Za visoke pridelke koruze
Pi-vii letos smo dosegli rekordne ipci-delke koruze, iu to ne na m-aJ4iniiih, po-skusnih površinah, temveč na proizvajal-nih površinah kmetijskih posestev, kmeč-kih delovaiih zadrug, ekonoinij, kmetij-skiiJi zadarug in tttdd na površinah iadivi-diialnih ipurodzvajalcev, ki so organiairaili pridelovaaje koruze v kooperaciji z za-drago. Pridelke 80 do 120 stotov ua ha smo lahko letos uresničild zaradi nove asmeritve pridelovalcev, ne pa zaradd ugodnih podjiebadh razmer, kaikoi akuša-jo nekateri to razložiti.
Pomeu letošnjih izkušenj
•Najnaipredmejši prklelovalci so se aa-.čeli usmerjati k sodobnemu pr.idelovanju v nekaj širšejn obsegu šele po sprejemu resolucij« zvezone ljudske skupščine aiprila letas, ko je biila ne samo določena kon-kretna naloga, temveč tudi pot dn unetoda izrržitve te naloge. Pri pridevlovanju ko-nize je letošnja i^kušnja pokazala, da so možnosti za hitrejše povečanje pridelka celo večj-e. kakor smo računali. Zafo se tudi naloga postavlja danes bolj konkret-no: boj za Ic-tni pridelek 1,000.000 vagonov koiruze do leta 1961 aLi dosaganj-e povpreč-nih pridelkov 42 do 45 stotov na ha.
Letošnje izkušnje bodo odločilno vpli-vale na ©rganiziranje popoLnega, visoke-ga pridelovanja komze. Lzikušnje majhaie-ga števiila prideloralcev — rekorderjev bodo neposr&dno vpliTale hidi na vse druge pridelovalce. Že danes ču'timo širše gibanje pridelovalcev, da bi po njihovih izkušnjah organizirali v pTiihodnjem letu prav tako visok pridelek. Proizvodni pla-nd pridelovalcev socialističnega sektorja praizifodnje iz-hajajo t velikem številu okrajev iz poTprečnega pridelka koruze "0 do 100 s-totov na ha že v ktu 1958. Aktivni boj za uresničenje taiko visokMi pridelkov so že začeli okraji: Osijek. Pančevo. Požarevac, Vinkovoi, Sabac in m,nopi druffi. Tako široko ^i'banje. ki je zajelo prklelovalce bi bilo nereaino. ee bi se v tei akcijd sami pridelovalci ne naslanjali na možnosti popolne^ra izvaja-nja sodobne agrotehni.ke, ki je letos da'la tako velike rezultate pri vseh tistih, ka so jo uporabijali ipri prideiovanj>u koruze.
Kmetijskii komt).inat »Pančevačkj Rit« je dosegel na povrSini 100 ha povpreSen pridelek 120 stotov zaradi uporabe hiibrid-nega semena koruze in sodobne aifrroteh-nike. V samem začetku dela ie bilo po-polnoma iasno, da je mogoče dosefti visok pridelek koruze samo s setvijo semena kulturne farme y kulturnih pogojih pri-delovanja.
Spremenitev setvenega načina
V temeljih je bil prvič spTem&mjen na-Sn sekve i,n sestav rastlin na površinski enoti, ker smo se zaTedali, da lahko do-sežemo velik pridelek samo v primeru.' če bomo uape-li, na doiočeni površini za-gotoviti či.m ve^je možno število rastlin. Dosilej je široka praksa in tudi najna-prednejši pridelovalci vzgajala na 1 ha 10.000  do  največ  20.000   rastlin.  Tolikšn«
število rastiln ne more mti v najnigodnej-ših razmerah dati visoke-ga pridelka, vsaj ne tako visokega, o kakršneni danes go-vorimo in kakršnega planiramo. Zato smo v reš«vanju tega problema izhajald iz po-stavke, da nam je za najvašji pridelek potreiwiio vsaj dvakrat več rastlLn na ha. S setvijo v kvadrat smo zagotovili v za-eetku vegetacije 47.000 raistldn, da bi po nadaljnji negi posevka imeli pr.i trganju koruze najmanj 40.000 rastlin z uormalno razvdtiina storži. Naš proračun je šel za tean, da bi nam vsaka normailno razvdta rastHina dala najmanj 1 storž s povprečno 300 grarai s-uhcga zrna. To pa prav po-ineni, da nam mora dati 1 ha posevka 120 stotov zrna. Da smo v tem uspeli, je to razen drugega tudi posledica dcjstva, da smo lahko zafotoTili tako veliko število rastldn.
