Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt ■ Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.50 šil., mesečna naročnina 5 šilingov P. b. b. "NI ll«& llill mmmm mm ni mm — Letnik XXV. Celovec, petek, 30. januar 1970 Štev. 4 (1438) OBRAČUN PRVEGA NIXONOVEGA LETA 19. Slovenski ples v Celovcu Pred dobrim tednom je minilo leto dni, odkar je prevzel vodstvo v Ameriki sedanji predsednik Richard Nixon. Ob tej priložnosti skušajo v političnih krogih napraviti neke vrste obračun teh prvih dvanajstih mesecev sedanjega ameriškega vodstva. Pri tem velika večina Nixonovih somišljenikov in prav tako tudi njegovih nasprotnikov soglaša, da je prvo leto njegovega bivanja v Beli hiši minilo brez posebnih uspehov, pa tudi brez posebnih neuspehov. Izkušeni politik Nixon ni držal nobene svojih velikih volilnih obljub, vendar tudi ni nobene neposredno prelomil. Od vsakega je storil nekaj in povsod nekaj opustil. Storil je ravno toliko in tako malo, kolikor je bilo neizbežno potrebno, da bi se kolikor toliko srečno izvlekel iz raznih težav. Mnogi poznavalci ameriških političnih razmer menijo, da je Nixon s svojo enoletno bilanco lahko zadovoljen. V nasprotju s svojim vročično agitirajočim prednikom john-sonom si Nixon za vsako stvar vza-čas. Tega ne dela zavestno, na lin njegove republikanske stranke. Sicer pa ima Nixoo tudi tukaj Pač pa je to v njegovem temperamentu, da potrebuje več časa, preden se opredeli za kako odločitev. Ta zmerni, umirjeni stil v bistvu vase zaprtega in družabno negotove-9a Nixona, ki odklanja vsak zunanji blišč, je podoba, ki ugaja njegovim prijateljem lin tudi večini njegovih nasprotnikov. Vprašanje pa je, ali je tudi javnost zadovoljna s Praktičnimi rezultati tega sloga. In tukaj marsikaj kaže, da temu ni tako. Tu je vietnamska vojna in tu je inflacija. To sta dva glavna problema, ki mučita deželo in za katera je Nixon obljubil, da ju bo hitro rešil. Nobena teh rešitev mu Prvo leto ni uspela, vendar je treba Priznati, da tudi popotnega neuspeha ni doživel. Vietnamska vojna je vse prej kot rešena in njenega resničnega kon-ca še vedno ni mogoče predvidevati. Toda Nixonu je po srečnem naključju uspelo zmanjšati protivojno opozicijo, ko je začel z delnim umikom ameriških čet iz Vietnama. Ta umik se odvija po mnenju javnosti mnogo prepočasi, vsekakor pa je Nixcm s svojo previdno strategijo vendarle dosegel, da so nasprotniki vietnamske vojne vsaj *ačasno utihnili in menijo, da je htixonu treba pustili čas, da izdela Ustrezen mirovni načrt. Zdaj je že Pa vsem svetu znano, da sloni ta načrt na tako imenovani „vietnami-zQciji" vojne v Vietnamu in bo šele bodočnost pokazala, v kakšni meri bo res privedel do zaželjenega cilja. V V/ashingtcnu menijo, da je od Uspeha ati neuspeha tega načrta odvisna politična prihodnost Nixo- Blaznost oboroževalne tekme 2e večkrat smo v našem listu po-r°čali o tem, kako velikanske so vso-te,> ki jih posamezne države in med njimi zlasti velesile leto za letom podijo za vojaške namene. Kako blaz-?a je ta oboroževalna tekma, kažejo tudi podatki, ki jih je ipred nedav-n,'m objavila neka ameriška publikacija. S posebno anketo je uredništvo te Publikacije ugotovilo, da je 120 dr-'rav> kolikor so jih upoštevali, leta y(>2 izdalo za vojsko 120 milijard tolarjev, leta 1967 pa so vojaški iz-. atki teh držav znašali že 182 mili* Jard dolarjev. Če bodo izdatki za ^Uranibo odnosno vojsko naraščali v . *n ritmu, bo človeštvo že