it.
45.
PoSthina i»la£ana v sotovtnt.
I Ljubljani, dne 29. avgusta 1923.
Izhaja vsako sredo.
Leto V.

Glasilo »Samostojna
, ffie&l	* *	_
w kmetijska stranke za Slovenijo".
Naročnina:
celoletno.....;.............Din 20-—
polnletao . . . . četrtletno . . . . Posamezna Številka
Din 10--Dfn 5*— Din I*—
Kmet pomagaj si sam, in svoje stališče v drfavl uravnaj si sam I
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst ...........	k Din I"5fi
večji inserati od 10 petit vrst napre) . . . . : : .	i Din 2--
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta . . . .	k Din 3'—
Uredništvo in upravništvo Usta je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hiši »Ekonoma".
Kmetski praznik na Bledo.
Tovariši! Na Kmetski praznik na Bled pridejo letos v velikem številu tudi kmetje Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki! Zato na delo za sijajen potek Kmetskega praznika!
Iz Gorenjskega nam javljajo, da bo letošnji sprevod narodnih noš zlasti skrbno sestavljen. Dolenjci ne zaostanite za Gorenjci! Narodne noše na plan!	--
Tovariši in tovarišice! Vsi na delo, da bo ma-manifestacija naše misli čim veličastnejša!
Zemljoradniška kongres.
V nedeljo dne 26. t. m. se je v Ču-rugi začel zemljorad. kongres, katerega so se po svojih odposlancih udeležile poleg zemljoradniškc stranke tudi naša stranka, češka agrarna stranka, poljska kmetijska stranka, bolgarska kmetijska stranka in ru-munska kmetijska stranka. Pred cerkvijo v Čurugi se je zbralo okoli 6000 zemljoradnikov, ki so priredili velike manifestacije. Popoldne je bil otvorjen zemljoradniški kongres, kateremu je predsedoval bivši narodni poslan, tov. Boškovič. Naslednji dan je kongres nadaljeval razprave o še ne izčrpanih točkah dnevnega reda,
o delovanju zemljoradniških poslancev, o strankini politiki, o izpopolnitvi strankine organizacije in o prošir-jenju njenega delovanja. Dosežena je popolna sloga za bodoče skupno nastopanje Zemljoradniške stranke in SKS.
Posebno važno razpravo je nudilo vprašanje ustanovitve Slovanske zveze kmetijskih strank ali takozvane Slovanske zelene internacij onale. Natančnejše poročilo o poteku kongresa priobčimo v eni prihodnjih številk, ko se povrnejo naši delegati iz omenjenega kongresa.
Kmetski praznik na Bledu.
Tovariši in tovarišice! Le še malo dni nas loči od našega praznika. S podvojeno silo zato vsi na delo! Naša manifestacija mora biti letos še posebno veličastna.
Zbiramo se po velikem zemljo-radniškem kongresu v Čurugu, kjer so zastopniki vseh slovanskih narodov proglasili zvezo slovanskih naprednih kmetov. Na Bledu bomo tej zvezi pritrdili. Se nikdar ni manjkal napreden slovenski kmet pri nobeni vseslovanski akciji, tudi to pot ne oo in ne sme manjkati.
Pa še eno je potrebno! Slepar-stvo, izvršeno dne 18. marca nad slovenskim narodom, mora biti maščevano. Zato vsi poštenjaki na Bled, da v desettisočih vprašamo klerikalne zapeljivce ljudstva:
Kaj ste dosegli?
da bo potem to vprašanje odmevalo po vsej Sloveniji.
In še eno je potrebno! Povedati moramo svoje mnenje o novih davkih, o kuluku, o novem vojaškem zakonu, o škandaloznem zakonu o zavarovanju proti toči, itd., kar nam je vse dala samoradikalna vlada, ki so jo omogočili naši klerikalci.
Kot svoj triumf so pozdravljali klerikalci nastanek samoradikalne vlade, mi pa poskrbimo, da se bo ta triumf izpremenil v polomijo.
Ze prihaja iztreznenje v ljudstvo, že se krhajo klerikalne vrste in zato so priredili klerikalci V. katoliški shod, da z infamno zlorabo vere popravijo svoje stališče. Tudi proti tej zlorabi vere moramo protestirati, vsaj je ravno pred kratkim dejal papež, da se morajo duhovniki izogibati tudi samo od tega, da pripadajo kaki politični stranki aU pa da jo podpirajo.
Kmetsko ljudstvo! Pomemben in važen je kmetski praznik na Bledu, proslava našega dela je, a obenem tudi manifestacija naše misli.
Eno ko drugo mora biti nam v čast, eno ko drugo mora biti vsem v korist. Zato delajte za uspeh kmetskega praznika, zato skrbite za njegov uspeh!
V boj za Staro pravdo!
Izkaznice za polovično vožnjo smo odposlali. Kdor ni izkaznice dobil, naj jo takoj zahteva od ljubljanskega tajništva SKS.
Kdor namerava dne 8. septembra prenočiti na Bledu, naj to javi tajništvu SKS v- Ljubljani, Kolodvorska 7., da mu po možnosti preskrbimo na Bledu prenočišče. Prijavi je priložiti en dinar, za odgovor.
Kdor ima narodno nošo, naj pride v njej na Bled.
Sprevod narodnih noš in skupin bo letos posebno skrbno urejen. Točno ob 2. uri popoldne se prične premikati sprevod narodnih noš iz Bleda na Zako.
Konjska dirka se prične točno ob 4. uri popoldne.
Kako vozijo vlaki na Bled. Iz Ljubljane na Bled: Prvi vlak odide zjutraj ob 4.40, drugi ob 6.47, tretji (posebni) ob 8 in četrti ob 11.25.
Dolenjci in Štajerci se naj odpeljejo z drugim vlakom ob 6.47, ljubljanska okolica in kamniški okraj pa s posebnim ob 8. uri.
Iz Bleda v Ljubljano se vračajo vlaki:
Prvi vlak ob 18.41 (6.41 zvečer), drugi posebni ob 20 (8. zveč.) in tretji ob 21.16 (to je od 9.16 zv.) Četrti (ali posebni) vlak se ustavi samo v Lescah in v Ljubljani. Ta vlak ima zvezo na Dolenjsko in Štajersko, zato se ga naj poslužijo v prvi vrsti Dolenjci in Štajerci.
Dolenjci, pozor! Vlak, ki vozi iz Ljubljane na Dolenjsko ob 22.45 (tri četrt na enajsto zvečer) se ustavi dne 8. septembra izjemoma na vseh postajah od Ljubljane do Metlike.
Polovična vožnja.
Da se plača polovična vožnja je treba storiti sledeče:
Na domači postaji kupi cel vožnji listek do Bleda. Pri tem pokaži izkaznico uradniku, ki bo Izkaznico in vozni listek žigosal. Voznega listka in izkaznice ne oddaj na nobeni postaji! Na Bledu si pusti žigosati izkaznico z žigom »Združene kmetijske podružnice Gorenjske, Bled«. Prostor v Zaki, kjer se bodo izkaz-
nice žigosale bo vidno označen. S tako žigosano izkaznico in starim voznim listkom se pelje potem vsakdo brezplačno domov.
Kdor nima izkaznice tako žigosane ali kdor bi jo izgubil, plača celo vožnjo.
Dirka na »Kmetskem prazniku" na Bledu.
Dirko vodi sledeče sestavljen odbor: Predsednik Fr. Zupančič; tehnični vodja upr. žrebčarne S1 a j -p a h; člani komisije gg.: S t u p i c a, Tepina in Stenovec.
Spored dirke je:
1. Toplokrvni konji:
a)	enovprežni, nagrade K 1400, 1000, 600, dolž. proge 2000 m.
b)	dvovprežni, nagrade K 1800, 1400, 800, dolž. proge 2800 m.
2.	Mrzlokrvni konji:
a)	enovprežni, nagrade K 1000, 800, 400, dolž. proge 800 m.
b)	dvovprežni,- nagrade K 1200, 1000, 600, dolž. proge 1200 m.
3.	Jahalna galop, nagrade K 4000, 3000, 2000, dolž. proge 2400 m.
Pri vseh petih skupinah dobe prvi še posebne častne nagrade.
Voz običajen zapravljivček.
Prijave sprejema »Vodstvo dirke« Kolodvorska ulica 7, do 5. septembra. Prijavnina znaša za enovprežne 20 dinarjev, za dvovprežne 30 dinarjev, za jahače 30 dinarjev. Tik pred dirko sprejema priglasitve »Vodstvo dirke«, plačati pa je dvojno prijavnino. Prijava mora obsegati:
Lastnikovo ime, katere dirke se udeleži, popis in starost konjev.
Dirkači se morajo pokoriti .odločbam vodstva dirke.
Proti zlorabi vere.
Dne 25. aprila 1923 je poslalo papeževo državno tajništvo vsem italijanskim škofom sledeče zaupno pismo, ki se glasi:
»Podpisani kardinal ima čast priobčiti Vaši prevzvišenosti, da Sveti Oče, sklicujoč se na okrožnico z dne 2. oktobra 1922, katera je bila poslana vsem ordinarijem Italije, znova priporoča, da se ji pokorava. Njega Svetost hoče, da se vsi oni, ki predstavljajo v katerikoli obliki verske interese, drže pravil najstrožje pre-
vidnosti in se izogibajo tudi samo videza pripadanja kaki politični stranki in podpiranja Iste.«
Tako zaukazuje sv. Oče. Toda za njegovo zapoved se naši klerikalci še zmenijo ne, pa čeprav vedno in še tako glasno povdarjajo svojo udanost papežu. Pa hinavščina je tem ljudem menda prirojena in prav pravi »Ljudski dnevnik«, ko piše: Njihove ustnice molijo: »Zgodi se tvoja volja!« — njihovo srce pa moli: »Zgodi se moja volja!«
V. katoliški shod.
Že v zadnji številki našega lista smo povedali, kakšen bi moral biti V. katoliški shod in kakšen ne bo.
