ali Čehe proti Slovakom. To 6e ne more nikomur posrečili. Zelo dobro je, da je zastopnik velike Nemčije pokazal svoje karte. Resnica je, da je gotovo število zastopnikov slovaškega naroda imelo pred kratkim nekaj sestankov s Henleinom in njegovimi sodelavci.. Tega pa niso storili v namenu, da bi izdajali svojo domovino. Izrazili so željo, da se pouče o namenih sudetskih Nemcev. Zdaj vidimo točno vse načrte Henleinovcev. Proti tem načrtom smo mi zdaj Še bolj složni, kakor smo bili prej. Promet po Donavi ustavljen Selgrad, 29. septembra, m. Zaradi zapora če-škosfovaško-madžarske meje je v celoti ustavljen trgovinski promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško po Donavi. Do bi se kijub temu mogel v gotovi meri trgovinski promet dalje razvijati, so odločujoči krogi storili vse potrebno, da se omogoči vsaj promet iz Jugoslavijo čez Romunjo. Promet iz Jugoslavije čez Romunijo bo šel čez Kikindo, Zombolje, Temišvar, Arad do romunsko-češkoslo-vaške meje. Jasno je, da bo treba plačati čez Ro-mUiiijo znatno višjo' prevoznino. Iz istih vzrokov je ustavljen tudi rečni promet po Donavi med Jugoslavijo in Nemčijo. Že natovorjene slepe naše pšenice, namenjene za Nemčijo, ki so jih pred kratkim tudi že odposlali, so v Novem Sadu zadržali. Pšenico, namenjeno za Nemčijo, bodo morali zdaj pretovoriti na železniške vagone ter jo poslati čez Budimpešto v Nemčijo. Izvoz oziroma uvoz med Jugoslavijo in Nemčijo, se ho odslej do nadaljnega vršil izključno po železnici in sicer bo šlo blago iz Srbije in Vojvodine preko Madžarske, iz dravske, savske, primorske in vibaske banovine pa preko Maribora. ' Madžarska bo v češkem sporu ostala nevtralna Budimpešta, 29. septembra. AA. (Havas). V dobro poučenih krogih odločno zanikajo vest, ki se je razširila v tujini in po kateri naj bi danes prišlo na Madžarskem do novih ukrepov za narodno obrambo. Isti krogi smatrajo, da Madžarska pri sedanjem stanju namerava ohraniti nevtralnost, če bi prišlo do spopada glede Češke. Ti krogi pa se drže vseeno zelo rezervirano glede stališča Madžarske v primeru splošnega spopada. Romunska, vlada bo prijateljsko opozorila Ma diare, naj se Madžarska izogiba vsakega koraka, ki bi mogel še bolj zaplesti sedanji mednarodni položaj. Hitler je včeraj sprejel francoskega poslanika v Berlinu Fonceta, ki je sporočil nove nasvete francoske Vlade za mirno rešitev sudetskega spora. V elikc .manifestacije za sudetske Nemce so bile včeraj v Miinchepu. Vse češke telovadne, športne in skavtske organizacije so poslale predsedniku dr. Benešu izjavo, v kateri pravijo, da so mu na razpolago z vsemi svojimi silami in za sleherno nalogo. Izjava se kon-‘uje z besedami, da bodo svojemu narodu zvesti v aoju in trpljenju do groba. N pozabljenih španskih bojišč poročajo, da so ori Ebru nacionalisti dosegli nekaj uspehov, katere priznava tudi poročilo barcelonske vlade. London, 29. sept. o. »To pot je vse dobro« s temi besedami je nagovoril množice londonskega ljudstva predsednik angleške vlade Chamberlain snoči, ko je odhajal iz poslanske zbornice, kjer je imel veliki in po vsem svetu težko pričakovani govor o dogodkih v zadnjih štirinajstih dneh in o svojih prizadevanjih za ohranitev miru v Evropi. V tem govoru je natančno opisal ves potek češko-nemškega spora in posredovalno vlogo angleške vlade. Nazadnje, in to je bil višek njegovega govora, je presenetil zbornico z izjavo, da je pred-včerajšnjim poslal Hitlerju, po dveh svojih potovanjih v Nemčijo, ponudbo, da pride tretjič tja če Hitler meni, da bi ta sestanek utegnil kaj koristiti mirovnim prizadevanjem. Dalje je Chamberlain povedal, da je angleškemu poslaniku v Rimu grofu Perthu sporočil, naj v njegovem imenu prosi itnlijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, da bi s svojim vplivom pri Hitlerju podprl nov posredovalni predlog za rešitev sudetskega vprašanja, ki ga je izdelala in nemški vladi že predložila francoska vlada. Grof Perth je v predsednikovem imenu prosil Mussolinija, naj osebno posreduje pri Hitlerju za nadaljevanje mirovnih pogajanj in za odložitev splošne mobilizacije v Nemčiji, ki je bila določena za včeraj ob 14. Med govorom je iz Rima prišlo sporočilo, da je Mussolini Chamberlainovi prošnji ustregel in posredoval pri Hitlerju ter da je Hitler privolil, da odloži splošno mobilizacijo za 24 ur ter vabi Chamberlaina, naj sc danens opoldne udeleži sestanka, na katerega pridejo v Mun-chcn Hitler, predsednik francoske vlade Daladier in predsednik italijanske vlade Mussolini. Po tem sporočilu je v poslanski zbornici zavladalo ogromno navdušenje in manifestacij na čast predsedniku Chamberlainu ni hotelo biti konca, časopisi so v posebnih izdajah takoj sporočili Londonu In Angliji vest, da se danes v Miinchenu na Mussolinijev predlog sestanejo državniki štirih evropskih velesil, ki bodo skušali urediti ne le sudetsko vprašanje, marveč vsa evropska težka vprašanja, ki so doslej razdvajala velesile in ogražala evropski mir- Vest o sestanku, ki jo je sporočil radio vsemu svetu, je vzbudila povsod velikansko veselje in upanje, da bodo razgovori štirih največjih evropskih voditeljev prinesli svetli tisto, češar je najbolj potreben: mir! Vse svetovno časopisje danes z radostjo razlaga ta nad vse važni dogodek in izraža želje, da bi uspel. London, 29. septembra, o. O setanku štirih državnikov v Miichenu so uradne agencije vseh prizadetih držav izdale skoraj enako službeno spo ročilo^ ki so ga takoj razglasile radijske postaje in prinesli vsi listi. Nemško uradno sporočilo pravi, .da češkoslovaška kriza ne dopušča nobenega odlaganj več, marveč da jo je treba takoj rešiti. London, 29. septembra, o. Ministrski predsednik Chamberlain je danes ob 8.30 s posebnim letalom odpotoval z londonskega letališča Heston in bo okrog H dopotoval v Miinchen. Spremljata ga njegov zaupnik Horace Wilson, ki je igral pomembno vlogo pri posredovalnih predlogih Hitlerju in tajnik Runcimanovega odposlanstva v Pragi Gvatkin. Eazen njiju sta v spremstvu še dva uradnika