čez deset Tržaški Slovenci beležijo nove uspehe V Trstu je bil podpisan nov sporazum o nadaljevanju sodelovanja strank v občinskem odboru. Dosedanjo »koalicijo" so tvorili krščanski demokrati, socialisti, socialdemokrati in republikanci, zdaj pa se jim je pridružila še Slovenska skupnost. Na podlagi tega sporazuma bodo imeli Slovenci, ko bodo predvidoma marca izvedene spremembe, v tržaški občinski upravi dva svoja predstavnika. Doslej je bil v občinskem odboru kot zastopnik Slovencev na socialistični listi izvoljen slovenski svetovalec Dušan Hreščak, v bodoče pa bo poseben referat v občinski upravi dobil tudi predstavnik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar. Prav tako pa je slišati, da bodo tržaški Slovenci v kratkem dobili tudi lastno srednjo šolo za obrt in industrijo. veliko srečo, ker je opozicijska demokratska stranka trenutno razcepljena in oslabljena. Predvsem je postala zelo negotova politična prihodnost zadnjega izmed Kennedy-jev, morebitni drugi kandidati pa se še zadržujejo v ozadju in čakajo na možnost, da bi ponovno zbrali množice ter iz »molčeče večine" napravili skrajno nezadovoljno in protestirajoče volilno telo, ki se spričo naraščajočih cen in mezd u-pravičeno čuti ogroženo. Nixonova uprava na tem področju sicer ni popolnoma odpovedala. Konjunkturo je občutno zavrla, proizvodnja pojema, čeprav še zelo počasi, toda o odpravi inflacijske nevarnosti še vedno ni mogoče govoriti. Deflacijska politika vlade pa bo v primeru nadaljnjih omejitev proizvodnje privedla do drastičnega porasta brezposelnosti, ki so jo doslej držali v znosnih mejah. O-brambni minister Laird je že napovedal, da bodo v primeru znižanja obrambnega proračuna morale ameriške oborožene sile odpustiti dober milijon civilnih uslužbencev in delavcev. Če pa se bo enkrat sprožil plaz brezposelnosti, utegne postati tako močan, da bo pokopal pod seboj Nixona in za lep čas tudi njegovo republikansko stranko. Na zunanjepolitičnem področju si Nixon prizadeva, da bi Ameriki zagotovil novo vodilno vlogo, vendar dosedanji začetni poskusi v tej smeri ne kažejo enotne podobe in doslej niti pozitivnih niti negativnih rezultatov. Tako se ne več povsem nov gospodar Bele hiše ne more pohvaliti z izrazitim plusom, kakor mu tudi ni mogoče očitati izrazitih neuspehov. V petek prejšnjega tedna je bil v Celovcu že 19. Slovenski ples, ki ga vsako leto prireja Slovenska prosvetna zveza in je postal največja družabna prireditev koroških Slovencev. Te tradicionalne prireditve so se tudi letos udeležili številni častni gostje, med njimi koroški deželni glavar Hans Sima s soprogo, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak, generalni konzul v Celovcu dipl. 'inž. Karmelo Budihna s soprogo ter mnogi drugi. Obširno poročilo o letošnjem Slovenskem plesu objavljamo na 4. strani. Med obema Nemci jama se začenjajo oblikovati novi odnosi Že v zadnji številki našega lista smo poročali o čedalje pogostejši izmenjavi stališč in mnenj med vodilnimi predstavniki obeh Nemčij. Vse kaže, da se na tej relaciji začenjajo oblikovati novi odnosi, ki bodo prej ali slej morda le privedli do odstranitve sedanje napetosti. V to smer vsekakor kaže tudi pismo, ki ga je (prejšnji teden poslal zahodnonemški kancler Brandt predsedniku vzhodnonemške vlade Stophu. Brandt je že v svojem prejšnjem poročilu „o stanju naroda" v parlamentu izrazil pripravljenost za „ena- DEŽELNI GLAVAR HANS SIMA: ^Manjšina