Cela prireditev, ki so jo pripravili najbolj eksponirani klerikalni stran-karji res ni dosegla tistega kar bi bilo želeti namreč, da bi bila od 25. do 27. t. m. trajajoča prireditev povzdignila nravstvenost in poglobila verski čut slovenskega ljudstva .Bila je cela prireditev le bolj klerikalnostrankarski rumel, klerikalna manifestacija in po-kazivanje strankarske moči s tem, da se je vlačilo in gomililo ljudske mase tudi ob najslabšem vremenu po Ljubljani.
Vreme prirediteljem ni bilo posebno naklonjeno, a tudi sicer udeležba ni bila taka kot so jo pričakovali. Tudi so vedno protivladni in proti-državni klerikalci se obrnili s prošnjo v Beograd, da bi se jim prepustilo za njihov sprevod 180 vojaških jahalnih konj z opremo. To dovoljenje so točno dobili, a v sprevodu smo v nedeljo videli samo 53 jezdecev. Zakaj jih je zmanjkalo kar 127.
Shoda so se ponajveč udeležile ženske in splošno je bilo prisotnih največ ljudi iz Štajerske.
Nekoliko surovo se nam zdi dejstvo, da klerikalni aparat pri agitaciji
za udeležbo ni bil toliko pošten, da ne bi bil silil v Ljubljano ljudi, pokvarjenih in bolehnih. Celo z bergljami smo jih videli precej. Vendar ne gre takih ljudi siliti v gnečo in slabo vreme kakoršno so doživljali.
Shoda, odnosno sv. maše se je udeležil tudi naš kralj, ki si je ogledal tudi sprevod, in je s tem raznim hujskačem dokazano, da kot kralj ne pozna verskih razlik. Protisrbsko in protidinastično vzgajane klerikalne, republikanske mase so se kralju poklanjale in mu vzklikale »Živel naš kralj«. Je to ali spreobrnjenje ali pa velikanska hinavščana.
Mi bi bili veseli, ko bi mogli zabeležiti kak pozitiven uspeh V. katoliškega shoda kot verske prireditve, a žal tega značaja shod ni imel, nič se ni doseglo za dvig nravstvenosti in povzdigo srčne kulture, kazalo se je le surovo strankarsko moč.
Koncem koncev klerikalnostran-karska prireditev ni bila nič več in nič manj kot sleparsko tiranje nezavednih mas k romanju, ki naj pomore izmoliti dr. Korošcu ministrski tron v centralistični vladi. (Pogajanja za vstop klerikalcev v centralistično vlado so v polnem teku.)
Vsem krajevnim odborom in vsem pristašem!
Polovična vožnja na Bled je dovoljena!
Vse krajevne odbore opozarjamo, da nam takoj naroče izkaznice za polovično vožnjo, da jih moremo vsem pravočasno razposlati.
Izkaznica velja 1 Din. Denar ie noslati obenem z naročilom.__
Plakate s sporedi smo razposlali na vse organizacije. Tovariši skrbite, da bobo vindo nabiti!
sept. vsi na Bled!
Skupna seja načel-stva SKS in gospodarskega odseka bo v soboto, dne 1. septembra ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani.
Seja je zelo važna, zato se je naj udeleže vsi tovariši, ki se zanimajo za naš boj!
_Tajništvo SKS.
Zaščita malega kmetijskega posestnika.
Ker v zadnjem članku pod naslovom »Zaščita malega kmetijskega posestnika« opisana srbska zaščita ne odgovarja današnjim in posebej ne slovenskim prilikam in ker je kmetski stan zaščite potreben, zato nastane vprašanje, kakšna naj bo zaščita, da bo ubijala zlo in obenem rodila dobro.
Pri izvedbi zaščite je treba predvsem računati z dejstvom, da je naš kmet danes gospodarsko in kulturno visoko razvit in bi zato srbski enaka negativna zaščita ne ustvarila samo njegovega nadaljnega razvoja, marveč bi ga celo potisnila nazaj v prvotno primitivnejše stanje. Take zaščite pa tudi zato ne potrebuje, ker je nikoli ni užival in je zato navajen gospodarske svobode ter kakor se je izkazalo, vsled svobode ni samo uspešno kljuboval različnim izkoriščevalcem, ampak je celo zelo lepo napredoval. Končno je treba upoštevati, da se razvija moderno gospodarstvo v smeri individualizacije in da mu daje življensko silo kredit, kar vse bi pa brez gospodarske svobode ne bilo mogoče. Vsled tega bi šel gospodarski razvoj na škodo kmeta, če bi bil ta pod srbski zaščiti enako gospodarsko kuratelo, kajti bi drugi stanovi napredovali, on bi pa nazadoval.
Zaščita torej ne sme omejiti kreditne sposobnosti kmeta in mu mora poleg tega pustiti čimvečjo gospodarsko svobodo. Da se bo kmeta kulturno in gospodarsko povzdignilo, zato je treba bolj intenzivno nadaljevati v že začeti smeri. Dati mu je treba dovolj šol, tako splošnih kakor tudi strokovnih in ga združiti v stanovski politični stranki ter v strokovnih in gospodarskih organizacijah.
Stanovska politična ali kmetijska stranka bo skrbela, da se bo osnovalo dobro kmetijsko zakonodajo, da bo preskrbela država potrebne kredite za povzdigo kmetijstva in da bo država ščitila kmetijsko proizvodnjo z nizkimi železniškimi tarifi za prevoz kmetijskih pridelkov in potrebščin, z nizkimi izvoznimi in z visokimi uvoznimi carinami za kmetijske pridelke, z dobrim zavarovanjem proti uimam, z pravičnim obdavčenjem kmeta in končno, da bo nudila kmetu vsaj do iste mere splošno in strokovno izobrazbo, kakor jo drugim stanovom.
Strokovne organizacije bodo skrbele, da se bo bolje sestavljalo kmetijsko statistiko, dalje bodo nudile vladi in politični stranki znanstvene podatke, potrebne za dobro kmetijsko politiko in ga bodo končno prav-toliko izobraževale ter manifestirale njegovo moč in edinost.
Gospodarske organizacije, katerih najboljša oblika je zadružništvo, pa mu bodo preskrbovale za izboljšanje gospodarstva potrebni kredit, ln-! dustrijsko predelovale in požlahtnje-vale kmetske pridelke ter z uposta-
Vftvijo neposrednih trgovskih stikov med kmetom kot producentom in kot konsumentom na eni strani in z me« ščanom-konsumentom in tovarnar-jem-producentom na drugi strani izločile vmesne prekupce (verižnike), k! ravno kmetu odjedo glavni del njegovih dohodkov.______
III. ljubljanski vefese-lem od 1. do 3. sept. 1923.
Sejmišče Ljubljanskega velcsejma obsega 40.000 kvadratnih metrov, na katerem se nahaja 8 velikih in okrog 60 manjših paviljonov. Sejmišče leži v najlepšem delu Ljubljane pod Tivolskim parkom ob Gosposvetski cesti ter je od vseh strani obkroženo z divnimi kostanji. III. Ljubljanski velesejem, ki se bo vršil pod kraljevskim pokroviteljstvom, bo prekosil vse dosedanje. Uprava velesejma je storila vse, da bo ta prireditev v resnici izraz in slika naše gospodarske moči, katera naj pokaže svetu cvet naše industrije in trgovine cele države.
Sejmišče je do zadnjega kotička zasedeno ter bo razstavilo 748 razstav-ljalcev, med temi 148 inozemskih vele-tvrdk.
Blago bo razstavljeno v 21 velikih skupinah. Zato koristi vsak samemu sebi, ako obišče to prireditev, ker se tukaj vsakemu nudi prilika, da najugodnejše kupi najboljše pa vendar najcenejše blago, ker ga kupi iz prve roke. Posebno lepo priliko daje velesejem obrtnikom in kmetovalcem. Poljedelski kakor tudi drugi stroji bodo ves čas sejma obratovali, tako da bo vsak videl njihov učinek in se o njihovem delovanju na licu mesta prepričal.
Permanentna legitimacija, ki upra-v$?uje posestnika na polovično vožnjo in vedno prost vstop na sejmišče, stane 50 Din. in se dobi pri vseh večjih denarnih zavodih in pri Uradu Ljubljanskega velesejma. Vstopnica za enkratni obisk pa se bo dobila za Din. 15. ob vhodih na sejmišče.
Pokrajinske vesti.
(Mariborsko tajništvo SKS) se preseli s 1. septembrom v Narodni dom.
(VSE ZAUPNIKE SKS), ki so prejo!! PLAKATE ZA BLEJSKI PRAZNIK, prosimo, da iste lepo in na vidna mesta nalepijo.
(Z Bleda.) Priprave za kmetski praznik, ki bo 8. septembra na Bledu se vr-..'o v velikem obsegu. Blejci in okoličani so zelo pridno na delu. Govori se, da si bodo prireditve, zlasti pa tekme narodnih noš in pa konjsko dirko ogledale razne visoke osebe, ki bivajo na Ličju.
(Velika avtomobilska nesreča.) V
nedeljo se je vračal tovarnar Podvinec iz Rogaške Slatine domov v Radeče. Pri Podplatu se je na ostrem ovinku avtomobil prevrnil in je bila njegova žena na mestu mrtva. g. Podvinec si je zlomil nogo, njegova svakinja pa je poškodovana na rebrih. Šofer je aretiran.
(Zopet velika avtomobilska nesreča.) V Niči se je prekucnil avto z ameriškimi častniki v reko Var; šest oseb je mrtvih, trinajst ranjenih.
(Lastnega moža je ubila) Leposava Damjanovič v Valjevu. Ko sta se nekega dne zopet prepirala, je udarila moža s kamnom tako silno po glavi, da se je takoj zgrudil mrtev na tla.
(Metlika.) Dosedanje vreme je za vinogradništvo precej zadovoljivo. Obeta se nam lepa in bogata trgatev. Kapljica bo boljša kakor lani. Želeti M bilo, da se trgovci in privatni porabniki boli pozanimajo za naš belokranjski pridelek.
