Splošni vestnik. NAPREDEK SLOVENCEV V KULTURNEM OZIRU. Po ljudskem šteju iz leta 1910. je bilo na našem jugu analfabetov: med Nemci 4*15 %, med Slovenci 15-40 %, med Italijani 17*42 odstotkov in med Srbohrvati 63*67 odstotkov. Ako uvažujemo, da so Nemci na našem jugu večinoma sami uradniki,- potem se ni čuditi, da so analfabeti v njih vrstah tako maloštevilni. Če torej izvzamemo Nemce, ki pravzaprav itak ne pridejo. v poštev, ker na našem jugu nikjer ne tvorijo avtohtnega prebivalstva, stojimo Slovenci na jugu v prosvetnem oziru na prvem mestu, ker je med nami samo 15*40 odstotkov nepismenih ljudi. — Leta 1910. je bilo na avstrijskem jugu 94*43 odst. Nemcev, 81-74 Italijanov, 79*31 odst. Slovencev in 35*48 odst. Srbohrvatov, ki so znali čitati in pisati, dočim je bilo leta 1900. pismenih 88'61 % Nemcev, 71*06% Italijanov, 65*67% Slovencev in 24'00 odstotkov Srbohrvatov. Slovenci smo torej v zadnjem desetletju napredovali glede pismenosti za 13:46 odst. in izkazujemo potemtakem med vsemi narodi na tem polju največji napredek, ker so Srbohrvati napredovali samo za 11:48 odsot., Italijani samo za 10*68 odst., Nem- ci pa celo samo za 5*82 odstotkov. — Zanimivo je tudi odstotno razmerje pismenih in nepismenih v posamnih življenjskih razdobjih. Moških med 10. in 20. leti je veščih med Slovenci čitanja in pisanja 95*91 odst., ženskih v isti starosti pa 95*94%, dočim je moških v isti starosti med Italijani pismenih samo 93*4 odst., ženskih pa 92*7 %. — V starosti od 20. do 30. let je bilo leta 1910. pismenih Slovencev 93*4%, Slovenk pa 92*8 odstotkov. Tudi v tej skupini so Italijani za Slovenci, ker je pismenih Italijanov v tej starosti samo 92.2 %, Italijank -pa celo samo 87*8 odstotkov. — Tudi v starosti od 30. do 40. let je razmerje glede pismenosti tned Slovenci in Italijani skoraj enako. — Ljudsko štetje namreč izkpzuje v tej starosti 88*5 odst. pismenih Slovencev in 86 odstotkov pismenih Slovenk, dočim je pismenih Italijanov 88*7 odstotkov, pisrnenih Italijank pa samo 82 %. — Ti statistični podatki nam pričajo, da stopamo Slovenci na kulturnem polju vedno naprej. To napredovanje pa bi bilo gotovo lepše, da nas na vseh koncih in krajih tako neusmiljeno ne zatirajo. A pot našega naroda je naprej, je delo in uspeh slovenskega šolstva in učiteljstva! IV. vseslovanski čebelarski shod, ki bi se imel vršiti leta 1913. v Pragi, a je bil zaradi vojne na Balkanu preložen na leto 1914., se vrši nepreklicno v Pragi v dneh od 7.—16. avgusta. Obenem se priredi tudi velika čebelarska razstava. Na shodu samem bodo predavali najboljši čebelarji slovanskih narodov, tako da ta shod slovanskih čebelarjev nikakor ne bo zaostajal za prejšnjimi, prirejenimi v Sofiji, Belgradu in Moskvi. Protektorat shoda je prevzel občinski svet kralj. stolnega mesta Prage. Pripravljalni odbor, v katerem so člani odborov »Deželnih osrednjih čebelarskih društev« s Češke, Moravske in Šlezije, skrbi že sedaj za to, da bi bilo slovanskim gostom bivanje v Pragi in v vsem kraljestvu Češkem kar najbolj prijetno. Čebelarji vseh slovanskih narodov bodo sprejeti v Pragi s pravo slovansko gostoljubnostjo. Po shodu obiščejo udeleženci znamenitejša mesta češka, kakor Plzenj, Tabor, Melnik, Kraljevi Gradec in na Moravskem Brno. — Velika čebelarska razstava naj poda sliko napredka v čebelarstvu Češke, Moravske in Šlezije. Dolžnost naših čebelarskih organizacij je, da se v velikem številu udeleže te vseslovanske gospodarske manifestacije. Milijonska ustanova za škrofulozne otroke. Neki meščan mesta Charlottenburg je daroval mestu Charlottenburg en milijon mark. Obresti se porabijo za škrofulozne otroke. Isti mož je Berlinu daroval 5,000.000 mark za ustanovitev šol v gozdih.