mer« imeli vse možnosti da ohrani narodnost in svoje posebnosti let porabilo za vojaške namene okoli J000 milijard dolarjev, kar je v na-vem denarju vsekakor impozantna Slevilka 100,000.000,000.000 šil.! Tako imenovano „vetrinjsko vprašanje*, ki je v zadnjih tednih močno razburkalo politične valove v deželi, je bilo zdaj predmet tudi posebne tiskovne konference, ki jo je v sredo popoldne priredil za avstrijski tisk koroški deželni glavar Sima. Pred konferenco so imeli zastopniki tiska priložnost, da so si ogledali toliko ospo-ravani grad ali bolj pravilno samostan v Vetrinju ter se na lastne oči prepričali o današnjem stanju tega tako rekoč čez noč odkritega „kulturnega dragulja", ki je bil očitno povsem neznan in nezanimiv vse do pred nedavnim, ko je kot zapuščina skrahiranega podjetja naenkrat postal kulturno-zgodovinska posebnost in politična senzacija. V našem listu smo k vprašanju že v zadnji številki zavzeli dovolj izčrpno stališče in torej z naše strani o stvari ni treba več govoriti. Je pa vsekakor zanimivo, da je tozadevno pisanje Slovenskega vestnika na tiskovni konferenci tudi deželni glavar posebej ocenil kot stvaren prispevek k razčiščenju celotnega problema. Na tiskovni konferenci se je zelo jasno pokazalo, da je vetrinjski problem pravzaprav samo geslo, v resnici pa gre za povsem druga vprašanja. Deželni glavar Sima je v tej zvezi opozoril na letošnjo 50-letnico plebiscita in obžaloval, da se je volilni boj razvil v napade proti delovanju tistih deželnih funkcionarjev, ki se zavzemajo za pomiritev v deželi. Ko je bilo govora o tem, zakaj se je v začetku deželna vlada sama zanimala za nakup vetrinjskega samostana, medtem ko ga zdaj odklanja kot „darilo" države, je deželni svetnik Schober izjavil, da je deželna vlada svojo ponudbo stavila iz političnih vzrokov, da bi preprečila narodnostni boj in ohranila mir v deželi; deželni glavar Sima pa je naglasil, da je tako „darilo“ nesprejemljivo kot del državne podpore ob 50-letnici plebiscita in da je zgrešen tudi namen, kot ga je samostanu določila zvezna vlada, da bi namreč služil kot „mesto srečanja". Ne bi hotel doživeti vsak teden znova, kar se je zgodilo v Velikov- cu samo zato, ker je bila mestna dvorana oddana v najem za prireditev slovenske katoliške organizacije, je dejal deželni glavar; in če se ustavi slovenski avtobus pri vojvodskem prestolu, se tudi to spremeni v politi-kum. „Zato nočemo lepih gesel o mestu srečanja, ki jih ni mogoče uresničiti." Poleg obširnega razpravljanja o strankarsko-politič-nem ozadju vetrinjskega problema, ki ga določeni krogi zdaj skušajo izkoristiti kot „argument“ v volilnem boju, je bilo na tiskovni konferenci govora tudi o očitkih, da je deželni glavar imenoval Mohorjevo družbo emigrantski center". Tukaj je Sima dejal, da nikdar ni bilo govora o Mohorjevi družbi kot emigrantski organizaciji, saj je splošno znano, da je to stara koroška slovenska kulturna ustanova. Pač pa ni mogoče preslišati glasov, da ima družba zelo daljnosežne povezave z emigrantskimi krogi, je naglasil in opozoril na razne konkretne primere, potem J>a poudaril: Prizadevanja za ohranitev posebnosti koroških Slovencev sem vedno podpiral, toda na našem obmejnem ozemlju ni mogoče dopustiti delovanja proti mirnemu sožitju obeh narodov in proti dobremu sosedstvu med deželami. Zastopnik našega lista je deželnega glavarja vprašal, ali bo vetrinjsko vprašanje vplivalo na bodočo manjšinsko politiko