(Stanovnikov atek) so bili cel junij, julij in avgust prav židane volje. Ker že ne vejo kako bi farbali, jim je sedaj toča prišla na pomoč. Hodili so okrog kmetov, jih vabili v SLS in jim obljubovali velike podpore. Prizadeti kmetovalci jih uljudno vprašamo kedaj bomo te podpore deležni in v kakšni meri? Morda bomo za ljubeznivost Stanovnikove-ga atka tudi mi plačevali šestkratno zemljarino, po vrhu pa še hodili delat kuluk na umazane ceste, na katerih je v blatu obtičal polomljeni klerikalni voz.
(Dvakrat pogorel je župnik Lovšin v Planini) pri Rakeku, namreč pred sodnijo v Logatcu in v Ljubljani. Plačati mora občutno denarno kazen, ker je obdolžil po krivem tri planinske učiteljice, da kvarijo otroke, to pa zato, ker so jih vabile, naj se udeleže proslave obletnice osvoboditve izpod italijanskega jarma, kateri je bil gospodu Lovšinu menda tako po godu, da ga še sedaj ne more pozabiti. Ribničanov bo gotovo sram, da imajo takega rojaka. Nam se taki pogorelci prav nič ne smilijo.
(Ljubljanska porota) začne s svojimi sodbami dne 10. septembra. Kdaj pridejo posamezni slučaji na vrsto, to pa še ni razglašeno.
(Josipa Humra na Jesenicah), katerega so dalj časa pogrešali, so potegnili sedaj kot utopljenca iz Blejskega jezera. Kako je prišel tja in utonil, o tem se ne ve ničesar.
(Ustrelil se je vojak kraljeve garde na Bledu) iz strahu pred kaznijo, katere je pričakoval, ker je na straži zaspal.
(Finančni delegat dr. Šavnik) v Ljubljani, nastopi te dni večtedenski odpo-čitek.
(Za šefa izseljeniškega komisarijata)
v Zagrebu je imenovan vladni tajnik Evgen Kunjc.
(Obletnico vstopa dobrovoljcev) v
boj proti centralnim državam Nemčiji in Avstriji, in sicer v veliki bitki v Do-brudži, slave dobrovoljci dne 1. in 2. septembra v Zagrebu. Nastop naših dobrovoljcev v svetovni vojni, je mnogo pripomogel k padcu Nemčije in k ustanovitvi naše in češke države. — Čast ln slava dobrovoljcem, živim in mrtvim!
(Aretacija carinskega uradnika v Celju.) Dne 28. t. m. je bil med .13. in 14. uro aretiran v neki celjski kavarni carinik Evgen Grunwald, žid, ki je omogočal svojim soplemenjakom Židom vtihotapljanje nezacarinjenega saharina in cigaretnega papirja. Judovski bratje so mu dali 25.000 Din »nagrade«. V ca-rinikovem stanovanju so našli večje vsote denarja, ki najbrže tudi izvirajo iz »nagrad«. Država je oškodovana za več milionov. Zid-carinik pride pred poroto. Čudimo se merodajnim činite-ljem, kako je mogoče, da pridejo baš židje na mesta, na katerih je mogoča največja korupcija in soudeležba na »kšeftih« vsakovrstnih Judov.
Politične vesti.
(Kraljeva dvojica) baje ostane do sredi septembra na Bledu.
(Rumunski kralj Ferdinand), tast našega kralja, ki je bival več tednov na Bledu, se je vrnil v svojo prestolico v Bukarešto.
(Predsednik Narodne skupščine) g. Ljuba Jovanovič je dospel 27. t. m. na Bled. Naslednji dan je bil ves čas v kraljevem dvorcu. Ostal je tam tudi na kosilu.
(Daskalov), prejšnji bolgarski poslanik v Pragi in namestnik umorjenega bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskega je bil 26. t. m. v Pragi na ulici napaden in ustreljen. Atentator, mlad študent, po rodu Macedonec, jc oddal nanj tri strele in ga smrtno ranil. Atentatorja so zaprli. Daskalova so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je ob eni popoldne umrl. Atentat je političen zločin, direktno ali indirektno po organizaciji makedonstvujuščih inspiriran.
(Rekonstrukcija vlade.) Podpora džemijeta radikalski vladi se krha zaradi znanih dogodkov v južni Srbiji. Ču-jemo, da bi bili sedaj radikalci pripravljeni pogajati se s klerikalci za vstop v vlado. Za to jim bodo dali že kakšno »avtonomijo«. Tekom septembra že znamo doživeti, da se bo .iztirjaval Šestkrat povišani zemljiški davek, da se podražijo železnice in da bo dr. Korošec sedel na ministrskem stolčku.
(Katoliški shod v Ljubljani) je služil klerikalcem kot most za preorijentacijo njihove politike napram homogeni sa-moradikalski vladi, v tem smislu, da se jih radikalci usmilijo in jih milostno morda vendar le sprejmejo v vlado.
(Radič v inozemstvu) kljub vsem naporom doslej še ni dosegel ničesar drugega kot, da se je pošteno osmešil.
(Reško vprašanje) še vedno ni rešeno. Naša delegacija je od vlade dobila nova navodila za svoje zadržanje. Kakšna so ta navodila dosedaj ni znano.
(Izpraznitev Carigrada.) Velesile odhajajo iz Carigrada in ga prepuščajo Turkom.
(Nemčija v zvezi narodov.) Dozna-vamo, da je Francija svojim diplomatskim zastopstvom zaupno sporočila, da ne bo nasprotovala, ako bi se Nemčijo sprejelo v zvezo narodov, seveda pod pogojem, da izpolni vse mednarodne obveznosti.
(Fašisti na Reki) so napadli v velikem številu nek naš motorni čoln, pretepli ljudi, ki so se nahajali v njem in jih prepodili, nato pa čoln obrnili in potopili. — Če bi se to zgodilo kakemu angleškemu ali ameriškemu čolnu, bi rimska vlada dajala grenak odgovor za to; pri nas so pa še vedno ljudje, ki mislijo, da je v interesu preljubega miru treba vse to mirno brez ugovora prenesti, češ, vsaj se da z Italijani izhajati kot s civiliziranimi narodi. Toda vsa zgodovina stoletja nazaj nas uči prav nasprotno.
(»Slovenec«) piše in tudi očividci potrjujejo, da so udeleženci in udeleženke sprevoda na Katoliškem shodu v Ljubljani burno in navdušeno pozdravljali kralja Aleksandra, ko je gledal sprevod. — Slovenci so bili vedno dobri državljani; pristašem SLS pa je dosedaj vodstvo stranke branilo pokazati svoje domoljubno mišljenje, ker je mislilo, da bo dobilo za to mišljenje več, ako zahteva plačilo naprej; ko ta kupčija ni šla, se je pa zadovoljilo vodstvo s plačilom za pozneje. Nam so te manifestacije samo dokaz več za to, da naše ljudstvo ne zasluži tako zmedenega vodstva kot ga ima pri SLS in da je bila in je politika SKS glede enotnosti naroda in države Jugoslovanov dobra, ker je bila dobro preudarjena, poštena in odkrita, predvsem pa, ker ni nikdar kupčevala z zadevami, ki so vsakemu razsodnemu narodu drage in svete.
ll¥lnor@jski sestanek
V
Rokov sestanek, dne 16. avg. dolenjskih živinorejcev je bil tudi letos dobro obiskan. Udeležili so se ga zastopniki okoliških živ. zadrug, kakor tudi živinorejci sami, odzvale so se vabilu po s\ojih zastopnikih naslednje korporaci-je: Oddelek za kmetijstvo je zastopal g. živ. zdravnik Černe. Kmetijsko družbo gosp. Hočevar, Zadružna zveza je bla zastopana po g. dr. Basaju, Gospodarska zveza po g. Krištofu itd.
Načelnik g. Hočevar je otvoril sestanek in pozdravil navzoče, nato je g. inšt. Gregorc prečital zapisnik zadnjega sestanka v Sodražici. Zatem je podal g. Hočevar v kratkih potezah poročilo. Orisal je delo zadrug v okrožju. V okrožju je zadosti, ponekod celo preveč plemenjakov, kar jasno kaže, da delo pri zadrugah rodi sadove. Nasprotno pa, če pogledamo občine, kjer ne delujejo te vrste zadruge, opažamo veliko pomanjkanje bikov. Nato je spodbujal navzoče živinorejce, da gredo v zadrugah po dosedanji poti naprej.
Nato povzame besedo g. inšt. Gregorc in razvije svoj referat. Primerja delo naprednega Švicarja z našim gospodarstvom, navzet tamošnjega duha, spodbuja naše lunete, naj začno po švicarskem vzoru. Vse gospodarsko delo naj bi prevzele občine itd. Kar se tiče umne živinoreje so po njegovem mnenju sedanje pasme slabo izbrane. So za nič in je delo bivšega Deželnega odbora samo zapravljanje denarja z importiranjem živine. Seveda je s tem izzval proti sebi protest in burne debate. G. župan Lo-vrenčič je odločno nastopil ter pozval g. inst. naj se prilagodi krajevnim razmeram. Za tem nastopi g? Krištof in izvaja sledeče:	;;
»Vztrajamo na tem, da se pospeševanje živinoreje vrši zadružnim potom ter da se opusti v krajih, kjer že obstojajo živinorejske zadruge, vsako eksperimentiranje s kakoršnimkoli drugim načinom pospeševanja. - V krajih pa, kjer ni živinorejskih zadrug, naj se poskusi najprej z ustanovitvijo le teh, če se to ne posreči, potem naj se sprejme začasno nadomestilo občinskih živinorejskih odsekov.
Organizacijsko delo, zlasti vodstvo rodovnikov, naj se po vseh zadrugah točno izvršuje, ker se Ie na ta način pritegne vsakega zadružnika živinorejske zadruge k živahnemu sodelovanju po enotno zasnovanem načrtu.
Zadružna rodovna premovanja naj se vrše vsako leto in naj se na ta dan vpisuje in sprejema izbrane živali v rodovnik. Sredstva za taka premovanja naj se naberejo pri članih, kakor tudi pri raznih korporacijah, ki se za pospeševanje živinoreje zanimajo.