Tako veliko š^evilo rastlin in pričako-vani pridelek je hMo mogoče zagotoviti samo v primeru, da smo ohranili v zem-Ijišču vlago, ki v obliki padavin pada vse leto, in tako posevkom zagotovili zadost-no količiino hrane.
Globoko zimsko oranje
Za ohranitev vlage v zeniljišču pa ima odločilno vlogo globoko iimsko oranje \>a kasnejša ne^a preorane zemlje. Pri tem smo v naprej bil.i siigurni, da nam globina oranja, kakršna je bila v navadi doslej (od 18 do 2">cm), ne jamči uspeha pri ohranitvi vlage. Le globlja brazda (v na-šem prkneru nad 30 cm) bc> laliko ohra-nila potrebtio vlago. Taka globina oranja (30 cm) v sušnih letih ne bi mogla zagoto viti potrebne vlage za tolikšen pridelok. Zato priporocamo za koruzo oranje v glo^ bino   45 cm,   s   čimer   bi   bili   zavaroTaai
pred morebitno sušo, ki v času vegetacije deluje kot stihija.
Najvažnejšo spremeiubo pa so doživeie dosedanje norme gnojenja. Normalno raz-vitih 40.GOO rastlin in njihov pridelek po 130 stotov terja znatno "več hranilnih sno- . vi. Za>to je biJa tudi količina gnaja zelo Tisoka: 400 tou hlevskih in 9. stotov umetnih gnojil. Načiin vnosa teh koldčin gaojiila siuo p-rilagod.iid zahtevam sam« rastline med vegetacijo: hlevs.ki giioj, del superfosfata in kalij smo globoko zaorali j&seni, dušifnata gaojila in del super-fosfata pa suw dodajali med vegetacijo v obliki prehranjevanja za aajugodnejši prehod v posaraeznih fazah razvoja ko-ruze. Lastnosti samega hitorida so omogo-čile tako gosto setev in zagotovile smotr-no i7.rabo vlage in hrane v zemljišču.
Ni dopustno, da posevek med vegeta-cijo ogrozijo pleveli. Za^to smo posevek trikrat prašili in petkrat o.pleli po dolgem in povprek. Dopolnitao opraševanje smo večkrat izvedld zara-di popoln« oplodiitre in normalnega konca storžev.
Tako obtlelan in negovan posevek nd mogla spraviti v nevarnost nobena stihija, ki sdcer v razmerali priimi-tivne obdelave iičinkuje v raznih oblikah suše. odvečne vlage, zelo visokih temperatur itd. Le ro-doviitnost je lahko vipliTala na zmanjša-njenje pridelka. Pa tudi njeno udinkova-nje se je v teh razmerah oraejilo. Če.prav je posevek v času trvetenja koruze bil izpostavljen močni točki (DOZ je priznal 15 % škodie), je pridelt^k. kakor je znano, vendarle znašal 120 stotov na ha. Tako izbaja kot sigurno, da je jnoderno pri-delovanje pray zato moderno. ker ni od-visno ocl stihijskih sil.    ,
Kakšen go&podarskj pomen ima za naše gospodarstvo uspešna izpolnitev naloge, najjasneje ilustrira naslednje dejstvo: ko bomo prideloTali 1.000.000 vagonov koruz-nepa zrnja na leto. bomo sposobni kriti noše dvakrat večje pf>trei)p in z izvozom kornze zagotoviti 350 do 400 mili jonov do-larjev vsako leto.
Zato je boj za dosego 1,000.000 vagonov koruze na leto najbolj nujna naloga za vse kmetovalce in kmetijske strokovnjaike. Pa ne samo zanje.     Dr. Milorad Piper