~~676 Blaznice (noriš nice), kakoršne morajo biti, in kaj je njih namen. Spi."r Ih. Karol Bleiweis, pl'illlfl.l'ij dcželne bl:-t znkc Kranjske. V pojasDilo našim župa.n stvom, častiti duhovš6ini in v obče prijateljem ,Hoveštva. V LJUBLJANI 1878. Za loW deldni Mlbol' J\ mnjski. -'ri~k ,J, Illa'llliknvih llfls r.·,lnil..ov. 44676 Kranjska dežela po sklepn lanskega deželnrga zbora kmalu stopi -y vrsto onih Avstrijskih dežel, ka~ tere imajo že mnogo let za svoje blazne dob r o vrod ­.lene blaznicc (norišnice). Da je bilo to silno potreba, naj izpl'iča kratek zgo­dovinsk ozir na staro 1101'išnico našo. Ko je nekdanji samostan di skalceatov, pozneje sa­mostan usmiljenih bratov, postal bol niš n ica, je iz prva njen dedni dcl \~hoda pri tleh bil odločen Z:1. spre ­Jem bla z il ih, ki so jih tu zaprli v majhne lwiibe. Tisto poslopje, kjer je v holnišnici dandan.cs bJaznica, je leta 1827. iznova zidano bilo s 24 majhnimi sobami in d\'oj ­nima vl'at:1:ma, katerih ena so lesena z majhnim ok'1i­ccm, druga pa iz železnega (Jmrezja; mirni blazni so bivali v 2 delalničnih sobah. Bilo je po takem v tej deželni blazni ci prostora za 37 blaznih. Po "Topographie der k. k. t>rovinzialbauptstadt La.ibach" slavnega dr.. Lippicb ar nekdanjega mest­nega zdravnika za uboge v Ljubljani, je bilo š tevilo b laznih na Kranj ske m takrat tako maj h no, da jih je leta 1828. treba bilo v norišnico sprejeti le 9 , -1829. Jet. 12, -leta 1830. le 4, -1831. leta 8, -. 1832. leta 5, ted'\j v 5 l etih .kupaj 3G, ted'\j jc nekdaj zadostovalo to poslupj e, v katerem so blazni zaprti bivali , Z majhnim pl'08!OrOm zum~j hiše, ki 80 mu dali ime vrta, če tudi pravi vrt ni bil. Ker je tedaj naši deželi zarad vedno silnejšega na raščanja blaznib --leta 1875. bilo je sprejetih 112, 1876. 'leta 98, leta 1877. pa 106 -tedaj ven e ul letu trikrat toliko, kakor nekdaj v 5 letih skupaj ! -veči in bolje vredjeni zavod že davno sila potreben bil , zalo se mi zdi primerno, seznaniti zda:i občinstvo z Il o tra­njo naprav o in name,Do ru dobrc blaznice. V Lo n don u bila je še le v sredi preteklega sto­letja ustanovljena prva I>lazoica. -Koncem preteklega Btoletja pa, ko je v Pal' izu divjala Ijuta Francoska re­ volucija, dosegel je slavnnznaui zdravnik bla.znih Pi nel z veliko težavo in cel6 nevarnostjo svojega lastnega življenja to, da je smel blaznim odvzeti verige, v katere so biti vklenj eni, kajti še v teku sedanjega 8tole~ja shranovali so nemirne blazne v kletkah, tičnikom po ­ dobnih. Prchuda. sila, s katero so hoteli vkl'otiti nemirne in besne blazne, rodila je leta 184u. na Angleškem na­ sprotno misel, doseči zdr.wilni namen brez vsake sile j ta sistema se imenuje "Dorestraint". Slavnoznani An­ gleški zd"avnik Conoly bil je prvi, ki je vsakoršno silo odpravil, in z dobrim vspehom bila je ta Bistema v Angleških blaznicah in pozneje tudi po celem konti­ nen tu vpeljana. Zdaj povsod in tudi pri nas skušamo vkl'otiti nemirne in besne blazne le zle pob ese d o in s pri pomočjo primernih zdr avi 1; ako se nam pa to po tem načinu ne posreči, o sam oti ro o blaznega na dve ali tri ure, in kmalu se pomiri tako, da more zopet bivati med drugimi. Vsak nagovor, vstop v celico, alj če se moramo dotakniti blaznega, zgodi se z največo krotkostjo in zmirom tako, da se bolnik ne vstraši in ne razburi. Tako ravnanje je pa le mogoče, če ima zdravik v dobro vredjeni blaznici tudi veliko število dobro­voljnih, inteligentnih in neutrudljivih strežajev na strani. Za nek~~tere izvanrcdne slučaje se poslužujejo zdrav­niki, kakor na Angleškem, tako tudi drugod, vendar še neke sile, to je, "jopice za silo" (Zwilngsjacke). Ta. pomoček je včasih potreben pri takih blaznih, ki se hočejo usmrtiti, in pri onjh" ki so silno nesnažni. Ne smemo se tedaj čuditi. da ima proBto ljudstoo pa tudi izobraženi svet še dandanes mnogo predsodkov in tak strah pred blaznicam, da sorodniki izročijo le po dolge m pre mi š lj ev anj i na umu bolnega člo­ veka.blazni ci. Se le začetkom tega Btoletja se je jelo bolj r.zšir­.ienlti prepričanje, da blazni Di BO budodelniki , ampak le milovanja vredni bolniki v.led bolezni v možganih al i čutnicah. Nenara.vni občutki, prečudno zmedene U1isli1 zmešani govor, nemirno, včasih prav divj e obua­ šanje, to so le znamenja bolezni; primeriti se mo­ rejo bolečinam in občutkom, ki jih imajo na srcu boln~, fantazijam onih za šeoom zbolelih ali onemu hudemu nemirn J ki sili za vročnico bolnega človeka skočiti 8 postelje ali skozi okno. T ak o