Vstraiamo pri svojem živinorejskem načrtu, ki smo si ga postavili mesca maja 1910 na skupnem sestanku, kojega so osvojili tudi strokovnjaki pri Pover-jeništvu za kmetijstvo leta 1920, zlasti, da redimo v dolenjskem živinorejskem okrožju enobarvno živino. Za podlago nam služi domača siva živina, ki je deloma pomešana tudi z montafonsko in čimdalje bolj prehaja z aklimatizira-njem v obliko naše pristne domače sive živine.
Nakup plemenskih živali v inozemstvu je začasno z ozirom na valutne razmere negospodarski. Zato pa moramo tembolj stremeti za ciljem, da si najprimernejše živali zredimo doma v
svojih živinorejskih zadrvgah, da ostane zaslužek našim živinorejcem ter da se s tem podpre smotreno delo naših zadrug. Kadar se bo iz valutnih ozirov mogla plemenska živina zopet uvažati, se more za Dolenjsko to vršiti le v sporazumu in s sodelovanjem živinorejskega okrožja.
Vso skrb je posvečati nakupu h-branih telet in zabranjevati, da ne pridejo pod nož, temveč da jih dobe živinorejci v last in rejo.
Oddelek za kmetijstvo, Kmetijska družba, Zadružna Zveza, Gospodarska Zveza ter ostale kmetijske korporacije, naj nudijo živinorejskim zadrugam potrebno denarno pomoč, kakor tudi podporo s tem, da skrbe za brezplačno izobrazbo živinorejcem, zlasti s prirejanjem nazornih predavanj, praktičnih tečajev in poljudnih člankov v strokovnih listih in ljudskih časopisih.«
To stališče je bilo sprejeto.
Za tem sporoča g. načelnik, da pride na red živinska zavarovalnica, kot taka že dalje zaželjena, se vleče to že nekaj let med strokovnjaki in raznimi faktorji naprej, ne da bi se bila udejstvila. Da pa pridemo že skoraj enkrat do njene ustanovitve, smo danes v ta namen povabili strokovnjaka g. živ. zdr. Černeta, kateri je svoj čas na Koroškem pri živinskih zavarovalnicah uspešno deloval. Nato povzame za besedo g. živ. zdr. Černe. Poroča o načinu ustanovitve živinske zavarovalnice in njenega obstoja. Poroča, kako so pred vojno uspešno delovale take ustanove, zasnovane na samopomoči, primerja ceneno vzdrževanje takih malih krajevnih zavarovalnic z velikimi dragimi zavarovalnicami deln. zavar. družb. Sproži se tudi v prhanje, kje je med vojno v ta namen nabrani fondfl G. ž. zdr. Čeme pravi, da po njegovih informacijah bi znašal omenjeni fond nad poldrugi miljon kron, kar pa g. načelnik Hočevar podatke, da je bilo tega denarja že do konca junija 1. 1918 okoli 4 in pol milijona kron. Navzoči se zato zelo zanimajo in vstrajajo na tem, da se za ta znesek poizve in se ga dobi nazaj v tiste namene, za kar se je nabavil. Nato g. Lovrenčič predlaga, naj današnji sestanek pooblasti g. predsednika današnjega sestanka, da on pod-vzame vse korake, da se ta fond dobL Izvolijo v odbor za pripravo Statutov živinske zavarovalnice gg. Dr. Basaj, živinozdravnik Černe, Krištof ter F, Hočevar iz Strug, s pripombo, da z delom takoj prično.
Pri volitvi okrožnega načelnika izjavi g. Hočevar, da odloži to mesto zato, da se da cenjenim živinorejcem prilika, da si iz svoje srede zbero koga drugega za načelnika, na kar pa navzoči niso pristali, temveč so se enoglasno izrekli za g. Hočevarja kot v priznanje za njegovo dosedanje požrtvovalno delovanje. Podnačelnikom Se izvoli g. tajnik Pakiž iz Sodražice. Za tem se je razvila splošna debata o stvarnih zadevah, po debati pa je ob 14. uri pop. g. načelnik zaključil sestanek, s pozivom na vstrajno delo in s klicem na svidenje na bodočem sestanku.
...........M .	M
VELIKE KONJSKE DIRKE NA BLEDU, ki bodo dne 8. septembra 1923, se udeleže letos poleg Gorenjcev tudi Dolenjci ln Štajerci.
Spored dirke in častnih nagrad je podrobneje objavljen na prvi strani »Kmetijskega lista«.
Karel Pribil:
liui; aa emovanji! ali
'Muki
(Konec.)
Popoldne smo dospeli na Kog in se iili najprej krasnega vidika. Po po-: bil višii vinarski nadzornik g. Ma-č naš spremljevalec in neutrudljivi ■'i. Razkazoval je učencem zname-vlnograde in pojasnjeval posebno-njih obdelovanju. Gostoljubna hiša ■ ošarja nas kar ni hotela pustiti nat-, zato je bilo treba tudi krepko sto-i, da sme še ob pravem času prihi-. i na vlak, ki nas je odvedel v Ča-..uvec, /
\ Čakoveu je bil naš vodnik ljubeznivi gostitelj g. Karel Vargazon. Peljal je učence najprej k velikanskemu skladišču lesa in k tvor niči parketov. Koliko šumskega bogastva je tu naloženega I Novi vidiki se odprejo učencem, pogled v bogastvo, ki ga nudi šuma. Toda ali ni škoda, da prehajajo vsi ti zakladi naših slavonskih in bosanskih gozdov v tuje roke? Kaj bo potem, ko bodo naša brda izgubila gozdove? Ko bo naš zeleni kras ostrižen in bodo molela gola rebra "v nebo? Takšnih skladišč je še mnogo po naši državi.
Ogledali emo sd v čakoveu še veliko pristavo grofa Festetiča in pa grad Žrtnjskega, dom junaka«, ki je sanjal o svobodi in spoznal bridko istino, da
Tko domovinu ljubi I tko ne če biti rob, Njemu krvnik glavu rubi.
Blagor nam, ki smemo ljubiti narod in domovino brez strahu pred tisočletnim zatiralcem!
Zvečer je prišlo med nas nekaj ča-kovskih narodnih inteligentov, ki se niso mogli načuditi, kako moško in lepo se vedejo naši bodoči kmetovalci. — Dobra šola ne daje samo dobrega strokovnega znanja, ampak vzgaja tudi lepe značaje in omikane člane družbe.
Vso noč smo se vozili do Zagreba in prebili dolge ure v precej polnih vozovih. Na kolodvoru v Zagrebu sta zavod sprejela pioi. in dekan poljoprivredne fakultete, g. dr. Ulmansky, in inšpektor južne železnice, g. Ernest Vargazon. Pozneje so si učenci ogledali v resnici velikopotezna Arkova podjetja. V tovarnah vinskega cveta, kvasa in etera smo občudovali uspehe najmodernejše tehnike zlasti pa nas je zanimala div-no urejena tovarna sodov.
V vprav ogTomni kleti našega nadvse podjetnega rojaka smo občudovali velike in manjše sode, tudi velike rezervoarje za vino iz stekla in cementa. Mislim, da orjak? gospoda Arka le malo zaostajajo za onimi, ki se vidijo po svetu, recimo v Heidelbergu ali Klosterneu-burgu — le da tu ni prostora za drsanje po sodu, ker je ves prostor v ogromni kleti do zadnjega kotička smotrno izrabljen. — Ogledali smo si nato še klet za likerje in ko smo zapuščali torišče Arkove podjetnosti, marljivosti in rekel
bi gospodarske genijalnosti, so se nam grudi ponosno dvigale: Glej, Jugoslavija mogočno napreduje tudi v tehniki! Tako podjetje bi bilo v čast vsaki veliki kulturni državi.
V Maksimir! Mimo v solnčni legi dremajočega ribnika nas vodijo pod stoletnimi hrasti do gospodarskih poslopij. Veliki hlevi, lepa živina, mlekarna, vzorno poljedelstvo, napredno čebelarstvo — ah, koliko lepih stvari nam je pokazal naš rojak, ravnatelj Novak v spremstvu prof. poljedelske fakultete Rittiga. In kako sta nam šla v slast na ražnju pečena ovna tam pred Maksimiram ... Ne le muko, tudi ugodne strani kmetijstva je treba pokazati mladim ekonomom.
Popoldne smo se odpeljali v Brezovico na posestvo zagrebškega cerkvenega poglavarja. Posestvo je hudo okle-stila agrarna reforma in zdaj se malo težje gospodari na »biskupsfceim kna-aju«. G. Cizel, kakor čebela marljivi upravitelj posestva, nam razkazuje s ponosom to, kar je ostalo, a tudi z upravičeno žalostjo v očesu to, kar je prišlo v neuke roke. Kakšna razlika med poljem in poljem! Ne, agrarna reforma gospodarski situaciji naše države ni v prid. Bolje bi bilo, da se producira, nego da puščajo novi posestniki vnemar to, česar ne morejo obdelovati, ker nimajo za to ne volje ne sredstev.
Gospod upravitelj nas je vodil v parni mlin, nam je pokazal velike žitne ka-šče. ogromne kozolce, kolarnice in shrambe za gospodarske stroje, tolma-
čil nam je stroje in njih uporabo (g. Cizel je izumel tudi jako uporaben valj), potem pa nas je peljal v krasne hleve za stoglavo čredo prvovrstne goveje živine. — Ko smo si še ogledali tovarno za špirit, smo se vrnili v gradič.
Tistega večera v dvorani biskupske-ga dvora ne bom lahko pozabil. Imeli smo med sabo slavnega borca za sedaj izgubljeno Istro, starino Spinčiča, ki je navduševal z divnim govorom našo mladino za delo, za ljubezen do domovine, za značajnost in možato življenje. In pa — ne pozabiti zasužnjenih bratov! — Odgovori? mu je učenec zavoda in mu obljubil v imenu vseh), da si bodo pomnili besede odličnega rodoljuba do groba. Kdo izmed nas tedaj ni imel rose v očeh? Ah, Spinčič! Koliko si se boril za Svoj narod in kako malo se spominja sedanji rod Tvojih naporov in Tvojega trpljenja!