koroške deželne vlade. Deželni glavar Sima je odgovoril, da bo tudi v bodoče dosledno nadaljeval politiko pomiritve, ker to je edina možnost zagotoviti obstoj in razvoj obeh jezikovnih skupin ter ohraniti mir v deželi. „Manjšina mora imeti vse možnosti, da ohrani narodnost in svoje posebnosti. Sem za načelo priznavanja, toda pod pogojem povsem svobodne in neovirane odločitve. Kdor pa se prizna k manjšini, mora biti deležen pospeševanja in strpnosti s strani večine, ki mora manjšini zagotoviti možnost, da se ohrani. To bo tudi v bodoče vsebina naše in celotne deželne politike." kopravne pogovore" o vseh vprašanjih, važnih za ureditev odnosov med obema državama. Zdaj pa je predsedniku Stophu konkretno predlagal pogajanja o izmenjavi deklaracij, v katerih bi se vladi obeh nemških držav odrekli sili. Ta pogajanja naj bi bila priložnost za širšo izmenjavo mnenj, kako rešiti vsa odprta vprašanja med državama, vključno problema enakopravnih odnosov. Za taka pogajanja Brandt ni predlagal določenega datuma, marveč je poudaril, da- njegovi \dadi ustreza kakršenkoli čas. Za prve pogovore o proceduralnih in tehničnih vprašanjih je določil ministra za mednemška vprašanja Frankeja, glede kraja pogajanj pa je tiskovni predstavnik bonske vlade državni tajnik Ahlers izjavil, da je vladi v Bonnu vseeno, kje bi bila pogajanja. Kancler Brandt je v svojem pismu predsedniku Stophu še naglasil, da mora vsaka stran svobodno navesti svoja mnenja in -predloge in da morajo pogovori potekati brez naglice. Njegova vlada želi, da bi našli rešitev za praktična vprašanja, ki naj bi olajšala življenje ljudem v razcepljeni Nemčiji. V Vzhodni Nemčiji na predlog kanclerja Brandta uradno še niso odgovorili, toda v tisku je bilo izrečenih tudi precej kritičnih besed, zlasti v tem smislu, da Brandt noče slišati o diplomatskem priznanju Vzhodne Nemčije ter „se igra" s tako imenovano enotnostjo nemškega naroda. V resnici, je poudaril vodilna vzhodnonemški list „Neues Deutschland", ni mogoče več vztrajati na enotnem nemškem narodu, ker da je že pred daljšim časom nehal obstajati. Danes limamo — pravi list — na nemškem ozemlju dve neodvisni državi, zato zdaj ne obstaja vprašanje združitve obeh držav, marveč samo vprašanje vzpostavitve odnosov mirnega sožitja med obema Nemčijama. V zvezi s temi vprašanji pa je nedvomno vzbudila veliko pozornost tudi izjava voditelja socialdemokratske frakcije v zahodnonemškem parlamentu Herberta Wehnerja, ki je izrazil prepričanje, da pogovori, ki se še niso začeli, ne bodo doživeli neuspeha zaradi vprašanja mednarodnega priznanja Vzhodne Nemčije. Tudi ob koncentraciji industrije se obrtništvo čedalje bolj uveljavlja Sicer je v Avstriji 43 odstotkov industrijskih delavcev zaposlenih v velikih podjetjih, toda navzlic temu obrtna dejavnost ne zgublja na pomenu. Čedalje bolj se uveljavlja ne le v domačem gospodarstvu, marveč tudi v mednarodni blagovni menjavi. Institut za raziskovanje obrtništva je namreč pred kratkim ugotovil, da je delež obrti na avstrijskem izvozu od 2,7 milijarde šilingov leta 1962 narasel na 5 milijard šilingov. Leta 1962 je ta delež predstavljal 8 odstotkov celokupnega izvoza, sedaj pa kljub porastu njegovega obsega predstavlja že 10 odstotkov. Obrtništvo je svoj izvoz letno povečalo za okroglo 10 odstotkov, medtem ko je celotni avstrijski izvoz naraščal letno le za 7,5 odst. se pa tudi nemško in švedsko vojsko z agregati za pridobivanje