zdravniško spoznanje postalo je te melj se· danjemu ravnanju za vpešno oskl'bJjev3Dje in ozdrav .. ljevanje blaznih. Tukaj hočem nav~sti nekaterih slučajev iz lastne rrakse j razvidi s,", iz njih, da je pravo spoznanje te~ eBne bolezni blaznega prvi in najbolj imeniten ko­ rak ozdravljenja. Neka mlada gospic. Slovenka bila je vsi ed rev­ ščine starišev primorana poiskati si slu~be v Trstu. Morala je tam opravljati težka dela; vsled pr.silnega napenjanja telesnih svojih moči zbolela je za hudo vro· čino in šenom. Mati prepelje še bolno hči v hudi zimi domll. Komaj tri dni doma, zblaznela je. Strašni ob­ čutki .io morijo ponoči in podnevi j vedno kriči, da je pogubljena, da ne sme živeti, vidi pred seboj strašansk e prikazni, ki so bile vzrok njenega vednega nemira. Pr i· peljana V tukajšnjo blaznieo kaže isti nemir in splošno nespametno vedenje. Poskuša se rešiti teh strahovitih občutkov, usmrtiti se hoče. Najprvo popije steklenico petroleuma, kar jo pripravi v smrtno nevarnost; kmalu potem se obesi na železna vrata, a bila je še o pravem času odrezana. Potem požre td solde -in ko je bilo tudi to brez vspeha, pos};:uša požreti precej velik križek SV{ljega moleka (paternoštra) , katerega iz požiralnika izvleči se mi je še posrečilo. Zadaviti se hoče škoro vsak dan, a 1-;CI' smo zel6 m l. njo p8 ziji, ni dosegla 8\"0­jega nam ena. Pokazala so se pa pri njej znamenja splošne bl'czkrvnosti. Posrečilo se mi je vsled pripravnih zdravil (katere sem ji mogel po umetnem načinu vbrjz­gljati v kri) odpraviti to krvDO slabost; začenjala se je telesno okrepčavati in postala je bolj mirna; prešle so počasi one hude morivne prikazni in začela spozna­vati je napačno svoje ravnanje. Zato upam zdaj, da se popolnom~ ozdravi. Drug slučaj. 30 let star hlapec, poprej ves zdrav, pameten in trezen človeIt , imel je opravke v neki vasi na mo~vh:ii. Da bi poprej prišel do omenjenega kraja, se poda čez močvir:je naravnost ~je v hitrem teku, skače čez sto in st~ gl'abnov tel' ves spehan pije iz mlake vode in poje slabo klobaso. Prid šega doml' strese mrzlica j v hudi vročini začne divjati, pobija vse, kar mu pride pod roke, povsod vidi hudiča, ki ga hoče zgl'ubiti; silno smešno se vede v govoru in v vsem svojem obnašanji. V blaznici se vsak večer ponavlja isto besno vedenje j treba ga je bilo osamotiti zato, ker je bil eden najne' al'niših bolnikov. Poduevi je bolj mi· ren, vendar popolnoma zmešan, vizije in halucinacije ga iznemirj.jo neprenehoma. Ni dvomljivo , da je bila blaznost nj egova nasledek hude [fi r zli c e. Dohil je v norišnici primernih zdl'avi! in kmalu se je popolnem ozdravil. Dandanes niso blaznice več vetrišnice, ampak b o l­niš n i ce morajo biti, ki se le v nekaterih stvareh raz­ločijo od navadnih bolnišnic, kakor to zahteva drugačno vedenje blaznih. Pa vsaj tudi bolnišnice niso vse enake; drugače se one, kjer so ozdravljajo vnanje bolezni, drugače porodnišnice, drugače za nalezlji\1e bolezni itd.; vse pa imajo namen: ozdraviti ozdravljive, ali vsaj dobro oskrhljevati ne o zdr a v Ij ive. Bolniki, ki iščejo pomoči v bolnišnicah, se razde· lijo v tri vrste. V prvo vrsto spadajo oni, ki vsto· pijo v prvi č v bolnišnico, se ondi ozdravijo in ee nik­dar več ne vrnejo tje, -v dru g i vrsti so bolniki, ki se sicer tam ozdravijo, pa. sčasoma zopet iščejo pomoči, bolehajo namreč za jetiko, mrzlico, revmatizmom in za raznimi unanjimi bolezni, ki se včasi kmalu in večluat ponavljajo in vzročajejo njih večkratni vstop v hol· nišnico j -v tre tj o vrsto pa spadajo oni, ki so n e­D zdr a v lj ivi; si zaslužiti ne morejo ničesa , pa jih tudi žlahtniki njihovi ali njihove dOlllovinske občine ne morejo oskrbl.ievati , ker dad6 sila. veliko opravila in potrebujejo vedaega nadzorstva i taki bolniki morajo tedaj toliko časa v bolnišnici ost. ti , da končajo ondi svoje življenje. Enake bolnike najdemo tu v bl a" n i ca h. Ne­kateri se v kratkem ozdravijo in ostanejo pa zllli­rom zdravi; drugi se VI' nej o večkrat, posebno pijanci, ki vsi ed presiloega pijančevanja zblaznijo, in kon ečno oni ubogi neozdravljivi blazni, ki so popolnem zmešani, sebi ali druzim nevarni, in zato nikdar nc smejo zapust.iti blaznice. Ni tedaj res, d. le bolezni uma s o neozdravljive in da se le te bolezni lože in večkrat ponavljajo, k.kor druge bolezoi. Imajo pa bolezni uma to posebno last­nost, da 80 le redkokrat ozdravljive zunaj blaznic zato, ker potrebujejo posebnih in raznovrstnih zdrav­stvenih pripomočkov. V raznih deželah so tudi