zunanjega ministrstva. Pariz, 29. septembra, o. Predsednik vlade D aladicr je ob 8.30 odletel iz Pariza v Miinchen. Spremlja ga načelnik njegovega kabineta in dva višja'uradnika iz zunanjega ministrstva. Rim, 29. septembra, o. Predsednik vlade Mussolini je z grofom Članom in zasebnim tajnikom Rastianinijem sinoči ob 18 odpotoval v Nemčijo. Danes ob 6.10 je posebni Mussolinijev vlak prevozil mejo pri Brennerju. V Innsbrucku so Mussolinija v Hitlerjevem imenu sprejeli njegov _ namestnik Hess, pokrajinski vodja narodno socialistične stranke za Tirolsko in več drugih osebnosti. Mussolini dospe v Miinchen ob 11, kjer se danes z vso naglico pripravljajo na slovesen sprejem. Mussolinija bodo sprejeli na postaji maršal Goring, ministri Giibbels, zunanji minister Ribbentrop in vrhovni poveljnik nemške policije Ilimmler, ki so danes ob 10 dospeli iz Berlina. Miinchen, 29. sept. p. Danes ob 9.30 so v Miinchen dospeli francoski, angleški in italijanski poslanik iz Berlina. Hitler bo priletel tja v svojem osebnem letalu. Prvi sestanek štirih voditeljev bo v »Domu narodno socialističnih voditeljev« danes ob 12. _ Mussolini bo med svojim bivanjem v Munchenu Stanoval v palači Kneza Karla, Chamberlain in Daladier pa v hotelu »Štirje letni časi«; kjer so za vsakega od njijn in za spremstvo rezervirali po sedem apartmanov. Ves Miinchen je v zastavah. Nemški krogi označujejo ta sestanek kot zadnji Hitlerjev poskus za mirno izročitev sudetskega ozemlja Nemčiji. London, 29. sept. o. Češkoslovaški poslanik v Londonu Masaryk je snoči obiskal zunanjega ministra lorda IIalifaxa in mu sporočil, da želi češkoslovaška biti zastopana, če ne drugače, pa po posebnem opazovalcu pri razgovorih med voditelji štirih velesil danes v Munchenu. Lord IIalifax je na to željo izjavil, da to za zdaj ni mogoče, pač pa naj češkoslovaška pošlje v Miinchen svoje zastopnike, da bodo po potrebi takoj pri roki. Berlin, 29. sept. m. Uradni krogi v Nemčiji, kakor tudi drugi, so zelo navdušeni zaradi včerajšnjega sporazuma predsednikov vlad evropskih velesil za današnji sestanek. Vsi so prepričani, da bodo na tem sestanku rešili evropski mir ter da bodo odgovorni evropski državniki poleg sudetsk o-n emškega vprašanja razpravljali tudi še o nekaterih drugih odprtih evropskih vprašanjih. \Vashington. 29. sept. o. Nemški poslanik je. snoči obiskal zunanjega ministra Hnlla in z njim imel dolg razgovor. Po obisku je poslanik izjavil časnikarjem, da upa, da bo sestanek štirih voditeljev v Munchenu v načelu rešil vsa evropska sporna vprašanja, ne samo vprašanje sudetskih Nemcev. Berlin, 29. sept, o. Prvi sestanek Chamberlaina, Daladicra, Mussolinija in Hitlerja bo takoj po njihovem prihodu v Miinchen, t. j. že okoli poldneva. Za ta sestanek vlada v vseh političnih krogih ter v ostali javnosti zelo veliko zanimanje. Tudi tuji časnikarji, ki so zaradi vedno večje napetosti med Nemčijo in Češkoslovaško morali oditi iz sudetskih pokrajin, ker niso mogli več pošiljati svojih poročil svojim časopisom, so se vrnili v velikem številu v Miinchen. številni časnikarji so prišli tudi od drugod, zlasti Iz Italije, odkoder so se zastopniki glavnih listov pripeljali s posebnim velikim letalom. London, 29. sept o. Zaradi nenadnega prcokreta v evropskem položaju, ki je nastal po razglasitvi sestanka štirih velesil v Munchenu, je angleška poslanska zbornica brez nadalj-nega posvetovanja soglasno odložila svoje seje do ponedeljka, ker prevladuje v angleških parlamentarnih in političnih krogih najboljše upanje, da bo sestanek štirih velesil uspel in da ne bo potreba angleški zbornici sprejemati nikakih izrednih ukrepov, čeprav je bila sklicana s posebnim ozirom na dejstvo, da 1. oktobra poteče Hitlerjev ultimatum češkoslovaški. Tokio, 29._ sept. AA. (Reuter) V zunanjem ministrstvu objavljajo, da je tudi Japonska prežeta Z željo, da se sporna vprašanja med Nemčijo in ČSR rešijo na miren način. Zato bo japonska vlada po svojih poslanikih sporočila to svojo željo tako Berlinu kakor Pragu Vesti 29. septembra Knez namestnik Pavle se je vrnil iz Slovenije včeraj v Belgrad. , . Vest o odstopu češkoslovaškega predsednika dr. Beneša je dala včeraj v svet poljska uradna poročevalska agencija Pat. Vest ■ je očitno izmišljena. Poveljstvo angleške vojnega brodovja je v zvezi z vpoklicom rezervistov in odlokom o pripravljenosti dalo tudi poročilo, v katerem pravi, da ne gre za nikako pojrolno mobilizacijo angleškega vojnega brodovja. Amerika bo poslala v Evropo še tri manjše svoje križarke za varstvo svojih državljanov. Križarke bodo te dni odplule iz San Diega v Kaliforniji. ■ • . Češkoslovaški vojaški odposlanec v Varšavi se je opravičil zaradi poletov češkoslovaških letal nad poljskim ozemljem. Vsak izv** blaga i* Belgije je vlada prepovedala. Za izvažanje bo od zdaj potrebno posebno dovoljenje vlade. . . Kanadska vlada i« imela sedem nr dolgo sejo, na kateri so se posvetovali o evropskih dogodkih ter odobrili napore angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina za mir. Češki in slovaški knijževniki so poslali javnim delavcem po svetu poziv, naj podpirajo češkoslovaško stvar. Na la poziv je predsednik mednarodne književniške organizacije Pen kluba prosil nemško in italijanske književnike, naj s svojim glasom podpro prizadevanje za mir. Drugo brzojavko Roosevelta Hitlerju so vse ameriške radijske postaje včeraj oddale v angleščini, francoščini, španščini, portugalščini in italijanščini. Prvi del načrta *a avtonomijo Podkarpatske Rusije namerava uresničiti češkoslovaška vid s tem, da bo imenovala za ta del države novega podguvernerja. Ob morebitni evropski vojni bi Jponska z vsemi silami podpirala Italijo in Nemčijo, kakor ji to narekuje protikomunistična zveza s tema dvema državama, je včeraj zjavil ugleden zastopnik japonskega zunanjega ministra. Poštnemu osebju v Partzu so razdelili plinske maske. Razen tega so ukrenib vse potrebno, da spravijo na varno pomembnejše umetnine iz muzejev. Število beguncev iz sudetskih krajev v