Drugo jutro nas je odpeljal vlak proti domu. Še enkrat smo prekinili vožnjo in še enkrat nam je nagajalo vreme v Šentjurju, kjer smo si ogledali lepo urejeno kmetijsko šolo. Naš dični gospodarski svetnik Belle nam je razkazoval plodove svojega štirinajstletnega dela na zavodu, ki je namenjen tudi sinovom manjših posestnikov; tu se v enoletnem tečaju pripravljajo za svoj važni poklic, z majhnimi sredstvi svojo dedino obdelovati in dvigati gospodarstveno r.lo naroda do skrajne možnosti. Obe šoli tiho in skoro r.eopaženo vršita svojo kulturno misijo na zemlji med Muro in Savo. Bog obema blagoslovi trud in nakloni popoln uspeh!
Tako je končala naša štiridnevna učna pot po domovini.
Niti najmanjšega dvoma ni, da je bila učencem v kar največji prid. Ozrli so se po svetu, po ljudeh in njih običajih; videh so lepo obdelane gorice, vzorno urejene kleti, umno poljedelstvo^ smotrno živinorejo, velikanska z gospodarstvom najožje zvezana podjetja; videli so kmeta in viničarja in kletarja in upravitelja in tehnika in delavca pri plodonosnem delu; spoznali sq, da se praksa v marsičem razlikuje od teorije, ali da je pravilni temelj uspešni praksi ipak le dobra teorija; razširili so si svoje \idike in se preverili, da edinole žuljava dlan ustvarja lastno in narodno srečo.
Povsod, kamor smo prišli, so se ljudje divili lepemu vedenju naše mladine. Bilo je toliko zapeljivih prilik: štiri dni sem bil sredi svojih mladih prijateljev in nikogar nisem videl, ki bi se bil spozabil in črezmerno užil to, kar mu je bilo ponujeno le v naučne svrhe. Nobene r.espodobne besede, nobene nepristojne geste, spoštljivost in vdanost do učiteljev in spremljevalcev, ukaželj-nost in vztrajnost po ne vedno lahki in ugodni poti v dušljivi soparici, vljudno vedenje povsod, hvaležnost za vsako dobroto.., Ej, s takimi sokoličd le lepe potovati in drugovati! Še lepša pa je zavest, da bodo sedanji .' jkoliči tudi v življenju krepko razmahnili krila in se razvili v prave gospodarske sokole, ki bodo narodu in domovini dika in ponosi
/ IZKAZNICE za polovično vožnjo W6 železnici na Bled ob priliki kmet-nscga praznika, živinorejske razstave, konjske dirke itd., ki bo na dan malega Šmarna, t j« 8. sept. 1923, se dobe pri vseh krajevnih in okrajnih odborih SKS. KJer ni še krajevnega odbora, pa naj zahtevajo izkaznice direktno od tajništva SKS, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Za kritje tiskarniških stroškov se plača za izkaznico 1 Din.
Zapreke kmetijske izobrazbe na deželi.
Članek g. Fr. Jereba, okr. ekonoma iz Višnje gore mi daje povod, da izpregovorim o raznih zaprekah kmetijskega pouka na deželi.
Nepobitno destvo je, da ima ravno učiteljstvo, zlasti glede sadjarstva, velike zasluge. V prejšnjih časih je bila pri vsaki šoli tudi drevesnica, kjer so imeli priliko učenci, pa tudi odrasli, videti vzgojo drevja. Danes je drevesnic na žalost bore malo pri šolah. Kdo je temu kriv? V prvi vrsti naši krajni šolski sveti, ki ne storijo po veliki večini prav nič za šolske vrtove. Drugič so krivi okrajni šolski sveti, ki ne pritiskajo dovolj na krajce šolske svete, da bi kaj storili. Z oskrbovanjem drevesnice je posla dovolj, če hočemo vzgojiti pošteno drevje. Zato pač naj ne zahteva občina od učitelja, da bo še snažil pota na šolskem vrtu. Sicer pa bi imeli kr. šolski sveti lahko prav lep dobiček iz vrta, če bi pokrili vse stroške. V tem slučaju imajo potem pravico do dveh tretjin vseh pridelkov, ki se prodajo. Drevesnica sama nosi danes toliko, da ni nobene nevarnosti za izgubo. Seveda se ne smejo goditi taki slučaji, da se mora učitelj kregati zato, ali bo kupil kr. šol. svet dva cepilna noža ali ne!
Šolski vrt nam takoj pove kasšne razmere vladajo v občini. Polomljeni plotovi in vrata kažejo, da se možje, ki jim je poverjena skrb šolskega gospodarstva, ne brigajo za to. Večkrat se čujejo tudi pritožbe, da morajo otroci delati na vrtu, češ, dela lahko doma! Dovolim si pripomniti, da je to popolnoma napačno naziranje. Vrtno delo se precej loči od poljskega in zato je treba, da se otroci tudi prvemu priuče. Vrtne gredice naj bodo lepo odmerjene in v ravnih vrstah, ker potem izgleda vrt res lepo. Tudi to delo zahteva svoje šole.
Če ima učitelj od občinarjev vsestransko podporo, potem se da tudi kaj napraviti in se z veseljem loti tudi najtežjega dela. Marsikdo bi prav lahko pogrešal voz gnoja, ki ga navadno šolskim vrtovom primanjkuje. Drugi bi lahko pripeljali zemlje, tretji bi podaril nekaj letev ali kolov. Pri eni ali drugi hiši se to prav lahko pogreša, šoli pa pride v veliko korist.
Nikakor pa ni prav, če stojijo nekateri vrtovi popolnoma v pušei — pravi strašilni vzgledi. V tem slučaju je krivda učiteljeva, ki vendar kaj takega ne sme trpeti. Ravno po kakih oddaljenih vaseh je lepo ln koristno razvedrilo šolski vrt in čebeljnak.
Novi učni načrti predpisujejo kmetijsko prirodoznanski pouk, od katerega bo imel naš kmet dovolj koristi. Če pa je ljudem šola le potrebno zlo, farovški gospodi pa le trn v peti, potem ne bo nikoli takih uspehov, kakoršni bi morali ob navadnih prilikah biti. Če boste strašili otroke Še predno začnejo hoditi v šole z »učiteljskim strahom« in če si učenec po-navljalne šole zadnji dan po odhodu iz šole zapali cigareto v posmeh učitelju, ni to prava vzgoja. Jasno vidimo vsak dan, da izobražen človek napreduje kakor je treba. Izobrazbe pa potrebuje tudi naš slovenski kmetovalec!
Gospodarstvo.
Kmetijski pouk na deželi.
(Kmetijski pouk po deželi.) Oddelek m kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca septembra sledeča predavanja:
V	nedeljo dne 2. septembra:
S. V Sevnici ob Savi, o poljedelstvu, Jereb.
i. V Mežici, o poljedelstvu, Wernig.
8. Y Križevcih, o živinoreji, Pavlica.
V	soboto dne 8. septembra:
f. V Zagorici pri Št. Vidu, o živinoreji, Jereb.
ž. V Brusnicah, o vinarstvu, Kafol.
V	nedeljo dne 9. septembra:
1.V	Vrhah nad Krko, o izobrazbi kmeta, Jereb.
2.	V Domovem, o poljedelstvu, 'Ambrož.
3.	V Begunjah (okraj Logatec), o sadjarstvu, Zdolšek.
4.	V Suhorju, o vinarstvu, Konda.
5.	V Sv. Antonu na Pohorju, o kmetijstva, Wernig.
6.	V Nedelici, Prekmurje, o kmetijstvu, Vojsk.
t. V Gornjih Petrovcih, Prekmurje,
(Padanje žitnih, cen.) Blagovne borze in tudi naša lokalna žitna tržišča že nekaj časa zaznamujejo precejšnjo padanje žitnih cen. To padanje se bo gotovo še nadaljevalo radi ugodne žetve, ki obeta precejšen prebitek.
(Ugodna svetovna žitna žetev.) Produkcija žita se je po poročilu mednarodnega kmetijskega instituta v Rimu napram oni leta 1922 znatno izboljšala (za 17 odstotkov). Podatkov o žetvi iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Nemčije se tu niso upoštevali, ker jih še ni, a bo uspeh žetve tudi tu povsod ugoden.
(Izvozna carina ie odpravljena) za krompir, čebulo in drugo sočivje. Izvoz je mogoč takoj. To ugodnost nam je iz-posloval tov. Pucelj, a naredbe k temu menda vodja carinarnice še ni izdal. Istotako nam ni znano, da bi bilo pri carinarnicah že vse odrejeno radi izvoza plemenskih prašičev. Morda bi se gospodje le požurili.
(Lesni trg.) Razmere na lesnem trgu niso neugodne, dasi bi mogle biti znatno ugodnejše. Toda naša tarifna železniška politika je popolnoma zavožena in tako je mogoče, da je vsled prevelikih prevoznih pristojbin rumunski les v Srbiji cenejši ko jugoslovanski. Vsled tega se je lani uvozilo k nam rumunskega lesa za skoraj 50 milijonov dinarjev. Tako je naša nerodna tarifna politika sama kriva, če je naša trgovska bilanca in s tem naša valuta slaba.
(Zadnji ljubljanski živinski semeni v Ljubljani) je bil zelo slabo obiskan. Cene pa so ostale neizpremenjene, medtem ko je bil mariborski živinski semenj precej živahen in so cene šle nekoliko navzgor.
(Znižano voznino obiskovalcem III. Ljubljanskega velesejma.) V izognitev neprilikam sporočamo, da imajo poset-niki III. velesejma na progi Maribor— Ljubljana in Rakek—Ljubljana 50% popust v vseh razredih samo na osebnih vlakih in ne na brzovlakili, ker je to vsled prenapolnjenosti brzovlakov v lokalnem prometu vsled pomanjkanja vagonov tehnično neizvedljivo. — Vendar to nič ne škoduje, ker so zveze z osebnimi vlaki zelo ugodne. Poleg 50% popusta na vseh osebnih vlakih naše kraljevine pa velja isti popust tudi za direktne brzovlake na progi Djevdjelija— Beograd—Ljubljana, torej na južni železnici od Zagreba do Ljubljane brzo-vlaka št. 13 in 14.