navadne bolnišnice raz­deljene v zdravilnice in pa v hiše za ooemogle in ne o zdr a v lj ive. V nekaterih deželah in nedavno so se tudi b l a zni ce strogo ločile v hiše za ozd "av­ljive in neozdravljive blazne. V zadnjem času se je pa taka ločitev opustila; spoznalo se je za bolje, da ste obe v vrsti blaznih veni hiši, pa ločeni so v raznih prostorih blaznice. Navod tej spremembi je bilo spo­znanje. da potrebujejo tudi neozdravljivi blazni včasih onih pripomočkov, kakor jih je treba ozdravljivim in ravnokar zbolelim, in da mora tedaj uprava blazni ce biti enaka za obe vrsti blaznih. Dalje je skoro tretji na neozdravljivih blaznih v. norišnicah za raznovrstna del a jako pripravn.; ta delavnost toraj v blaznicab, v katerih bivajo ozdravljivi io neozdravl jivi, koristi vsem. Med neozdravlj ivim i so tudi nekateri taki, ki po­ znajo svojo bolezen, ki 80 prav radi v blaznici in ce­nijo njeno upravo. Taki bolniki raznih stanov so za. ozdravljive iu prebolele velike vrednosti; oni jih tola· žijo in ra.zvedl'ujejo ter pl'eganjajo jim marsikatere pre· sod ke. Če tudi s alUj blazni, so vendar deloma zdrav­niki drli g i m blaznim. Napačno bi blilo toroj, ločiti take koristne bolnike zavol.io neozdravljivosti od ozdrav­ ljivih. Neopl'avičen presodek jc, da je združba neozdrav­ljivih škodljiva ozdravljivim; le posebne lastnosti bo­ lezni, ki se pa nahajajo pri blaznih obeh vrst, imajo škodljiv upljiv na holoe na umu, zatorej ie pa tudi raz­delitev in ločitev bolnih po lastnostih bolezni io l'a,,!ičnih osebnost ih nepogojno potrebna. 1\1isli, kako naj so vl'edjene bla zni ce, ali imajo v njih loče ni biti ozdravljivi od neozdravljivih blaz­nih itd., spl'emenile so se sčasoma zelo. Norišnice, ki so bile zidane prejšnja leta, se zel6 razločujejo od današnjih, vendar bile so o svojem času zgledni za­vodi in so še zdaj dobre za rabo. Dandanes se blaz­nice tako vredujejo, da so prostori za oskrbništvo in g o s pod ar s t v o popolnem ločeni od bolniškib od­delkov, a vendar se lahko pride iz teh do unih, -tudi morajo biti mož k i oddelki od žen s kih kolikor mo­goče oddaljeni, -za vsak spol morajo biti posebna sprchajališča, -prostori za raznovrstna dela hlaznih ~e nahajajo na moški in ženski strani. Vsaka dobro vl'edjena blaznica ima za vsak spal po več razredov, ki so po bolj ali manj prostornih mostovžih ali pa po nadstropjih ločeni; v nekaterih norišnicah so cel6 po­sebne hiše za posamezne razrede bolnih. Na tak način je mogoče, popolnem ločiti mir n e od nemirnih, snažne od nesnažnih, prebolele od onih, ki imajo kronične tel e sne bolezni in pa le nekatera znamenja blaznosti, nep reD eh o ma nemirne in divjajoče od onih, ki postajajo včasi razburjeni; tudi za mirne blazne izobraženih stanov se nahajajo posebni oddelki; ako so pa izobraženi blazni vedno ne­ mirni, divji ali neaoažni, potem se ve da je taka ločitev nepotrebna, ki ne koristi bolnim, pa napravlja deželi nepotrebnih velikih stroškov. V bolje vredjenih norišnicah se nahajajo prostori, v katerih prebivajo blazni pod nev i; tudi se skrbi za to, da so prostori po številu v njih bivajočih blaznih dostojuo veliki, da so zračni , svitli in dovolj gorki. V ta namen so spa 1ni in dne v n i prostori v raznih nad­stropjih, ali pa eden zraven druzega; tudi se š iro k i m o s t o v živ nekaterih bolnišnicah porabijo za biva­lišče blaznih podnevi. Nove blaznice se večidel in najbolje raz.vetljujejo s plinom (gazom); kurjava pozimi je v kleti, od kodar se gorki zrak po cevih razširja po vseh nad­stropjib. Taka naprava je zel6 korisina , prvič z.rad tega, ker blazni ne pridejo do ognja in se tako odvrača vsaka nesreča, -drugič zato, ker se po taki kurjavi da razgreti več prostorov. Navadne naše peči se naha­jajo v nekaterih blaznicah le v oddelkih, kjer bivajo , • mirni, a tudi tam morajo mesteje imeti ključaInico, katero more le strežaj odpreti. Kurjava stolikimi pečmi veliko stane in je bolj nevarna, kakor kurjava z vročim soparom. -Prostori pa se ogrevajo ali z vročim vodnim soparom ali pa z vročim zrakom; v nO~ vej šem času se združujeta oba načina tako, da je v pripravnem kotlu voda, katera ae po vročem soparu bolj ali manj razgl'eva in po vseh nadstropjih razšir:ja. V vsakem oddelku so k opa li š ča, katera so za ozdravljevanje blaznih ne o b bod n o potrebna. Kopa. lišče z dvema ali tremi banjami in slapom (douche) ­mora biti blizo stanovališč, da se bolni ne prehl.dijo in ne vtrudijo po kopelih. Na vsakem oddelku mOl'a biti po eno ali dvoje sobic, da