Nemčijo se je dvignilo na 250.000, kakor poročajo seveda Nemci. Kitajsko-japonska vojna se bo nadaljevala po načrtu brez ozira na to, če pride v Evropi do kakih zapletov, pravijo jhponski vojaški krogi«. Najbogatejši vladar na svetu, maharadža iz Hajderaba, je sporočil indijskemu podkralju, da daje vse svoje vojaške in finančne sile na razpolago Angliji, če bi prišlo do vojne. Hudi spopadi so bili vieraj po vsej Palestini, kjer so Arabci napadli angleške vojašnice, policijske postaje in sedeže uradov. Francoski ministrski predsednik Daladier je snoči po radiu imel kratek govor, v katerem je dejal, da je mislil prvotno pojasniti nekaj mednarodnih vprašanj, da pa to ni potrebno, ker je dobil od Hitlerja vabilo, naj se udeleži sestanka štirih voditeljev v Miinchenu. Zagotovil je francoski narod, da bo z vsemi silami delal za mir. Nocoj ob 18 je bila v mestni posvetovalnici pod vodstvom predstojnika mestne policije g. dr. Trstenjaka seja tehničnega odbora za obrambo Maribora pred napadi iz zraka. Seje so ee udeležili tudi okrajni glavar Eiletz in podnačelnik dr. Brolih, ravnatelji mestnih uradov, predstavniki požarne brambe in nekateri tehnični strokovnjaki. Na seji so razpravljali. o razpisu banske uprave, po katerem se mora vršiti oktobra v Mariboru in diugih večjih središčih vaja proti napadom iz zraka ob sodelovanju naših letalskih sil. Glede vaje v Mariboru je bilo več zanimivih predlogov. Med drugim se je sklenilo, da se dajo tiskati letaki v navodili za obrambo poslopij pred nevarnostmi zračnega napada. Letaki bodo dve vrsti. Večji bodo nabiti na stopnišču vsake hiše, manjši' pa se bpdo razdelili vsem strankam v vsaki hiši, tako da bo vsak Mariborčan točno'poučen, kako se mora obnašati v primeru zračnega napada. V dneh obrambnih vaj bo mesto oba dni zatemnjeno vso noč. Avtomobilisti bodo morali izmeti žaromete zastrle. Pred glavno vajo, ki ge bo izvršila nenapovedano, bodo v Mariboru 4. in 5. oktobra posebna predvajanja, na katerih bodo zlasti preizkušali učinek zatemnitve mesta. Teh vaj se bodo udeleževale vse v poštev prihajajoče tehnične čete, ki jih imamo v Mariboru. \ Vajeniška razstava Slovenije v Belgradu Ljubljana, 29. septembra. V Belgradu bo 1. oktobra otvorjen II. balkanski kongres za varstvo otrok, in bo trajaj tl«) 7. oktobra. Kongresa se udeleže zastopniki raznih drugih držav im zastopniki mednarodne /.veze za varstvo otrok. Kongres bo pod protektoratom N j. Vel. kralja Petra II., a častna predsednica je Nj. Vel. kraljica Marija. Il.kratu s tem kongresom bo otvorjena tudi razstava o zaščiti otrok ter bo vsebovala vse stroke, ki si v prvi vrsti posvečajo vzgoji, zdravstvu in napredku decc. Slovenija bo poslala na razstavo prav /,»uim.ivc podatke in slike. OUZD sam jo sestavil vetepoučne statistične in drugo podatke o negi, zdravju otrok odnosno njih Boleznih in umrljivosti. Podan bo razvoj otroka od zibelke do prve mladeniške dobe Društvo za zaščito vajencev in vajenk j'? letos v drugič s pomočjo UZD, banske uprave in mestne občine organiziralo prav lepo uspele počitniške kolonije vajencev in vajenk. Z vso vnemo se je lotil znani referent za vajeniška vprašanja g. Jože Brda je, ki je po prevratu leta in leta vodil borbe za obrtnonadaTjovaTne šole, organizacije vajeniških kolonij. Zbral je prav zanimiv statistični material, ki ga je z vso na- tančnostjo podal v raznih diagramih in drugih slikah o socialnem in zdravstvenem .stanju naših vajencev in vajenk. Z na j večjo marljivostjo je zbral tudi slike treh počitniških kolonij, ki so bile letos od omenjenega društva prirejene, in sicer dve za vajence na Lomu pri Tržiču in Mošnjanei pri Preddvoru in tretja r.a vajenke pri Sv Joštu. Povečane fotografije, ki bodo predstavljale življenje vajeniških -počitniških kolonij, bodo prav nazorno kazale napredek za zaščito vajencev in vajenk v zdravstvenem in duhovnem pogledu. Posebno sliko s Sv. Jošta, ki je ena najstarejših romarskih poti, so zelo Tepe in kažejo vso lepoto narave okoli to tudi za turiste zanimive točke. Velik zaboj slik in drugega statističnega gradiva je bil že te dni poslan v Belgrad na oplenjeno razstavo. Naj še omenimo, da so izdelani diagrami in pregfcdi o stanju vajencev in vajenk za leto 1936 v vseh podrobnostih. Podani so podatki o njih zdravstvenem stanju, o lijih boleznih in umrljivosti in o izdatkih, ki jih je OUZD izdal za vajence. Za zdravljenje, bolezni itd. je OUZD 1. 1936 izdal 662.000 din. Pričakujejo, da bo vajeniška razstava v tem pogledu in v pogledu počitniških kolonij edinstvena. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 29. 6cptembra. Včeraj sla imeli dve pomembni ustanovi svoji seji, na katerih je bilo sprejetih več pomembnih in stvarnih sklepov. Prvo sejo je imela v svojih poslovnih praslorih Rafaelova družba ki ima nalogo skrbeti za naše izseljence in zamejske Slovence. Seji je predsedoval prevzv. g. škof dr. Rožman, izčrpno poročilo o delovanju pisarne Rafaelove družbe pa je podal poslevodeči predsednik in najmarljivešji delavec g. p. Zakrajšek. Iz tega poročila je razvidno vse veliko delo Rafaelove družbe, ki ga je opravila od zadnje seje širšega odbora. Družba je storila potrebne ukrepe in korake pri odločilnih osebah in ustanovah, da se uredijo nekatera najvažnejša vprašanja, ki se tičejo naših izseljencev, tako predvsem vprašanje plač izseljenskih duhovnikov in učiteljev. Družba je vzbudila za to zanimanje tudi na ministrstvu in bo vprašanje urejeno že s prihodnjim državnim proračunom. Zagotovljena je tudi redna podpora Izseljenski zbornici, da bo mogla izvrševati 6voje veliko delo. Poleg še nekaterih drugih uspehov pa je bila izražena tudi potreba po dveh novih močeh v pisarni Rafaelove družbe, ki ima vedno več dela. Na to je odbor pozneje pristal. Zlasti važna pa je izjava, da bomo dobili v Ljubljani Izseljenski dom, za katerega je prostor že izbran. Ta dom bo za naše izseljence velika pridobitev. Izvolili sa tudi poseben odbor, ki bo vzel to stvar v roke in uredil z oblastmi vse potrebno. V