(Obisk iz Srbije na velesejmu.) Upravi velesejma je prijetna dolžnost naznaniti, da je obisk kupcev iz Srbije pripravljen v tako visokem številu, kot še nikako leto poprej. Odlični srbski listi se zavedajo važnosti ljubljanskega velesejma v svrho medsebojnega zbliža-nja gospodarskih krogov iz cele naše države, kar je v največjo korist narodnemu gospodarstvu naše mlade kraljevine in ,, opozorujejo z mnogobrojnimi noticami tamošnje pridobitvene kroge na ljubljansko prireditev. En sam list v Beogradu rovari proti velesejmu ali iz neinformiranosti ali šovinizma, vendar pa to nima pomena na resno srbsko javnost. — Pride čas, pride tudi drugo prepričanje.
(Kongres izvozničarjev) se je vršil v Beogradu v dneh 25. in 26. t. m. Podrobnejših vesti o poteku in o storjenih sklepih še nimamo.
(Mornarska stavka) je končana. (Stavka rudarjev v Sloveniji) nekako končava. V Trbovljah dela že večina rudarjev.
(V Avstriji) se razmere kolikor toliko urejujejo in njen denar, če tudi na nizki stopinji, se je stabiliziral.
(Laška zunanja trgovina.) V prvih petih mesecih 1. 1923 je znašal laški izvoz 3.940,425.076 lir proti 3.337,724.199 liram v isti dobi lanskega leta. Zato pa se je povečal tudi uvoz od 6.082,846.934 lir na 7.114,475.915 lir, da se je tako pasivnost laške trgovine povečala od 2.745,122.755 na 3.174,050.839 lir.
(Izdajanje pooblaščeni za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč.) Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno, da jo je gospod finančni minister pooblastil, da sme izdajati trgovcem in obrtnikom pooblaščenja za nakup deviz za potovanja v svrho posečanja inozemskih tržišč do najvišjega iznosa 10.000 francoskih frankov na podlagi prošenj, ki morajo biti potrjene od pristojnih trgovskih in obrtniških zbornic. Prošnje, ki morajo biti naslovljene na delegacijo in kolkovane s 3 dinarji (za rešitev je prošnji priložiti kolek po 10 Din), je vlagati pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Priložiti jim je potrdilo pristojnega davčnega urada, da so vsi dospeli davki plačani. — Upoštevale se bodo samo prošnje trgovcev in obrtnikov, ki so naši državljani in pa ki rabijo devize izključno za potrebe potovanja v inozemstvo.
kar pa javljajo iz Prage, da je tamkaj
na velesejmu razstavljen tak stroj. Kot gonilna moč za ta stroj se uporablja edino le privlačna sila zemlje. Razumljivo je, da vlada za ta izum velikansko zanimanje. — Če tudi to ni samo debela raca?
Ivan Rozman: Testament. Ljudska drama v štirih dejanjih. Drugi popravljen natisk. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 105 strani. Cena broš. Din 12.—, vez. Din 17.—.
»Splošna knjižnica«, ki je pred kratkem začela izhajati v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, si je nadela hvaležno nalogo: širiti hoče dobre knjige v skromni a lepi opremi med ljudstvo po kolikor mogoče zmernih cenah. Na ta način bo lahko gotovo mnogo koristila. Koliko je med nami tuje, slabe navlake, ki jo ljudje kupujejo in berejo! Naj pride domača knjiga in domača beseda do veljave! To želimo tudi ljudski drami Ivana Rozmana: »Testament«. Legenda, posneta po romanu Janka Kersnika, je obdelana popolnoma samostojno. Uprizoritev je omogočena povsod, tudi na takih odrih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. Zato toplo priporočamo knjigo raznim odrom kakor tudi zasebnim bralcem.
(Rado Murnik: Na Bledu), povest. Splošna knjižnica št. 2. V Ljubljani 1923. Izdala in založila Zvezr.a tiskarna in knjigarna. 181 strani. Cena broš. Din 16.—, vez. Din 22.—. Menda ne trdimo preveč, ako pravimo, da je »Na Bledu« ena najzabavnejših izvirnih slovenskih povesti zadnjih let. V dejanje, ki se razpleta prijetno in tako zanimivo, da od prve do zadnje strani veže čitatelja, je položil Murnik toliko svoje vedre šega-vosti in zdravega humorja, d abo knjiga Vsakomur zdravo razvedrilo, ki bo pomagalo za trenotek pozabiti vsakdanje brige in nadloge ter živeti v veseli družbi na Bledu, ki je uprav mojstrsko pisan. Za to delo smo Murniku lahko hvaležni. Murnikova povest »Na Bledu« je izšla kot 2. zvezek nove »Splošne knjižnice«, ki bo po svojem načrtu polagoma prinesla vse boljše, v širokih krogih zelo priljubljene Murnikove hu-moristične spise. Knjiga se naroča v Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani, Marijin trg št. 8.
— Ko so mu češnje pošle, mu je zmanjkalo vsled govorjenja tudi vlage v ustih; postal je žejen, segel nevede in nehote po kozarcu, v katerem je preje pral češnje in ga pred strmečimi poslušalci izpraznil z bacili vred do dna. — Predavanja je bilo takoj konec.
(Izgubljena je bila listnica) v nedeljo dopoldne na Marijinem trgu. V njej se je nahajalo 825 Din., 20 Drahmov, 1 dolar, 70.000 carskih rubljev, 1 turška lira, trije ruski dokumenti in srbska objava. Pošten najditelj se naproša naj to odda v kavarni Prešeren proti primerni nagradi.
(Zahvala.) Sokolsko društvo v Središču ob Dravi se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k temu, da je slavnost otvoritve našega Sokolskega doma tako krasno uspela. Moralni uspeh prireditve je bil popolen, materi-jalni nad naše pričakovanje. Zahvala gre našim članicam, ki so okrasile šotore in dvorano in stregle gostom, vsem bratom, ki so se trudili v šotorih, vsem darovalcem lepih dobitkov za tombolo in končno vsem posetnikom slavnosti, ki so prihiteli v tako lepem številu od blizu in daleč k nam in nam s tem izrekli najlepše priznanje. Posebna hvala Središki Sokolski godbi in njenemu neumornemu kapelniku bratu Kocjanu in pevskemu zboru in njegovemu vodji bratu Čuleku. Bratje in sestre! Sedaj imamo svoj prekrasni Tokolski dom! Naj se širi iz tega hrama velika sokol-ska misel, naj bode naš dom šola in svetišče poštenja, bratstva in ljubezni za nas in naše otroke. Zdravo!
Odbor.
(Perpetuum mobiie.) Mnogo ljudi si je že ubijalo in razbilo glave v delu za iznajdbo stroja, ki bi šel sam od sebe z vedno enako močjo in se nebi nikoli ustavil. Doslej vsa prizadevanja niso vodila do ugodnega rezultata. Ravno-
(V znamenju časa.) Listi poročajo, da sta se v Novem Sadu sprla dva po 6 in 8 let stara fantiča, zavoljo razlik v političnem prepričanju. Konec spora je bil, da je mlajši starejšemu preparal z nožem trebuh; nesrečni deček je kmalu na to umrl. — Politika pač res ni za otroke, ampak za zrele ljudi.
(Meteor ali izpodnebnik) je padel pred nekaj dnevi v okolici Daruvara v Slavoniji na zemljo. Bil je zelo svetel z dolgim svetlim repom; rep je proti koncu padanja izginil, ostala pa je žareča s plameni obdana krogla, v velikosti polnega mesca, živordeče barve. (Me-teori so kosci razbitih zvezd, ki se klatijo med večjimi nebeškimi telesi, če pa pridejo v bližino katerega izmed večjih teles, jih pa to pritegne nase.)
(Okrogla strela.) V blejskem kotu, to je nad Bledom na Gorenjskem, je opazoval 25. t. m. nek profesor, ki ima tam svojo vilo in se tudi sicer zanima za vremenske prikazni^ posebne vrste strelo. — Bliski niso bili razcepljeni, kakor navadno, ampak so imeli obliko žareče krogle. Ta je drsela silno urno od oblaka k zemlji; predno je prišla do zemlje, se je pa razletela s pokom, kakor iz kanona. — Takih strel je bilo pet tekom 14 minut. Da ima blisk res lahko obliko kroglje, se da dognati s fotografiranjem. — Te vrste strelo so opazovali že večkrat tudi drugod.
(Originalen zakonski načrt.) Neki poslanec konservativne stranke je predložil zakonski načrt, po katerem morejo kandidirati samo oni, ki so pred volitvami položili izpit iz zgodovine, zemljepisja, osnovnih naukov matematike in pravopisja. Da ima zakonski načrt v marsičem upravičenost, je jasno, pa čeprav je v prvi vrsti naperjen proti angleški delavski stranki.
(Boj na železniški progi.) Na železniški progi Usora-Tarbuk je spremljajo 7 orožnikov 18 Arnavtov, da jih izroče kaznilnici v Zenici. Na potu pa se je Arnavtom posrečilo, da se osvobode svojih verig. Nato je na odprti progi eden od njih požvižgal, nakar so vsi skočili na noge in se pričeli boriti z orožniki. Ti so rabili orožje, nekaj Arnavtov postrelili, dva zopet zvezali, ostali pa so pobegnili.
(Pasteurju), znanemu znamenitemu Francozu, se je nekoč pripetilo sledeče: Predaval je o škodljivosti uživanja nesnažnega sadja, ki je skoro vedno okuženo s kalicami griže, legarja in drugih nalezljivih bolezni. Pripovedoval je, da je treba to sadje vselej oprati, predno ga poješ. — Za vzgled je jedel češnje, katere je sproti umival v kozarcu vode.
Peruininarstvo.