se morejo o s a ro oti t i včasih razburjeni blazni za nekoliko ur; ondi ostanejo tudi ponoči v družbi stre· žaja, dokler se ne pomirijo, kajti dobro ni, če se pre­stavijo zavoljo začasne razbtu'jenosti takoj na kak drug oddelek. Oddelek za neprestano besne (divjajoče) mora imeti več sobic za osamotenje , ki imajo posebno na­pravo. O k n a njihova so ali visoka nad tlami ali pa v navadni višini, šipe pa iz tako močnega in debelega stekla, da 8e lahko po njih skače, pa 8e ne starejo ; tudi morajo trdno omrežena biti in tako narejena, da se po potrebi otemniti dad6_ Vrata teh sobic so de­bela in močna, se odpirajo in zapirajo samo od zunaj, in imajo majbno ljllknico, skoz katero se opazt~je blazni tako, da on tega ne čuti. Bobice za osam otenj e na tem oddelku se imenujejo celice, ves oddelek pa .e zove oddelek bes nih. V nekaterih še novejših blaznicah se pa nahajajo v tem oddelku vsakovrstne čudne naprave, ki so le ostanki onih starejih časov, ko so blazne le kakor hu­dodelnike zatvorili in se ni poskušalo, jih ozdraviti. Dandanes so te celica enake navadnim sobicam, le okna so trdno izdelana, steklo je močno, zatvornice pri oknih 80 iz trdega in močnega lesa, se trdno zapr6; vrata so močna, se morajo posebilo dobro zaklepati, zid in tla so zi oljnato barvo prevlečena t da se dobro in lahko sn.žiti dad6; vsi vogli v sobici so ogbjeni. da se beBnik nikjer poškodovati ne more ; tlldi za klil'· juv" in zračenje je dobro Bkrbljeno, S tako napravo je celica podobna na v a dni sobi, kamol' se postavlja vsakovrjtno hišno orodje, Take celice vtisek na bol­nika ni neprijeten; ves ta oddelek blaznice je potem zel6 podoben dobro vredjeni bolnišnici, in zgublja ne­kdanjo strahovitost pri občinstvu, Vrti morajo biti v bližini oddelkov, Senčnata dre· vesa, cvetlice , prijetne vrtne napl'av(!, klopi in vrtne hišice so potrebščine, ki se dandanes nahajajO na vrlih vsake dobre norišnice. Tudi na vrtu morajo biti ločeni spali in blazni po različnosti bolezni; mirni mo­rajo biti oddaljeni od nemirnih, da se brez motenja sprehajajo in okrevajo v dobrem zl'aku, Taka razde­litev tudi strežaj em olajša nadzorstvo, Pomanjkanje takib pregraj enih vrtov bil bi velik pogrešek, katerega odpraviti mora biti skrb vsace,mu dobremu vodstvu. V vsaki dobro vredjeni blaznici so del ain ice za bolnike: mizarnice , šivarnice, čevljarnice , pa tudi pro­stori za pletenje slamnic, za pripravljanje sočivja, ku· hinja, perilnica, sušilnica. Povsod 11\ vspešno pomagajo blazne ženske. Prav koristno je, če ima blaznica ka,j polja in živine. Tam najdejo blazni kmetje sebi primerno delo, pa ~e tudi gnoj in marsi,bj druzega dobro porabi na kOrIst zavoda. Poskusilo se je v novejšem času 7 in to z dobrim vspehom, nastanovati mirne blazne v na v a dni h hišah, se ve, da pod dobrim varstvom in v bližini blaznice. Take naseibe blaznih imenujejo se "k O Ion ij e" 1 ki so pod nadzorstvom vodje norišničnega ; blazni se tu pe· čajo s poljed~lst vom in živinorejo 7 zato morajo imeti take kolonije dovolj sveta, 8kušnje so učile, da precej veliko število blaznih ne potrebuje dr&zega bivanja v norišnici , in da se brez nevarnosti morejo nastaniti v navadnih hišah, le skrbeti je treba, da se pazljivo čuje nad njimi in da se bri prestavijo v blaznico, ako po­ stanejo bolj nemirni. Ker 60 norišnice sedanji čas po­vsod p,enapolnen e, dobile bodo kolonije še vedno večo veljavo zato, ker se dad6 z manjšimi stroški vrcditi in se tako prihrani stroškov deželi in davke plačeva­jočim deželanom. -Največa taka kolonija (naselbina) je Belgij ska vas Ge el, v kateri že čez sto let vaščani osJtrb\jujejo blazne različnega stanu. Blizo tisoč blaznih biva v tej vasi, katera šteje 9000 prebivalcev. Blazni seljaki vživ.jo tu precej prostosti; oni opravljajo vs a dela v družbi zdravih, a tudi vživajo ž njimi primerni h veselic in z&hav. RiLvna se tam lepo z blaznimi; brez dovoljenja zdravnikov nikakoršna sila ni dopuščena. Samoumori so redki in telesno z(iravje je sploh ta fi tak6 dobro, da so se našli leta 1838. čez sto let stari blazni. Pobegnilo jih do zda:i ni mnogo, ker je vas Ge el . tako goščavo obdana, da nihče ne more lahko pobegniti. Vendar ima tudi ta kolonij;:\ mnogo napak, kar se pa zboljš.ti trudijo ondotni zdravniki. Kolonije so živ dokaz, da morejo mnogi blazni bivati v veliki prostosti in bt'ez posebnega nadzorstva, kar zavodu vsakako manj stl'oškov prizadene. Tudi se da 11 j o našo blaznico na ::; t ude n eu smemo vvrstiti kolonijam, kajti tudi tu st.nujejo blazni v raznovr.