tem domu bodo poleg uradov tudi kuhinja in prenočišča. Nadalje je bil na današnji seji določen tudi dan za občni zbor RD, ki bo 26. oktobra. Skrb RD za naše izseljence je res velika in je imela že obilo uspehov, zato zasluži družba vse priznanje in podporo tako od strani javnosti kakor tudi od oblasti. Druga pomembno sejo pa je imel snoči v dvorani mestnega poglavarstva Višji mestni socialni svet Vprašanje, ki se je snoči pretresalo, je bila brezposelnost in beračenje ter zaščita otrok. Ko je g. župan dr. Juro Adlešič začel sejo in pozdravil vse navzoče, je nato opisal vse sotcialne potrebe ljubljanske mestne občine, ki so tolike, da jim mestna občina ne more biti kos, čeprav znaša letošnji proračun socialnega urada 7,135.000 din. Obširna in prepričevalno je opisal vse veliko delo, ki je bilo dozdaj opravljeno na tem polju, nato pa je podal še vsa vprašanja, ki 6edaj v prvi vreti nujno zahtevajo rešitve. Po govoru g. župana je fc:la obširna debata, v katero so posegli skoraj vsi člani sveta. G. profesor Levičnik je svetoval, naj se ust. novi mestno posredovanje pri borzi dela za izvrševanje malih hišnih oj/ravil po brezposelnih. Dr. gi govorniki so predlagali tudi ustanovitev posebnega zavoda za varstvo mladine, ki berači, in beračev 6ploh. G. župan 6e je dalje zavzemal za poživitev nabiralne akcije. Zelo tehten je bil tudi govor g. mestnega svetnika Likarja, ki je predlagal obvezno socialno davščino, ker sicer ni mogoče dobiti dovolj sredstev v socialne namene, kajti nabiralne akcije so naletele pri nekaterih meščanih na velik odpor. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da sc bado že letos razposlali poskusni seznami davkoplačevalcem, ki bodo povedali, koliko bo znašal socialni davek, ko bo odobren. To naj bi po možnosti meščani že letos, ko tega davka v mestnem proačunu še ni, poslali prostovolj- Popravek Ni res, da bi bila proti notarju dr. Šenčurju v Prevaljah uvedena kazenska preiskava, res pa je, da je bila uvedena kazenska preiskava na podlagi že izvršenih obširnih poizvedb od senata okrožnega sodišča v Mariboru odklonjena in da se vršijo zgolj poizvedbe naprej. ♦ Ni res, da je apelacijsko sodišče v Ljubljani odredilo, da mora preiskavo vršiti celjsko okrožno sodišče, temveč je res, da se vodijo poizvedbe potom okrožnega sodišča v Mariboru. Ni res, da je Karl Sedej ocenil vse nepremičnine Ilirske družbe na 2,538.720 din, res pa je, da sta sodna cenilca Karl Sedej in Matevž Kralj sporazumno cenila vse nepremičnine brez rudnika, ki je bil prodan že pred to cenitvijo, na 2,584.434 dinarjev. Ni res, da je bila cenilna vrednost mnogo višja nego 11,675.720 din ter da bi morala znašati nad 15 milijonov dinarjev, res pa je, da je občinska komisija v Prevaljah na zahtevo davčne uprave v svrho določitve prometne vrednosti cenila vse nepremičnine Ilirske rudarske družbe z rudnikom vred leta 1930 na 1,913.927 din 25 par in da je Hans Flaschberger kot ravnatelj Ilirske rudarske družbe v svoji sodni vlogi pod St 8-35 okrožnega sodišča v Mariboru ocenil vse nepremičnine z rudnikom vred na 2,166.200 din, torej na manj, nego sta ocenila sodna cenilca Sedej in Kralj iste nepremičnine, in to celo brez rudnika. Ni res, da je na cenitev Sedeja pristal dr. Senčar, temveč je res, da je cenitev Sedeja in Kralja dr. Senčar le protokoliral, pristal pa je na isto izvršilni sodnik. . Ni res, da je tožiteljica v tožbi prav posebej podčrtavala dejstvo, da sta sodni komisar dr. Senčar in cenilec Sedej pozneje na dražbi nastopala kot kupca ter pokupila večino nepremičnin, res pa je, da sta na javni, sodni dražbi, pri kateri^ je lahko vsak licitiral, dr. Senčar in Sedaj izdražila nekaj nepremičnin kot najboljša ponudnika. no, da bi bilo mogoče izhajati za to zimo. Nato je g. župan priporočal tudi sodelovanje posameznih akcij in ustanov pri razdeljevanju podpor, za kar so bili vsi člani takoj pripravljeni. Skoraj dveurna seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja pa bo obravnavala izrecno vprašanje otrok, ki beračijo. To vprašanje je bilo že na tej seji deloma na vrsti in je bilo sprejetih v tem pogledu tudi nekaj nasvetov. Pred razstavo slovenske knjige Društvo slovenskih književnikov sc je odločilo, da priredi za 20 letnico Jugoslavije razstavo slovenskih knjig, ki naj bi nazorno pokapala vse veliko kulturno delo, ki smo ga Slovenci opravili v zadnjih 20 letih, odkar smo v svoji narodni državi. Razstava bo v veliki dvorani Trgovskega doma. Razstava bo res nekaj posebnega in prva prireditev tako velikega obsega na tem področju. Društvu je pbslalo svoje knjige preko sedemdeset založništev in okrog petdeset založnikov, tako da je društvo do 6edaj prejelo že čez tri tisoč knjig, ki bodo na razstavi lepo razvrščene po posameznih strokah. Poseben oddelek je določen zla6ti za primorsko književnost, kjer bo okrog 600 knjig. V zvezi s tem bodo. tudi razni recitacijski večeri, zlasti eden, ki bo posvečen delu onih književnikov, ki so umrli v zadnjih dvajsetih letih. Razstavo bodo odprli v nedeljo ob 11 in že zdaj opozarjamo nanjo. 8 let ječe za mrtvega tekmeca Maribor, 28. septembra. V današnjem »Slovenskem domu« smo poročali o razpravi, ki se .je vršila danes dopoldne pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Zaradi umora se je zagovarjal 28 letni posestnik in kovač Jožef Težak iz Vitomercev. Dne '22. .junija je v svoji koči ustrelil ljubimca svoje žene soseda Jožefa Suhača ter ga usmrtil Razpravo je vodil dr. Turato, prisedniki pa so bili Kuder, dr. Čemer, Ločnik in dr. Grmovšek. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Zor-jan. Tekom razprave se je pokazalo, da boleha obtoženec na neki bolestni ljubosumnosti, ki ni povsem normalne narave. Tako se na današnji razpravi začel kar naenkrat govoriti, da mu žena ni bila nezvesta samo s Suhačem, temveč še kar s tremi drugimi sosedi. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj se je tega šele pri razpravi spomnil, je dejal, da poprej za to ni vedel, da pa je sedaj o tem v zaporu sanjal. Tudi obtoženčev oče je bil podobne narave kakor on ter se je zaradi povsem neosnovane ljubosumnosti pred mnogimi leti ustrelil. Sodišče je Težaka obsodilo na 8 let robijo. Natečaj mariborskega umetniškega kluba Umetniški klub v Mariboru razpisuje sledeče nagrade: 1. Za dve novi še neobjavljeni leposlovni deli, 2. Za dve novi še ne razstavljeni deli upodabljajoče umetnosti, 3. Za dve novi glasbeni kompoziciji, ki še nista objavljeni in še nista bili izvajani, 4. Za dve odrski stvaritvi po oceni v sezoni 1937-3iJ in 1938-39, do dne razsodila, Natečaja sc mo.rcjo udeležiti vsi v Mariboru in njega področju ustvarjajoči umetniki. Nagrade so: I. z 2000 din, II. z 1000 din. Dela je predložiti predsedniku kluba, in. sicer: ad 1. do vštevši 4 novembra 1938, ad 2. do vštevši 1. decembra 1938, ad 3. do vštevši 15. oktobra 1938, ad 4. naj se vpošljejo prijave z označbo stva ritev, na katere se igralec, oziroma režiser posebej sklicuje, do vštevši 1. decembra 1938. Obenem se pozivajo književniki, da predlože do 15. oktobra 1938 izvirno še neobjavljeno in neizvajano dramo, ki bi se naj uprizorila ob priliki letošnjega umetniškega tedna. Uspehi natečaja bodo razglašeni ob zaključku Umet. ledna, ki se bo vršil od 4. do 10. decembra 1938 in to po predstavi 10. dec. 1938. — Odbor. Nekaj novega tudi iz Metlike Trgatev bo že 3. oktobra — Podpora 100.000 din Vinarski zadrugi Zvočni kino v Metliki Metlika, 29. septembra. Po zadnjem deževju je zdtij že nekaj časa lepo vreme ludi pri nas. Kmetje so zato lahko v redu in brez strahu posušili otavo, ki je še dokaj dobra kljub temu, da je bila prej precej huda suša. Tudi trgatev bo prišla en teden prej, kakor pa smo mislili. Namesto 10. oktobra jo bomo imeli pri nas že 3. oktobra. Po drugih vinskih goricah so grozdje deloma že obrali, kakor n. pr. pri Semiču. Grozdje je lepo dozorelo, vendar pa zaradi tega, ker je bilo lepo sončno vreme le nekaj časa, ni preveč sladko. Portugalka že gre v promet in je letos po njej veliko povpraševanje. Vinogradniki sami so jo že prodali, večje zaloge ima samo še Vinarska zadruga. Kdor si hoče kupiti dobro portugalko, naj se obrne na to zadrugo, in sicer čimprej, da ne bo prepozno. Slane 5 do 6 din liter. • Vinarska zadruga bo dobila podporo od kmetijskega ministrstva v znesku 100.000 din. To je prva večja podpora iz Belgrada za to zadrugo. Izposlovala sta jo oba slovenska ministra dr. Anion Korošec in dr. Miha .Krek, poleg njiju pa se je zanjo zavzemal tudi poslanec dr. Koce. Kmetijsko ministrstvo je s to. podporo storilo zadrugi veliko uslugo, kajti mogla se bo na ta način postaviti na trdnejše temelje. Tako bo tudi lahko vsaj nekaj Cigani doživeli črni dan na št. 79 Ciganske zgodbe in komedije, z jokom in stokom pomešane, so se včeraj razpletale pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Gorečan, a sta votirala gg. Ivan Kralj im Rajko Lederhas. G. Fran Sever pa je cigane obtoževal raznih nočnih vlomilskih podvigov in prvega celo hude telesne poškodbe na Ižanskem. Tat in revolverski unak H udorov ič Vrhniški Iludoroviči so posebna ciganska paisma. Njih glavni rajon so kraji od Vrhnike proti Igu tja na Dolenjsko. So poseben tip. Niso tako ogljeno črni, kakor n. pr. sremski, bamaštoi iin slavonski. Med njimi je mnogo svetlolascev in tudi ciganke imajo dostikrat prav prijetno zelene oči. Pred tri sodnike je včeraj stopil pral tršait, šiirokopleč in krepak cigan Branko JI11-dorovič, rojen 1908 na Vrhniki. Oženjen. Obtožnica v gcneralijah navaja, d« je »cigan brez poklica in brez stalnega bivališča«. Pokojni naš Cankar pa bi dejal, da je »cigan brez doma, brez frizure in brez opravila«. Ta cigan ima pa .prav čedho frizuro. Junak Branko Iludorovič je bil najprej obtožen, da je lansko jasen od 22. do 30 .septembra vlomil v razne trgovine na Dolenjskem, tako v Gaberju, Starem apnu, v Žalni in I-u-oročen sproti po časopisih. Vremensko poročilo »Slovenskega doma< Preužitkarji - naša bolečina in skrb. Uvede naj se obvezno zavarovanie za starost in zavarovanje za doto Slov. Konjice, 27. septembra. , »Kmet je steber države!« — tako gavori znameniti slovenski narodni pregovor. V resnici: čc ne bi bilo kmeta, bi tudi drugi stanovi ne obstojali. Kmet je bil pirvi na zemlji. On pa ni samo steber naše agrarne države, ampak tudi drugih industrijskih; saj vsi sadovi zemlje gredo skozi kmetove ro,ke in brez njih sc ne da živeti. Te misli, ki smo jih morali naznačiti v pod-. krepitev naslednjih vrstic, najjasneje potrjujejo, I da se mora kmečkemu človeku 'posvečati največja 1 pozornost; če bi ta podlegel, se zrušijo tudi drugi stanovi. Kmečko ljudstvo je izvršilna sila vsakega naroda, kakor je izobraženstvo gonilna. Nekatere [ moderne države so zanj že veliko storile; pri nas pa se je v tem oziru pod sedanjo vlado mnoga izboljšalo. Predmet našega današnjega dopisa ic pre-vžitkarstvo, velika bolečina in skrb naših kmečkih domov. Ako bi hoteli pereči problem podrobno opisati, bi morali napisati celo knjigo; vendar I ga bodo čitatelji spoznali v glavnem iz naslednjih stavkov. , Prcvžitkarji so v pravem pomenu besede I kmečki upokojenci, ki po letih truda in znoja uživajo na rodni grudi svojo starost. Ker si nc morejo ničesar prihraniti, žive na račun potomcev, katerim prepuste posestvo. Njihovo življenje i pa v večini ni »mir na stara leta«, ampak pogostokrat trpljenje in neprestan boj za obstanek, medtem ko predstavljajo za naslednika težka bremena. Ko oče in mati izročita posestvo sinu ali hčeri, pride v hišo snaha ali zet. Ostali otraci se navadno razkrope, pogostokrat pa vsaj v manjšem številu ostanejo še pri starših, ki se navadno umaknejo v stransko sobo ali »hiško«. V izročilnem notarskem zapisu uredita od- in nastopajoči z ostalimi dosedanjimi in bodočimi člani rodbine zadevo dat, poleg tega pa starša stavita kot pod- lago za odstop od gospodarstva izročilne pogoje, pod katerimi prepustita posestvo. Prevzemnik sc obveže, da jih bo izpolnjeval. Ti pogoji so navadno: dosmrtno stanovanje v