Na vseh poljih kmetijskega gospodarstva se je že veliko pisalo in ukrenilo za tozadevno izboljšanje. Samo za perutninarstvo se je do danes prav malo storilo. In vendar donaša perutnina, če se je racijonelno izreja, velike in stalne dohodke. Tem več bi dona-šala reja perjadi danes, ko so cene jajc in perotnine za prodajalca razmeroma precej ugodne. Predvsem bi bilo treba skrbeti za dobro pleme, v prvi vrsti za dobre jajčarice. Pri nas se pa na plemenske vrste perutnine le malo gleda, za to tudi do danes nimajo naši kmetje od perjadi tistega dobička, kakor bi ga lahko imeli, če bi se malo vč zanimali za ta posel. Vsak kmetovalec, ki hoče imeti od perutnine čim več dobička, bi moral poznati lastnosti važnejših plemenskih vrst, kakor so: Italijanke, (beli, črni, prepeličasti, rdeče sedlani Leghern), beli in pisani Ply-month-Rocks, črna in črtana Minorka, beli in rumeni Orpington, bele, srebrne in prepeličaste Vyandotte, pekinške race, emdenske gosi, amerikanske bronce-ne purane itd. Po spoznanju lastnosti posameznih plemen, bi se moral potem odbrati tista plemena, Id bi mu dona-šala največ dobička.
Kakor vsaka druga žival, potrebuje tudi perutnina zdrave in čiste hleve.
Največ dobička in najboljše uspehe pa vsak doseže pri perutnini, če je umetno vali in vzgoji s stroji. Po vseh drugih deželah so že davno opustili naš zastareli način gojenja perjadi, ker je veliko predrag. Dobičkaželjni in napredni perutninarii so hitro spoznali, da jim prinaša umetno valenje jajc s stroji, umetna vzreja perjadi, pitanje perotnine, reja plemenskih vrst in prodaja piščet-enodnevnikov velike in stalne dohodke. Zato je skrajni čas, da se tudi pri nas prične perutnina razumno in umetno vzrejati.
Sledeče točke povedo, kakšne prednosti nudi umetno valjenje in vzreja napram nedostatkom zastarele naravne valitve.
1.	Z valilnikom se lahko izvalijo jajca in vzgoje piščeta v vsakem letnem času, za kar se ne potrebuje nobene koklje, ki so nezanesljive.
2.	Koklja velikokrat zapusti gnezdo in ne izvali jajc ter napravi s tem občutno škodo. Pri valilniku je to izključeno.
3.	Koklja potre pri valitvi veliko jajc, valilnik nobenega.
4.	Piščeta nalezejo od koklje dostikrat uši in bolezen, kar je pri valilniku in umetni koklji izključeno.
5.	Kure valijo največkrat v poletju in navadno takrat, ko se to ne rabi. Valilnik je pa za valitev vsak čas uporabljiv.
6.	Valilnik prihrani veliko časa.
7.	Valilnik izvali velike množine piščet v istem času kakor koklja, ki pa izvali le malo število jajc.
8.	Večje število jajc se s kokljami sploh ne more izvaliti, ker je s tem preveč dela in predrago.
9.	Koklje prepeljavajo zarod še dva do tri mesece po izvalitvi in ne nesejo med tem časom nobenih jajc. Če se pa valijo jajca s stroji, se pa kure umetnim potom odvrne od kokanja.
10.	Z valilnikom lahko napravimo najzgodnejše valitve, tako da imamo od taliega zaroda še isto leto jajca, kar je velike vrednosti
mtttiiiimHiiimitmiiiitiiiiiniiimitiiiittntnnniiiiintiHHitiiiiitiF
Elektrifikacija Krške doline.
(Dopis iz Novega mesta.)
Končno se je vendarle storil znaten korak h napredku in razvoju industrije in obrta v naši Dolenjski. Na milijone kubičnih metrov vode je poteklo brez vsake koristi preko naravnih slapov naše Krke na Dvoru pod Žužemberkom v dobi 45 let, odkar je prenehala železna industrija z vporabo vodne sile.
Leta in leta so se zavzemali domačini naprednega mišljenja, da se prične uporabljati ta naravna sila, ki pa mora ostati pri tem v domačih rokah. ,
Knez Auersperg je šel v tem oziru domačinom na roko in dal častno besedo, da bo vodna sila, ki je njegova last, v prvi vrsti na razpolago domačinom. Ker pa zahteva res racionelna uporaba vodne sile velikih kapitalov, da se morejo zgraditi vse v uporabo sile potrebne naprave, se je pričelo misliti na ustanovitev posebne družbe, ki bi prevzela skrb za zgradbo električne centrale na Krki. Knez Auersperg je obljubil, da se udeleži pri taki družbi z zneskom v višini poldrugega milijona kron in s tem je bil storjen najvažnejši korak h ustanovitvi podjetja.
Vsled agilnosti posameznikov je stvar hitro napredovala in v nedeljo, dne 19. avgusta je bil u s t a n o v n I občni zbor vodne zadruge za elektrifikacijo Krke na Dvoru.
Pripravljalni odbor je predlagal deleže po 10.000 kron z dvakratnim jamstvom ln z vpisnino v znesku 2000 kron. Občni zbor pa je ta predlog odklonil in določil višino deleža s 1000 kronami, vpisnino pa s 100 kronami. S tem je omogočeno tudi malemu posestniku in obrtniku, da je član zadruge in s tem solastnik pre-koristne naprave.
Centrala v Luknji pri Prečini, ki daje Novemu mestu razsvetljavo, je tako nezadostna, da nima dovolj toka za industrijske in obrtniške potrebe.
Zato je želeti, da prevzame novomeška občina znatno število deležev nove zadruge in da tako pospeši razvoj industrije in obrta. Zlasti pa more to storiti sedaj, ko se je z združitvijo s Kandijo znatno razširila.
Ravnotako pa bi morale tudi vse sosedne občine pristopiti z deleži k novi zadrugi, vsaj bo imeia od nove zadruge koristi vsa novomeška okolica. Enako pričakujemo od denarnih zavodov, da store svojo dolžnost in da določijo del denarja, ki ga dobivajo iz okraja gospodarski povzdigi kraja. Vsaj bodo ravno sebi koristili s tem najbolj.
Vsem onim pa, ki hranijo doma denar in ki ga ne zaupajo denarnim zavodom, se nudi z ustanovitvijo nove zadruge posebno ugodna prilika, da nalože svoj denar ne samo varno, temveč tudi plodonosno s tem, da prevzamejo deleže nove zadruge.
Čim preje se zgradi nameravana centrala, tem preje bomo doživeli napredek dolenjske metropole in njene okolice. Zato Dolenjci storite svojo dolžnost in pristopajte k novi zadrugi.
To pa storite tem lažje, ker jamčijo že imena članov zadružnega na-čelstva, da je nova zadruga v pravili rokah in da se nimamo bati nobenih razočaranj.
Evo vam člane odbora: dvorni svetnik Fr. Šuklje, dr. Gregorič, dr. Režek, Anton Kline, Janko Kulovec, Fr. Šnola, dr. Kovalinka, inženir Hro-vat in Petrič. Lahko rečemo, da smo pri novi zadrugi vsaj enkrat doživeli to čudo, da so dale vse stranke svoje najboljše može za ustvaritev vsesplošno koristnega podjetja.
Prepričani smo, da bo načelstvo nove zadruge imelo polen uspeh, zlasti ko vemo, da bo užival podporo kneza Auersperga, ki si more s pospeševanjem zadruge postaviti trajen spomin.
Na delo ln z vso energijo!
Matko Melovič.
(Obrtniški interesi in katoliški shod
v Ljubljani.) Kakor poroča »Jutro«, je načelnik klerikalne »Jugoslovanske obrtne zveze« Ivan Ogrin na katoliškem shodu prav imenitno zastopal in uveljavljal obrtniški stan in njegove interese. Izjavil je: »Naš cilj nam mora biti Bog in njegove zapovedi.« Na kakšnega boga je neki mislil na tihem?, V resoluciji so klerikalni obrtniki sklenili: »Obljubljamo udanost Cerkvi in zapovdim sv. ver.« No, in obrtniški interesi so za vedno rešeni s tem.
Ali si poravnal naročnino za »Kmetijski list".


Pavliha.
Smrt Nasradina-hodže.
(K dne se odpravi Nasradin-bodža i drva sekat Spleza na neko zelo vl-o,- sede na vejo ln Jo začne se-do"n«j človek mimo ta mu reče:
»Bog $ teboj, prijatelj, kaj pa delaš? Sa! lici z vejo vred padel na tla!«
Nasradta-hodža mu niti ne odgovori, mo"^ ta seče dalje. Ko pa odseče vejo, pade i njo vred na zemljo,
Nasradta-hodža se pobere, hiti za onim fifvekom ta ko ga dohiti, mu reče:
»PMJateU moj! Ce si yedel, da bom pade! m zertjUo, boš tudi vedel, kdaj bora unrig«
Popotnik spozna, s kom ima opravka, so ga hoče odkrižati, a ko vidi, da vse nič ne saleže, mu reče:
»Vzemi osla, naloži mu drva in poženi £a v brez. Kadar bo osel prvič zarigal, bo to znak, da (i zgubil polovico duše, ko bo pa zarigal* drugič, bo zapustila tudi druga polovica duše tvoje telo.«
Nasradta-hodža naloži oslu drva in ga iene v breg. Osel zariga prvič in zariga drugič, a Nasradin-hodža se užalosti in reče:
»Končano Je, mrtev sem, zbogom svet!« In se stegne na zemljo.