(nih poslopjih brez omreženih oken in posebnih priprav ; delajo na vrtu in polju tudi zunaj ozidja; hndijo v bližnjo cerkev, na· pravljaja izlete v LjlIbljano in okolico, vživajo tedaj tudi tt\ obilne prostosti. Dalje naj še omenim to, da se v vseh blaznicah skrbi za to, da imajo blazni prim ern o z il bil vo, ke· gljišča itd., za bolj premožne bolnike tlIdi biljard in dvorano, kjer poj6, igrajo in plešejo. V norišnici mora pa tudi biti kap eli e a za službo BožjO, potem majhna l ekarnica in knjižnica. Skusil sem v tem popisu razložiti na kratko vse, lu r se vidi ia najde, ko se pride v dobro vredjeno blaznico. Prepričal se je lahko vsak . da se le celo malo razloči od dobro vredjene bolnišnice , da se pa tudi v njej ne najde posebllih in skrivnostnih naprav, ki jih opisujejo včasih pisatelji v svojih povestih zato, da je pripovedka čitateljem bolj mikavna. S tem sem dovršil prv i del svoje naloge. V dru g em delu govorim o tem, kaj ima d o­ seč idobra norišnica. O z cl r a v lj ivi bolniki morajo se v norišnici ozdrav~ ljati, ne o zdr a v lj ivi pa naj najdejo svoji bolni oBeb­ nosti primerno domačijo, --to je, na kratko re­čeno, cilj in konec dobre norišnic e. Nekatere telesne bolezni se lahko v prvem hipu spoznajo za neozdravljive, tako bolni hirajo in kmalu umro. Ravno tako je tucli pri nekaterih boleznih uma. Mnogo blaznih Be takoj more razglasiti za ne o zdr a v­Ij ive; drugi se izprva boljšajo, a kmalu tudi pri naj­veči skrbJjivosti začno hirati , kakor je to včasi pri pljučnici , pri vnet ji prsnih mren, pri revmatični hro moti itd., -v preteku teh bolezen Dastane neozdrav­ljiva .ietika ali mrtudnost. Prva in najbolj imenitna naloga zdravnikova je odločiti, v katero vrsto Bpada novo sprejeti bolnik. Važno je to za ozdravljenje bolnika, še bolj pa za nje­govo rodovin o ali žlahto. Za ozdravljivega bolnika r.~dovina gotovo l'aji in več žrtvuje, kakor za neozdl'av~ lJIvega; ona bo doma vse tako vred ila , da bo za-nj prav, ako ima priti zopet domu. Nikar n",j se tedaj 1'0­ dovini ne vcepi neizpolnljivo upanje j tem hujše je za-njo, ako pozneje up splava po vodi! Ni ne človeško, ne priljudno , obljubiti žlahti ozdravljenje bolnikovo • po­zneje pa preklicati besedo. Tudi le koristi zavodu to, da se izprva podučuje žlahta o slanu bolnikovem ; tako se prestrižejo neopravičene zahteve in nade. Res je, da se v prvem hipu ne da konečno določiti, ali je blazni ozdravljiv ali nej zato treba zdravniku daljšega odloga, v katerem opazuje bolnika, in iz tega opazovanja potem dobi podlago za svojo prognozo. Tudi pri bolnikih, ki se ne morejo pop O1nem ozdraviti, se posreči večkrat odstraniti sčasoma neka· tere za bolnika in žlahto posebno nestrl'ljive prikazni, da je potem bolniku mogoče bivati ZUnaj blaznice. Včasih je spoznanje bolnega uma pri nekaterih blaznih jako težko zato, ker skoraj vsa opravila mož­ganov vršijo se popolnoma redno in se blaznost vrti le v zelo ozki meji tako, da občinstvo dostikrat trdi, da je človek zdrav, zdravnik ga pa vendar pripoznav~ za zel6 nevarnega bolnika. Tak interesanten slučaj bil je nek posestnik v okolici Ljubljanski, katerega nepre­ mična ideja se je koncentrirala. na dve osobi, in je blaznost v tistem trenutku, ko glavne osobe ni več vmes bilo, skoro popolnem prešla. Bil je t. m.li! oženjen več kot 16 let s pr,w pridno in pametno gospodinjo ; na majhni svoji kmetiji živela sta dobro in zadovoljno, imela sta 12 otrok, a samo 5 ostalo je živih. On je bil zmirom varčen. trezen gospodar in zdravega uma. Ne· kega večera bil je v bližnji vaBi v veseli družbi, ondi se je vpij.nil, in doml\ grede obleži v snegu. Zjntl'aj ga najdejo vsega trdega, vendar oživil se je še, a prsti nog so mu pozebli. Ležati je moral doma več tednov, in začel takrat pijančevati. Dalje časa trajajoči navali krvi,/y možgane rodili so pri njem blaznost. Imel je str~šne halucinacije ia vizije; slišal je glasove in ddel ;podobe, ki so ga vedno vznemi~jale in razburjale za.to J ker BO izbudile misel o nezvestobi svoj e že prec'!j stare 8opruge. Za njenega ljubček.a si je domišlje7al soseda, že čez 60 let starega. in pobožnega moža, ki se za take mladostne stvari še zmenil ni. Odilej začelo se je pravo peklo v hiši; trdil je, da je le prvi otrok njegov, ",i drugi pa sosedovi j preganjal, žugal in tepel je ženo, otroke in soseda ljubimca, vsi so morali večkrat bežati iz hiše. Postal je tako nevaren svoji radovini , katera se je konečno vendar smilila vaščanom, da