hiši za starše ali še katerega izmed otrok, potem letne živilske dajatve v poljskih pridelkih, mesti, pijači in denarju. Navadno mora prevzemnik dajati še drva, včasih tudi obleko in obuterv, nekaj zemlje za po,scvkc itd. Vse to sc ravna po velikosti kmetije in dohodkih za časa »stare vlade«. Mno.gokrat pa nastane za prevzemnika trda: dote, lastno gospodarstvo, prevžitkarske dajatve, dolgovi... Na mah se znajde v mučnem položaju in je treba marljivega gospodarstva, da se vse obdrži v ravnovesju. Ugotavljamo, da se pri nas mnogim prevžitkarjem godi boljše kot »ta mladim«, čeprav so prvi vendarle reveži. Niso nikomur ničesar dolžni in skrbe samo zase. Naslednik mora prevžitkarje preskrbeti, četudi 6am nima. To pa premnogokr?t pomeni kamen spodtike; tukaj sc pričenjajo oni žalostni pojavi po naših kmečkih hišah, zaradi katerih je bilo razdrtih že toliko domov: nemiri, pretepi, tožbe, eksekucijo, dražbe in često še hujši primeri. Tako sc trpi na obeh straneh in večkrat so prevžitkarji vredni vsega pomilovanja. Domovi, kjer so prevžitkarske zadeve lepo urejene, pa so v, resnici srečni. Tako je prevžitkarstvo veliko breme za našega kmeta. Ono tvori veliki, kričeči problem, ki ga bo -treba pričeti pri jedru reševati po modernih načelih, in sicer z uvedbo obveznega kmečkega starostnega zavarovanja ter z obveznim zava-rovanjem za doto, na podlagi katerega bi preskrbel doto otrokom že oče najpozneje do starosti 16 let. Na tem bi slonelo tudi navo dedovalno pravo za kmete. Ko bo to urejeno, bo urejena vsa socialna plat našega kmečkega človeka, ki bo tedaj v resnici trdni steber države, ker mu bo zasiguran obstoj. Čudne pustolovščine treh tatinskih bratcev Maribor, 28. septembra. Nemške obmejne oblasti so izročile naši obmejni policiji v Mariboru tri mlade fantaline v starosti 12, 13 in 14 let, ki so jih zalotili na nemškem ozemlju ob naši meji in ker niso imeli pri sebi nobenih dokumentov, so jih aretirali. Obmejna policija jih je izročila mestnemu policijskemu komisariatu, kjer so mladičem izprašali vest, pa se je razgrnila pred policijskimi uradniki slika nenavadnega pustolovskega življenja teh treh fantov. Vsi trije so si bratje, najstarejši je 14 letni Ivan, 13 letni Vladimir in 12 letni Stefan Farion. Njihov oče je pristojen v Binjavo, okraj Podhajec na Poljskem. Ivan- in Vladimir sta rojena na Poljskem. Štefan pa se je že rodil v Banjaluki, kamor se je njihov oče z rodbino preselil leta 1926. ter je bil zaposlen na neki žagi. Letos julija pa so naše oblasti v Banjaluki izgnale vso rodbino Farion iz naše države ter so bili 9. julija odpreriiljeni izgonskim potom v Binjevo na Poljsko, kamor so pristojni. Beg od doma v Jugoslavijo Fantje so pripovedovali na policiji, da so se nahajali doma samo en mesec, potem pa so sklenili da pobegnejo ter se vrnejo v Jugoslavijo, ker se jim na Poljskem ni dopadlo. Mislili so, da bodo dobili pri nas kakšno delo, s katerim se Iiodo preživljali. Res so sklep izvršili ter so se podali peš čez Češkoslovaško in Madžarsko, v bližini Osjeka pa so prišli v našo državo. Med potjo so se preživljali z beračenjem. V Osjeku so se zadržali nekaj dni, potem so šli do Nove Gradiške, od tani pa so šli preko Novske, Sunje, Siska, Zagreba in Celja do Maribora, potem ^pa so jo mahnili pri Št. liju čez mejo. Na nemški strani pa jih je zadela usoda ter so bili aretirani. Pravijo, da so nameravali nazaj domov na Poljsko, ker pri nas niso dobili dela. Konferenca za nov most v Mariboru Maribor, 28. septembra. Vprašanje drugega mariborskega ^mostu, ki bi v Pobrežju vezal obe dravski nabrežji, postaja i vedno bolj aktualno spričo ogromnega prometa, ki gre sedaj čez edini most. Že dolgo let se pečajo mariborski faktorji s tem vprašanjem, več | projektov je bilo že predloženih, zagotovljen je bil deloma tudi že zasebni kapital, ki bi se pri gradnji niostu soudeležil, vendar je zadeva vedno naletela na velike ovire. Sedaj pa je vzel akcijo za nov mariborski most v roke ban dr. Marko Natlačen, na katerega inciativo se bo vršila v Mariboru v ponedeljek, dne 3. oktobra konferenca j prizadetih faktorjev, ki naj najde pot na ta način, da se. želja Maribora in njegove okolice ter zahteva dobro urejenega prometa po novem mostu čimprej izpolni. Konference se bodo poleg g. bana udeležili še mariborski župan dr. Juvan, načelnik okrajnega cestnega odbora podžupan Žebot, se-i nator dr. Schaubach, pobreški župan Steržina. ko-I šaški župan Kirer ter tehnični strokovnjaki. Veliko presenečenje - fantje so nevarni vlomilci Vse te svoje pustolovščine so fantje na mariborski policiji obširno in zgovorno opisovali. Uradniki pa se niso zadovoljili samo z njihovim pripovedovanjem, pa so pogledali tudi policijski list, v katerem so popisane vse osebe, ki jih oblasti.v naši državi zasledujejo. Na svoje veliko presenečenje so v tem spisku naleteli tudi na tri mlade bratce Farion. Zasleduje jih policijska uprava v Banjaluki, ker so v noči na 17. septembra pobegnili iz tomošnjega policijskega zapora. Aretirani pa so bili v Banjaluki zaradi vloma ter so v policijskem listu opisani vsi trije kot »nevarni vlomilci«. Morajo biti pa zlo zakrknjeni kljub svojim mladim letom, ker sedaj vsako krivdo in vsak vlom trdovratno taje. Mariborska policija jih bo poslala v Banjaluko. Krai Barometer- I sko stanje | 1 ernpe- ratura v C' Relativna 1 vi asm v °A !| c e ■sl n — oc Veter (smer, jakost) Pada vine ■ -- 33 ‘V n , >/. «'3 a « S E e vrsta Ljubljana 766-1 ■>!)•-! 