Pridejo neki ljudje mimo in zagledajo Nasradtaa-hodžo, ki leži v vsej dolžini iztegnjen ln kakor mrtev na tleh. Pristopijo k nJemu ta ker se ne gane, prinesejo krsto, ga položijo vanjo in ga odnesejo. Spotoma pridejo do močvirja ta se pričnejo prepirati, po kateri strani naj gredo. Nasradin-hodža jih nekaj časa posluša, končno se naveliča, vzdigne glavo ta reče:
»Čemu ta prepir! Dokler sem bil živ, sem hodil vedno po oni strani!«
• Israz v izvirniku Je mnogo bolj točen
ta prične v slovenščini z glasom p_____
ker Je menda za naša ušesa prerobat, smo ga nadomestilu
Ker Je bil Nasradin-hodža kratkega spomina, Je svojo nezgodo kmalu pozabil in čez par mesecev je zopet sekal vejo izpod sebe. Zaman ga Je neki popotnik svaril, Nasradin-hodža |e zopet telebnil na tla in tujec, katerega Je smatral za proroka in svetega moža, mu Je dal sličen odgovor, kakor smo že povedali.
DrugI dan natovori Nasradin-hodža oslu dve vreči koruze, da Jih nese v mlin. Spotoma je zarigal osel prvič, Nasradin-hodža se prestraši ta molči. HI prideta pred mlin, reče oslu t
»Čakaj, bratec moj, miruj saj toliko časa, da snamera koruzo!« A komaj Je snel Nasradin-hodža prvo vrečo, zariga osel drugič.
»Kar je, to je!« reče Nasradin-hodža, »zbogom beli svet!« se zlekne na zemljo in se pokrije preko glave. Ker pa ni imel niti časa, da bi pred svojo smrtjo snel še drugo vrečo koruze, se sedlo polagoma nagiblja na težjo stran ln koruza se sipJje po tleh. Pridejo mlinarjeve svinje, krulijo okrog koruze in parajo vreči. Mlinar zasliši njihovo kruljenje, jto.pl pred vrata, da vidi, kaj se godi in ko zagleda, da žrejo svinje koruzo, se spravi nadnje, da jih razžene. A Nasra-din-hodža žalostno vzdihne:
»Oh, oh! Ce bi Nasradin-hodža še Živel, bi se te svinje ne mastile z njegovo koruzo!«
Nasradin-hodža dobi zajca v dar.
Pride neki kmet k Nasradinu-hodži in mu prinese zajca v dar. Nasradin-hodža ga sprejme, se zahvali, pelje kmeta v hišo, ga pogosti in ga obdrži tudi čez noč. Teden dni pozneje pride isti kmet k Nasradinu-hodži, ki ga zopet vljudno sprejme ln pogosti.
Ne mine teden dni, ko pridejo k Nasradinu-hodži neki gostje. Ker jih ni poznal, vpraša:
»Kdo ste, dragi moji?«
Povedo mu, da so sorodniki onega kmeta, ki mu je prinesel zajca v dar. Na-
Perutnino
kokoši, piščance, race kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako sredo in soboto I. Siamič, Glince štev. 213.
sradin-bodža ne more drugače, ne bo da Jih pogosti.
Mine nekoliko dni in zopet se pojavijo aekl ljudje. Nasradin-hodža jih vpraša:
»Kdo ste, dragi moji?« a oni mu odgovorijo:
»Sosedi srno onega človeka, ki ti Je prinesel zajca.«
Nasradin-hodža se popraska za ušesi in reče:
»No, pa dobro, veseli me, da ste prišli, le sedite!« in pogosti tudi nje.
Cez nekoliko dni se nabere polna hiša ijudj. Nasiadinu-hodži je bilo že kar odveč in jih vpraša:
»Kdo pa ste, dragi moji?«
Odgovorijo mu:
»Kmetje smo iz iste vasi, od koder ti je prinesel oni človek zajca v dar.«
»E, pa dobrodošli!« jim reče Nasradin-hodža, »le sedite!« Nato odide, prinese polno skledo vode in žlice ter postavi vse vkup prednje.
»Kaj naj bo to, hodža?« ga vprašalo gostje.
A Nasradin-hodža jim odvrne:
»No, da veste, to je voda od one vode, ki je ostala od juhe tistega zajca, katerega mi je prinesel vaš seljak v dar!«
Nasradta-hodža nese paši darilo.
V mesto, kjer je prebival Nasradin-hodža, pride nov paša (visok turški dostojanstvenik) in vsi hitijo, da ga počastijo, kakor je to običajno in mu prinašajo darove. Tudi Nasradin-hodža se odloči, da pojde k paši, nabere nekega večera kutine in jih položi v košek, da jih odnese drugo jutro paši v dar ln pozdrav.
2ena njegova je videla, kako pripravlja lepe in debele kutine in ga vpra'- •
»Komu Je to namenjeno?«
Nasradin-hodža ji odvrne:
»Saj veš, da Je prišel novi paša, čas je, da se mu poklonim in mu nesem darilo.«
»Mar se to nosi v dar, Bog se te na! usmili!« mu odvrne žena, »bolje bi bilo in
lepše, da nabereš fige, dateljne ali kaj podobnega.«
»Ne!« reče Nasradin-hodža, »samo kutine mu ponesem, drugega nič!« in vzame lepo vezeno brisačo, pokrije ž njo kutine in leže spat. A ženska je ženska in hoče, da obvelja njena; čaka, da zaspi mož, gre na vrt, nabere iig, jih položi mesto kutin v košek in jih zopet pokrije.
Drugo jutro vstane Nasradin-hodža, se praznično obleče, vzame košek, ne da bi odgrnil brisačo ln se odpravi naravnost k paši. Paša, ki je že popreje slišal pripovedovati o Nasradinu-hodži, ga pozove predse, ker se Je hotel ž nJim nekoliko pošaliti.
Ko stopi Nasradin-hodža pred pašo, pade na kolena in se mu klanja, sluge pa
odnesejo njegovo darilo paši, ki jim zapove naj zmečejo Nasradinu-hodži fige v glavo Sluga vzame figo iz košare in jo vrže Nasradinu-hodži . v glavo, a ta se klanja in vpije: »Hvala! hvala!« vse dotlej, dokler ni dobil vseh fig v glavo.
Paša se zelo čudi in vpraša Nasradina-hodžo:
»A zakaj vpiješ: Hvala in komu se zahvaljuješ?«	j
»Moja hvala ne velja tebi, presvitli paša, temveč moji ženi, ki je bila toliko pa. metna, da je položila fige v košek. A če si bile to tiste kutine, katere sem jaz pripravil, bi bila zdaj moja glava mehka kakor fige!« mu odvrne Nasradin-hodža.
BIIBIB88IB
i a b b
■ ■ ■ ■
©
■
Si
a
Ljubljanski
elesejem
od 1. do 10. septembra 1923.
Zbirališče vseh gospodarskih krosov. / Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstnega blaga. / Prvovrstni poljedelski in gospodarski stroji svetovnih znamk po tovarniških cenah. Velesejmska legitimedja, katera se dobi za ceno Din 50-— v trgovskih zbornicah in v bankah v vseh mestih nsše države, opravičuje na
50°|0 popust na železnicah
za osebne vlake In brzovlake št. 13 In 14. / Znliana voznlna na pamlkih jugoslov. paropiovnlh druib. / Vstopnice za enkratni obisk velesejma sa bodo prodajale po Din 15-— v blagajnah ob vhodih na sejmišče. / Stanovanja preskrbljena.
B
Ali si član .Jugoslovanske Matice ?'
Jaze-la-
je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo.
Jeziki 1
1 meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje za 2 kg prediva ali 14 kg godenega ozir. 20 ks surovega lanišča.
Najboljši materija! za pokrivanje streh. Prevzamem tudi črno-pokrivaška dela, strehe iz lesnega cementa In strešne lepenke.
Skladišče:
Maks Ussar
®	Maribor
Gregorčičeva ul. št. 17
Ganjenim naročnikom „Kmetijskeg-a M*a", zlasti onim, ki imajo svojce in inance v Ameriki, najvljudneje naznanjam, da sem otvoril oblastveno odobreno pisarno za prestavljanje spisov Iz tujih Jezikov v slovenščino in obratno. Jamčim za pravilnost prestave. Cene zmerne.
Vljudno se priporočam za obila naročila
Hlnko Privšek
Ljubljana, Miklošičeva e. 18/1.
poleg lodliia
zelo lepa semenska ajda
se dobi po najnižjih cenah pri
|..|V|.lilllH 9
osrednji gosp. zadrugi v Ljubljani,
Kolodvorska ulica št. 7.
•^SiaMMMHBMMaaPiS
Ustanoujsno
TOVARNA UMETNEGA ŠKRilJA m ELEKTRARNA OmjŽEA ZA Z.

Trgovina z ieteznino
reznik & Fritsch
se je z dnem 25. julija preselila v lastno hišo
itn štev. 7
(prejini lokal A. Schuster).

Kamenit sestoji iz azbesta (kamen) in portland-cementa, vsled tega je taka streha vedno močnejša in ne zahteva nobenega popravila. Dolžnost vsakega posestnika strehe je, da si naroči večno trpežno in ognja varno streho iz
Kamenit a.
Zahtevajte brezplačno ponudile in obiske!
UTNINA
donaša velik dobiček le takrat, če se uporabljajo
valilni stroji.
Vsake tri tedne tudi v najhujši zimi lahko izvalite od 50 do
20.000 jajc.
Z valilnim strojem lahko vsak otrok obratuje. Siguren uspeh. Za velesejem znižane cene. Vsi zahtevajte takoj pojasnila od M. PODKRAJŠEK, Ljubljana, Marijin trg T, ali pa si oglejte stroje na Ljubljanskem veiesejmu, paviljon „K" koja 526. Generalno zastopstvo tovaren NICKERL & Co. Dunaj.
Ne zamudite obiskati
oddelek št. 154
„ i
na Ljubljanskem veiesejmu.
TRGOVSKA
PODRUŽNICE: |
Maribor flovo mesto Rakek
Stovenferadec Slovenska Bistrica
LJUBE.
ŠeEenburgova ulica štev. 1
(PRED SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-'
Izvršuje vse bančne posle rtajfoč-neje ln naikulantneje.
Brzo javi {Trgovska	Telefoni: 189, 146, 458
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana tm&-nfainka v Kolodvorski ulici!
J
Urednik: J&m JPuceli,
Natisnila »Zvezna tiskarna« x idu&Jaot
t