so ga pl'i~ peljali v blaznico, čeravno je marsikateri bil popolnem prepričan, da mož ni blazen. In res moram konstatirati, d. dolgo nisem ne najmanjšega znamenja blaznosti na njem našel: govoril je v vseh stvareh tako pametno, vedel se tako dobro, da sem se še le po njegovi kon· frontaciji s žeOI) mogel prepričati, da mu fiksna idej a po glavi roji in da more ta domišljija po bolnem nje govem umu ognjeno izslikana postati za rodovino zelo nevarna , -a da jo on zatajiti skuša. Ker se je v blaznici mirno in pametno vedel, vžival .lC v njej precej prostosti; delal je kmečke mošnjice za denar in večkrat je šel s strežajclll v mesto kupovat usn.ia in druge za tak fabrikat potl'ebne tvarine. Eno nedeljo napravlja strežaja, da g l'esta v bližnjo kl'čmo ; tu strežaja prav po zvijaško napnjil in ko iz krčme proti blaznici kor~-t· čita, mu uide. Nurd.vnost beži c10mlt. Bil je par tednov manj siten in razburjen, gotovo je storil to strah pred blaznico. Neko jutro pa je povabil SOP1'Ugo, da naj gre z njim v mesto. Ko pa st. zunaj vasi na polji, jo zg"abi, vrže na tla in ji s pipč\(om prerež. žil. na no ­gah in rokah. Ko so na l"'lk hiteli v,l ščani ženi na pomoč, beži. Poslu'ival se je tri dni na. močvitji, potem se pa Bam oglasil pri sodniji, da bi ga zurad tega de· janja zaprla. Sodnija ga izroči blaznici, v kateri je kakor poprej bil eden najbolj mirnih in delavnih bol­ nikov. Žena vsled hude krvavitve in velicega straha začne hirati io umrj e za j etiko. Jaz mn to povem z namenom in v trdni nadi, da bo smrt večletne njegove tovaršice napravila močan vtis na njegov bolni um in se bodo morebiti spremenila njegova bolna čutila. Utegoil bi potem živeti v prostosti, posebno, ker je bila glavna osoba njegove domišljije se preselila v boljšo deželo. In res! nisem ae motil; bil je nekaj doi OsOren in zamišljen, postal je bolj mehkega srca in videl sell ga večkrat jokati. Pozval sem otroke njegove v blaz­ nico; on jih sprejme dobro in se lepo z njimi pogo ­varja. Kmalu potem prosi žlahta in vaščani I naj ga izpustim domu, ker so otroci sirote in kmetija brez go· spodarja. Udal sem Be prošnjam, ker som bil prepri­čan, da bode živel brez nevarnosti pri svojih. In zopet nisem Be motil. Postal j e zopet dober gospodar in dober oče vsem peterim otrokom, ne vpi· jani se več I le od onega soseda noče nič vedeti. Ne najmanjše znamenje blaznosti se ne vidi na njem, ven ­ dar ni zdravega uma, a blaznost njegova je postala tako slabotna, skrita, da jo more zaslediti le izveden opazovalec. Nalog blaznic je tedaj dvojni: 1) ozdravlj iva bo Inike pop o Ine m ozdraviti, 2) pri ne o zdr avl j i vi h delati na to, da se odpravijo vsaj najbolj nadležne pri­kazni; če pa. so popolnem neozdravljivi, oskrbeti jim primerno postrežbo. Po teh načelih se ravna v blaznicah ozclravljevanje blazuih, pri katerih se nikdar ne sme pozabiti, da so tel e s no, to je, na čutnicah in možganih bolni. Uaz­ume se tedaj zato samo po sebi, da se nič ne doseže s kl'eganjem, žuganj em in opominjevanjem , ampak da le s pl'evidnim zdravniškim ravnanjem se da. kaj doseči. Ttl ni kraj, naštevati zdravila, raznovrstne kopelje i. t. d., katere Be vspešno rabijo pri blaznih, le nekaj mi je treba posebno omeniti, namreč primerno h ran o. Dostikrat pridejo bolniki v zelo revnem st"nu v blaz· nico, v malo tednih se pri dobri hrani okrevajo ne samo ielesno, ampak včasi minejo tndi najgrozovitejše in naj­ nevarneje prikazni blaznosti. So bolniki, ki se doma ne dotaknejo nobene jedi, v blaznici pa kmalu jedo to ­ liko, da se začn6 rediti, in to le zarad primerne hrane. T,\ ni treba nikakoršne potmte, al bolnik mora dobi ­ vati dobre .iuhe, jajic , mleka, pečenke, pa tudi villa, kakor se clajet. za pomirjenje bolnikov makov sok in klora!. Primoran je zdravnik včasib tudi pri dL'Uzih bo ­leznib premagati trm o bolnikovo z dubro besedo ali pa ga vsaj resno opomniti, ako ne uboga ukazov zdrav­ nikovih. Isto tako ravna zdravnik v blaznici. Kakor pa zdravnik ni v stanu, ozdraviti pljučnico, dri sko in druge telesne b")lezni le z dobro besedo, ravno tako ni mogoče , ozdraviti blazne s samo lepo ali buclo besedo. V obče kažejo tlkušnje, da je bolje, ako se z ravnokar zbolelimi blaznillli io pri silni hudi bolezni le malo z njim i občllje in st! opustijo vse tolažbe in vBakoršna žuganja. Pvpraševa.ti malo, a bistro opazovati in na ­ tanko, -to daje zdravniku dosti gradiva za spoznanje bolezni. Bolni možgani so jako občutljivi in potrebujejo miru, ce16 osamotenja, da