14-0 S sw, — — Maribor 765-0 190 6-0 90 3 0 — — Zagreb 769-5 22-0 io-o 90 8 E, — — lielgrad 769-5 26-0 7-0 70 7 — — Sarajevo 772-2 23-0 5-0 90 10 0 — — Vis 769-5 16-0 15-0 90 10 0 — — Split 768-7 24-0 16-0 60 6 N, — — Kumbor 76S-0 23-0 16-0 80 7 NES — — 1 Rab 769-5 211-0 16-0 60 8 SE, — — 1 flu&rovrik 767-7 23-Q 14-0 80 10 NE, — — Vremenska napoved: Deloma oblačno, precej toplo in spremenljivo vreme. Splošne pripombe o potoku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo do 9.15 popolnoma oblačno. Ob 9.30 dalje se je oblačnosl večkrat pretrgala in je sijalo sonce, bilo pa je večinoma ves dan oblačno; prevladovali so srednji oblaki. Ob 17.20 pa se je popolnoma pooblačilo s težkimi nizkimi oblaki. Istočasno je pričel pihati precej močan jugozahodni veter. Ob 19.50 se je pričela oblačnost manjšati in se je kmalu nato zjasnilo. Ponoči je bilo jasno, proti jutru pa oblačno. Koledar Danes, četrtek, 29. septembra: Mihael. Petek, 30. septembra: Hieronim. Obvestila Plinski napad na Celje Mestno poglavarstvo Celje, predstojništvo mestne policije, je izdalo razglas, da bo 4. in 5. oktobra na Celje plinski napad. Zaradi tega bo zatem-njenje mesta v torek in sredo celo noč. Mestno poglavarstvo odreja skupno s predstojništvom mestne policije sledeče: vsa reklamna razsvetljava napisov, izložb in podobno mora biti odklopljena; vsa privatna, trgovska in industrijska poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora biti tako izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. To se doseže z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave, z globinskimi reflektorji, optičnimi filtri modre barve, zamenjavo močnih žarnic z žarnicami manjše svetlobne jakosti, zakritjem oken, vrat in vrh-nih svetlin. Pri vhodih v razsvetljene prostore direktno s ceste morajo bili dvojni svetlobni zastori. Za označbo popravil na cestah se uporabi rdeče Svetlike, ki so zgoraj in ob straneh zasenčene. Žarometi vozil, zastrli s črno zaslonko, morajo imeti v sredini odprtino horinzontalne širine 5—8 cm, višine pa poldrugi centimeter. Tudi zadnje luči vozil morajo biti zasenčene. Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljajo samo za vozila iz celjske občine. Za čas vaje bo vsa javna razsvetljava ukinjena, prav tako morajo biti odklopljene luči na dvoriščih, vrtovih itd. Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in privatnim ostane neprekinjena. Vsi prestopki se bodo kaznovali z globo do 1000 dinarjev, odnosno z zaporom do 20 dni. Akademija vojnih invalidov Novo mesto, 27. sept. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Novem mestu pripravlja kot 20-letnico Jugoslavije v soboto, 1. oktobra t. 1. ob 20. uri v telovadnici osnovne šole lepo akademijo. Na sporedu so pesmi mešanega in moškega zbora, recitacije in salonski orkester. Tajnik Udruženja, g. Jurak bo imel kratko predavanje »Zedinjenje Jugoslovanov in vojne žrtve«. Na koncu akademije se bo igrala vojna epizoda, ki jo je napisal vojni invalid L. Cigler: »Iztrgano srce« in se godi na Doberdobu. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste. Zaloška cesta. Molitvena ura za ohranitev miru v Evropi Nocoj na god sv. nadangela Mihaela se bo v stolnici običajna tedenska molitvena ura opravila v ta namen, da bi od Boga sprosili modrost in uvidevnost vsem odločujočim državnikom, da bi svoje narode obvarovali grozot vojske. Ura molitve se začne ob osmih zvečer. Vabim duhovščino in vernike k tej skupni molitvi. * 29. septembra 1938. t Gregorij Rožman, škoi. Pri drugih narodih je nastala za kitaro kot solistični inštrument že cela literatura. Tudi Hrvatje imajo že več skladb za ta ištrument, prav tako Čehi, Poljaki in drugi svetovni narodi. Na kitari bo izvajal g. Stanko Prek prihodnji ponedeljek ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani dela naslednjih skladateljev: Padovec, Oginsky, Diabelli, Schubert, Benedictus, Call, Schneider, Do-ininici in Mertz. Na tem večeru bomo spoznali, da je kitara tudi dober solistični inštrument in da ne služi samo za pevsko spremljevanje. Gospod Stanko Prek je mojster na svojem inštrumentu, čemur so se lahko prepričali že naši radio poslušalci. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Za mestne reveže sta namesto venca na krsto gospe Marije Maister, vdove generala, darovala gospa Duška in g. dr. Foerster Vladimir iz Ljubljane, Dalmatinova ulica 11, 150 din. Za lepi dar se mestno poglavarstvo iskreno zahvaljuje z željo, naj bi se dobri ljudje tudi o Vseh svetih spominjali revežev ter darovali veote, namenjene za vence in cvetje na grobovih, v mestni socialni sklad. Uprava kina Matice obvešSa tem polom c. občinstvo, da otvori svojo novo sezono s 1. oktobrom. Kino Matica si je osigural vrsto odličnih filmov sevtovnih produkcij in je skrbno izbral novemu duhu in času primeren program. Otvoritveni spored bo uprava pravočasno objavila v dnevnem časopisju. Češke radijske postaje v Bratislavi, Kožicah in Banski Bistrici bodo odslej vsak dan ob pol 10 zvečer oddajale svoja pročila, prirejena nalašč za Jugoslavijo, v srbohrvatskem jeziku. V počastitev spomina pokojnega polkovnika M. Bleiwcisa-Trsteniškega sta darovala Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani gg. Lado in Nadja Miselj, tajnik pri Zvezi narodov v Ženevi, znesek 500 din. Iskrena hvala 1 Uprava policije poziva vse tuje državljane, ki imajo dovoljenje za bivanje v kraljevini Jugoslo-viji za nedoločen čas, da se takoj zglasijo pri upravi policije v sobi št. 1. Izvzeti so samo ruski državljani-begunci, ki stalno bivajo v kraljevini Jugoslaviji. Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Sreda, 28. septembra: »Car Fjodor«. Red Sreda. Četrtek, 29. septembra: »Veriga«. Red Četrtek. OPERA. — Začetek ob 20. Sobota, 1. oktobra; »Boris Godunov«. Red A. .Otvoritvena predstava. Kakor se sliši, bo celo pri lej epizodi sodelovalo vojaštvo. Vse izložbe v Novem mestu so polne malili letakov-prograuiov v državni trobojnici. Razobe-šono je tudi v trgovini trgovca Kobeta, Povheta in Medica, ter v trafiki Lukmana 5 velikih plakatov, res mojstrsko izdelanih in v raznih pomembnih zamislih in barvah, kakor državni grb na belem polju, simboli z ornamentiko z začetnimi črkami kralja Petra I., kralja Aleksandra I. in kralja Petra II. Drugi dan, to je v nedeljo 2. oktobra t. 1. pa bo ob pol 10. uri dopoldne v Kapiteljski cerkvi sveta maša, ki jo bo celebriral inful. prošt g. Čerin za padle in umrle bojevnike. Pele se bodo izbrane Marijine pesmi s spremljevanjem orkestra. Pred mašo bo inful. prošt Čerin imel govor o vojnih žrtvah. Cerkveno opravilo, kakor tudi akademijo bo prenašala ljubljanska radiopostaja. Obisk obeta biti izreden. Vsi zastopniki oblasti, uradov, šol, društev in drugi so že prijavili svojo udeležbo. Akademija vojnih invalidov in vseh Novomeščanov bo tako svečano manifestacija 20-letnice Jugoslavije. -g- Stran 4. «ji,oVENSKI DOM 25. sspfemfira 1938. Stev. 220. /cino tekanje, ropot fn kričan.e po ulicah evropskega „Orienta" Kdor hoče videli pravi orientalski svet, mora ianes iti že precej daleč iz Evrope, ker vpliv aznih divjih narodov, ki 60 v prejšnjih 6toletjih »rišli tudi na evropska celino, predvsem na Bal-tanski polotok, vedno bolj Rineva. Spet pa ne noiremo reči, da je ta vpliv tudi že čisto popolno-na izginil. Pristni košček tega orientalskega sve-a imamo prilika videti še vedno na Balkanu, in •icer v jugoslovanski Macedoniji, v Skoplju in )kolici. V Sarajevu pa ga res skoraj ni več. Sarajevčani so danes že kar užaljeni, če jim kdo eče, da 60 še orientalci, in smatrajo to že kar za ,'alitev. Celo v Turčiji je orientalski 6vet že čisto :amrl, ne samo v evropski, pač pa tudi onstran Sospora. Tam ne vidiš danes nobenega fesa več, le vidiš tudi mohamedanskega duhovnika, ode-.ega v pisan turban, in tudj ženske na ulici ni-najo več zakritega obraza. Ce hočeš torej videti /saj košček pravega »arienta«, ne hodi več v Turčijo, pač pa se ustavi raje kar v Macedoniji, / skopljanski okolici. Prvi vtisi o Skoplju Tujec, ki 6e od severa pripelje v okolico skoplja, srečuje tu na železniških postajah in po /aseh čisto drugačne Osbraze, kakor drugje v Ev-•opi. Tudi hišice, bolje rečeno koče, na tujca na-ede vtis, kakor da se je nenadoma znašel nekje v orientu. In ko se pripelješ preko vairdarskega nostu, 6e ti razgrne čisto svojevrstna slika mesta, kakršnega menda tudi ni nobenega več v Evropi, ilika Sko.plja. V ozadju se dviguje grajski hrib, ni je bil za časa turških bojev edina obrambna ;očka tega mesta. Ob vznožju stoji velik oglati itolp s svojevrstno uro, in nato cel gozd vitkih ninaretov, ki bodejo s svojimi ostrimi konicami v sinjino neba. Da, to je res podoba čisto orientalskega mesta, kakor si ga je človek predstavljal. Kadar izstopiš iz kolodvorskega poslopja na ilico, se ti to mesto ne zdi prav nič nenavadno, >ač pa prav takšno kot so druga evropska STed-ije velika mesta. Pred kolodvoram čakajo avto-aksiji in kočijaži, v bližini stoje čisto moderni loteli. Prav tako nič nenavadno čudnega niso ilavne ulice in poslopja ob njih, kavarne, okrep-ievalnice, kulturne ustanave itd. Tu dobiš vtis, la si prišel v prav takšno mesto, kakor so druga ugoslovanska mesta. Če pa greš dalje preko veli-:cga kamnitnega rimskega mostu, se ti zazdi, ka-tor da se je pred teboj odprl čisto nov, dozdaj icpoznan, pravi vzhodnjaški svet. Večni direndaj po turškem delu Skoplja Kakor da 6e je tu nagnetlo skupaj vse in ho-:e na V6ak način nekaj prispevati k celotnemu azpoloženju. Tu vidiš moža, ki prodaja vodo v nedeninastem katliču, obešenem čez ramo, da na ljem ropota kovina6ti pokrovček. In ta čudni Jrodajalec neprestano vabi s svojim hreščečim ■lasom kupce, da ei privoščijo sveže vode. -Sna- žilci čevljev tolčeja s krtačami skupaj, kako«- da tekmujejo, kdo bo povzročil večji ropot, ali pa razbijajo z njimi po lesenih pručicah, ter kažejo s prstom na čevlje vsakomur, kdo.r pride mimo, češ da ima umazane čevlje. In vsak se res kar nehote ozre pod noge, če so njegovi čevlji res tako nedostojni za Skoplje. Ko pa sto,piš v stari turški del Skoplja, vidiš, ' da je bilo vse to, kar si videl in slišal prej, prav za prav še zelo malo. Kričanje, ropot, vsi mogoči glasavi, vse to se bije kakor za stavo, kdo bo močnejši, In česa vsega tu ne vidiš? Menda res ne manjka nobene stvari. Tu lahko vidiš belobrade ljudi, ki pukajo vojno in predeja. Dalje vidiš kovače, ki kujejo in prodajajo svoje bakrene izdelke, kakor razne vrete kotle in drugo poso.do. Ti čudni kovači imajo kar svojo ulico, ki se tudi po njih imenuje. Delavnica stoji pri delavnici, ki je obenem tudi prodajalnica. Tujcu, ki zaide v ta vzhodnjaški svet, se zdi, da mora v kratkem postati gluh, če bi ta nenavadni ropot in nabijanje s kladivi moral še do,Igo poslušati. Kajti tu niso na vse zadnje samo ti kovači in prejci. Starinarji, prodajalci preprog, lončarji, strugarji, ki delajo vsi v svojih majhnih, ne preveč prikupnih delavnicah, v katerih zastonj iščeš, da bi našel kaj evropskega. Po nekaterih teh delavnicah in prodajalnah nimajo niti nručice. Pa čemu, saj je vendar dosti bolj poceni, če človek sedi kar na tleh In skozi ves ta dirndaj pa dirjajo zagoreli, ali pa vsaj umazani otroci in se pode od ene prodajalne do druge, kakor da bi se lavili. Seveda tudi ti niso čisto tiho. Vse morajo opraviti: Treba je pravočasno prinesti od bližnjega' »kavarnarja« turško kavo, brez katere Turki ne morejo živeti, otro,ke pošiljajo okrog z raznimi drugimi naročili, dalje morajo tudi pomagati pri delu, ko so komaj do,bro shodili. Vse je samo večno prihajanje in odhajanje, večno tekanje in beganje po teh čudovitih ulicah evropskega orienta. Vsak hače obrniti pozornost mimoidočih nase. In da je slika še bolj popolna, se prerivajo med to množico z najrazno-vrstnešimi to,vori obloženi osli, ki sem pa tja za trenutek s svojim riganjem prevpijejo ves ta hrup in hočejo tudi priti do veljave. Pristranska ^fznaidba1' Moški tu še nosijo turško pokrivalo fes. Zdi se jim to čisto razumljivo. Na ulicah srečuješ tudi ženske z zakritimi obrazi, kat prave strahove. To je »iznajdba«, ki ne dovoljuje človeku, da bi pogledal ženski v obraz, ona pa sme ogledovati VC6 svet, ki se.vrti okoli nje. Vse to, česar danes v Turčiji ne vidiš več, si imaš priliko o,gledati nekoliko bližnje, v mace-donskem Skoplju. In še pravijo, da Jugoslavija ne dovoljuje tujim narodnim manjšinam, tudi takšnim, ki ji ne delajo preveč ugleda in časti, njihovega svobodnega življenja. , k 'i |Jr j 9 w " W;:: ■ , '■■ Naravne barikade v Češkem lesu »Šranga« za kmečko *olicet