se odstranijo vnanj i škodljivi vplivi_ To se tudi zgodi takrat, če bolnik z besedo in dejanjem postane nad1 e žen ali .e16 nev a­ r eTI; zdravnik je v tacilI sluČa.jih dost:kl'at primoran, nasprotovati željam in volji bolnikovi , da doseže svoj zdravniški namen. Napačno in škod~jivo sočutje bi bilo, ako bi se spolnile vse zahteve blaznega zavoljo tega, da se ne jezi, kajti potem bi se zanemarila pravo in vspešno (,zdravIjevanje. Kakor zdravilstvo v obče, tako je tudi zdl'avstvo blaznih zadnja leta veJik korak naprej storilo. Zdaj ni več treba onih mnogovrstnih naprav, L)J'I:~z katerih po­prej ni bilo nobene blaznice, da silno nemirni bolniki ne poškodujejo sebe ali drugih; z In alo izjemami se sme pustiti Vdcm bolnikom prosto gibanje v blaznici. Ta veliki napredek v psihatriji (v dušosJovji) se sme primerjati napredku v kirurgiji (ranoeelstvu) , pri kate­ 16 rem se izvršuje lahko vsaka velika operacija po omo­ticah z eterom ali kloroforom. Ta iznajdba pripomogla je mnogo, in to po pravici , da je ljudstvo začelo bolj zaupati zdravilstvu, pa še važneje je to, da one omo~ tice odstranijo bolniku bolečine in mu prihranijo nepo­trebno in zef6 nevarno napenjanje telesnih moči. Oskrbovanje ne o zdr a v ij ivi h blaznih se ne raz­ločuje veliko od oskrbovanja o zdr a v lj ivi h , vendar je pri ravnanji z neozdravljivimi nekoliko razločka o tem, da bivajo te vrste bolniki po več let ali celo živ­ljenje v blaznici. Na ozdravljive bolnike, ki se vrnejo po prestali bolezni v kratkem k svojim poprejšnjim opravilom} se ne ozira blaznica toliko, da bi blazni v njej našli enake naprave in zabave, kakor jih imajo doma, pač pa mora to biti pri ne O z rl r avl j ivi h, ki so prisiljeni bivati več let v blaznici. Blaznica nikakor ni del aIn ica, a vendar nobena reč ni koristnejša te­lesni in duševni zadovoljnosti bolnikov , kakol' nekaka dobro izbrana in prav odmerjena delavnost. Zdravnik ni v stanu porabiti za delo v s e h blaznih, kajti omenil sem že, da so tudi neozdravljivi, čeravno ne dolgo, vendar včasi h silno razdraženi in nemirni j takrat, se ve da, je vsakaka delavnost nemogoča. Drugi zopet hitro propadejo telesno in duševno; taki potre­bujejo zmirom in zmirom pozornosti in postrežbe, ker tudi za najbolj navadna dela niso sposobni. Samo po sebi se razume, da nimajo vsi bolniki enakega nagiba ečati se z pdelom, nekateri se cet6 ustavljajo vsakateri delavnosti. V tacih slučajih ima zdravnik skrb, izbu­jati in pospeševati veselje d() dela. Razen izgleda., ki ga takim dajejo drugi delajoči bolniki, ni nič bolj pri­pravnega, da se izbuja v njih veselje do pridne delav­nosti, kakor da se .Jim obljubijo majhna darila za to ali uno delo. Privoljenje nekaterih poboljškov, ki sicer niso potrebni , a so dostikrat zel6 zaželeni, na primer: tobak, vino in kava 80 v blaznicah iOlenitni zdl"avstv~ni pripomočki ; včasi je pa treba izmisliti si še drugih po­boljškov in daril. Obžalovati ie, če b1aznica ne more pOi1peševati po takem načinu delavnosti bolnikov. Tem radodarniši je za.vod v tej stvari f tem bolje in hitrejE', je zdravnik v stanu, sprijazniti cel6 duševno ne preveč oslabele bolniko z napravami, katerim se morejo pod­ vreči v blaznici. K aj pad a naj de b bolnik v blaznici, se ne rn.vna samo po njegovem stanu in prejšnjem njegovem opravilstvn, ampak tudi po njegovem sedanjem du š cv· ne lU stanu. Razen mnogoVl'dtnega dela v biši, na vrtu in polji, se pombijo bolniki pri rokodolstvih in meha­ ničnih delih, izobraženi kot pisarj i itd. Ni ne tt'eba, da so "okodelee v blazniei peča s svo jim rokodelstvom j opr"vila na vrtu in polji so za·nj dostikrat bolj ugodna. Kaj in koliko naj deb bolnik, določuje tedaj zdravnik. Treba je v bla~nici tudi odpočitka in razve· s e lj eva nj a. Včasi voča prijetna drui.ba, boljša j od in pijača, ples, zabava na keglišči ali B kval'tami, kram · ljanje pri kozarcll pive ali kave J sprehajanje na vrtu ali daljši izleti, to so razveaeljevaaja, ki se morajo bol· nikom dovoliti I čet'avno blaznica zarad njih potro si ne ­kaj več. Tudi je treba, skrbeti za primerna berila, za du.evna dela, kat, ..a blaznega ne vtrudijo j veselje do pc~j. ali kake drugo zabave naj se po moči goji. Tudi v naši blaznici skrbimo za to, da se zabavajo blazni primerno svojemu stanu in bolni osabnosti. OlDe~ nim tukaj le, da. sem v minulem predpustnem času več· krat osnoval plesaine veselice, pri katerih RO se sešli možki in ženske j plesali so z največo oglljenostjo, a se zmirom izgledno obnašali. Take veseliCd niso brez do­brega vspeha j marsikaka besna pomirila se jo pri plesu jn ostala tudi pozneje več ČHSa. mirna in krotkaj melau· holični možki in ženske začeli so se razvedrovati tako, da pri marsikaterem bil je to začetek boljšega dušnega stanja. Nikakor pa se ne sme pozabiti na to, da mora b laznica ""dovoliti tudi bolnike v v e r s kem obziru. Skupne službe Božje, prejemanje sv. sakramentov, po­govori z duhovnom O težki telesni bolezni se tudi bla.· nim ne smejo kratiti. Se ve, da tudi O tem treba se je ozirati na duševni stan bolnikov in na osobnost njihovo. Zdravnik ne sme dopuščati, da bi si bolnik po svojem bol est nem nagibu brez mere belil glavo z verskimi stvarmi, v svoji otužnosti noč in dan le pokoro delati hotel ali da bi se v bolni prenopetnosti neizmerno gibal v verskih domišlijah, pa kratko rečeno, treba je ovirati, da. ne postane vera in duhl)vnik igr a č a bol n i ro mož· ga TI o m. Da bi kdo mogel znoreti iz pretirane pobož­nosti, to misliti je nespametno (žalibog J da ima ljud­stvo še zUlirom take predsodke), a tndi se ne sme pri­čakovati, da bi v takih slučajih pogovori z duhovnikom imeli dober vspeh za bolezen. Tukaj velja popolnem ono, kar sem že omenil, o potrebi duš e v 11 C z ID ern o s t i. Ako se vsi pOllločki, zdravstveni in nezdravstveni (primerna delavnost, potrebni odpočitek, razvcseljevanja in po osebnostih odmel:jeni razgovori z duhovniki) ra­bije v pravem času in premišljeno, po tem se dostikrat posreči, da se bolniki zopet ozdravijo, a tudi oni , ki nc postanejo popolnem čistega uma, se tako zbo1jšajo I da morejo bivati zunaj bl:unice, si ka.i pri ~ služiti in živeti pri svojih kot koristni družniki člove­ ške družbe. • Ostane jih pa vendar še mnogo, ki mm'ajo za zmi­rom bivati v blaznici. Tem nesrečnežem, ki so duševno popolnem onemogli, mora blaznica priskrbeti človeku primerno bivanje in jih tako obvarovati še hujšega du ­ševnega propada; ozirati se je tedaj treba previdno na njihov~ telesne slabosti, za katere morajo imeti do zad­ njega dihljeja primerno in dostojno postrežbo. Tako ravnanje je dolžnost humanitete in nalog blaznice. '1'0 · se mora pri takih bolnikih ra-mo tako vestno in po­polno zgoditi, kakor pri ozdravljivih, pri katerih j c zdravnikava naloga veliko bolj dobrodejna in trud" bolj vredna. Ker pa smo prepričani, da imamo v bluz­ nici le z bolniki opraviti, in da je najvišja stopinja duševne onemoglosti tudi le znamenje bol e z ni, zatO moramo tudi o duševno najbolj propadlem bolniku ve­ deti, da imamo človeka pred saho, in ž njim, Id je, kakor vsak nas, Božja stvar, ravnati priljudno in člo­ veško. Naj omenim tukaj še to, kako naj občinstvo ravna z zblaznelimi, ako jih hoče od,peljati v blaznico. Nikdar naj bi se blazni z goljufijo ali zvijačo ne skušali s praviti v blaznico. kajti to napravi slab vtisek na bolnega, in zel6 zadržuje ozdravljevanje. Evo tak slučaj ! GosI" K., paralitičeu bolnik, bil je po svojih spremljcvalcih z zvijačo pripeljan v blaznico, češ, da popotnjejo zarad neke trgovine v Ljubljano. Gosp. K. imel sc je za popolnoma zdrAvega in torej nikdar ne bi bil privolil preseliti se v kako blaznico. Njegovi spremljevalci, zapustivši ga, odidejo. Kmalu potem, ko si je ogledal prostor lazi·hotela , začne strašno divjati. Ni mi ostalo druzega, nego to t da mu povem resnico. Zdajci pa začne kl'ičuti., grozno psovati goljufivec, in tako divjati, da sem ga moralosamotiti. Po zel6 raz­bur:jeni noči skuša drllgi dan pobegniti j ker pa se mu to no posreči, noče se oel6 nobene jedi dotakniti, če­ravno je bil poprej pri izvl'stncm apetitu. Potem se ga loti halucinatoričen delirij z domišljijo velečastL Kmalu vendar postane bolj miren, a nikdar ni pozabil zvijače svoje rodovine, po kateri je bil v blaznico pripeljan. -Takih slučajev se ne manjka. Ker pa napravite laž in zvijača zmirom slab vtisek na človeka, Id je na duhu bolan, toraj naj se žlahta in tudi hišni zdravniki izo· ~ibljejo tacega postopaoja. Ni treba, da se bolniku pove, da ima priti v blaznico; zadostuje, če se mu reče, da potuje k zdravniku, v čegar hiši bode našel še več enako bolnih, -tu se bode za· nj primerno skrbelo, ­dotični zdravnik je poseben izvedenec o takih bolezoih, -njegovim vredbam ° stanovanji, 7~ivežu in zdravilih se ve da se bo treba podvreči itd. Ce tudi se takemu prigovarjanju bolnik še zoperstavlja, vsaj ne bo mogel ' nikomur očitati, da je bil ogoijufan. Le nekoliko enel'­gije je treba in blazni se bo po poti kmalu pomiril. V.a!