električnega toka. Nek dunajski elektroinstalater je dobil naročilo, da z električno instalacijo opremi ameriško veleposlaništvo v Moskvi, neko mesarsko podjetje iz Hollabrunna pa oskrbuje osobje tega poslaništva s svojimi mesnimi specialitetami. Obrtništvo izpolnjuje v sodobni industrijski družbi dve pomembni nalogi. Na eni strani čedalje vidneje izpopolnjuje industrijsko dejavnost, na drugi strani pa je večinoma edini instrument proti odseljevanju ljudi iz podeželj-skih občin, kjer sta kmetijstvo in gozdarstvo mehanične delavnice pri popravilu avtomobilov z aparatom za testiranje okvar, ki ga je izdelalo avstrijsko obrtno podjetje. Drugo podjetje zalaga avstrijsko in švicarsko, zadnje ča- Ta kratki prikaz torej potrjuje, da čas obrtništva nikakor ne gre h kraju. Nasprotno ima obrtništvo čedalje več možnosti, da se preko domačega trga uveljavi tudi na mednarodnem. Da sta tudi na tem področju potrebni Specializacija v proizvodnji in koncentracija ponudbe na trgu, se razume samo po sebi. pravzaprav edini gospodarski dejavnosti. V takih občinah ob ustreznem pospeševanju obrtništvo lahko ustvarja stalna delovna mesta, istočasno pa zboljšuje pogoje za komunalno dejavnost, kakršno čas zahteva in ki je potrebna, če hočemo, da številne občine po malem ne bodo zgubile svoje kulturne podobe in da se številne vasi ne bodo docela izpraznile. Izbor obrtnih izdelkov, ki so si osvojili domači trg in dosegli tudi mednarodno priznanje, je sila pester, skoraj tako pester kot je modni okus človeka našega časa. Kako poskuša sodobni obrtnik zadostiti temu okusu, lahko spoznamo na primeru boroveljskih puškarjev, ki izdelujejo puške takorekoč po meri in želji, kar industrijsko podjetje s tekočim trakom ne more. Podobno kot boroveljske puške ter stilno pohištvo in pletenine s Koroške gredo na mednarodnem trgu dobro v denar obrtni izdelki iz drugih dežel. Izvoz avstrijskih vezenin je leta 1968 dosegel vrednost 750 milijonov šilingov, tirolski obrtniki pa so izvozili športnih izdelkov, ementalca, usnjenih izdelkov in izdelkov umetnostne obrti v vrednosti 140 milijonov šilingov. Okraski, ki jih izdelujejo zgornjeav-strijski obrtniki, so isto leto v izvozu dosegli vrednost 350 milijonov šilingov. Kakor ti okraski, slovi v svetu tudi ribiški pribor iz okolice Steyra ter koče iz okolice Ischla, pa tudi jadrnice iz Salzkammerguta. Na mednarodnem trgu pa se čedalje bolj uveljavlja tudi gradbena obrt. V zadnjih desetih letih je v Saudski Arabiji, Kuweitu, Libiji, Afganistanu, Perziji in drugod postavila objekte v vrednosti 1250 milijonov šilingov, sedaj pa ima od tod naročil v obsegu 474 milijonov šilingov. Podobno se na mednarodnem trgu uveljavljajo tudi izdelki avstrijske grafične obrti. Na celokupnem izvozu obrtnih izdelkov so ti izdelki udeleženi s 500 milijoni šil. Toda ne samo izdelki obrtnih skupin in skupnosti, tudi izdelki posameznih obrtnikov so se v izvozu že uveljavili. Stanovanjske hišice iz lesa, ki jih širom Avstrije izdelujejo tesarji, naletijo v svetu enako na zanimanje, kot je naletel avtomatični stroj za obdelavo lesa nekega mehanika s Predarlske, ko ga je pred leti razstavil na mednarodnem sejmu v Hannovru. Za tem strojem sedaj povprašujejo tako v območju EGS in EFTA kot v Kanadi, Južni Afriki in Malajziji. Marsikje v svetu delajo OECD o jugoslovanskem gospodarstvu Strokovnjaki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so v svoji analizi, ki so jo pripravili o razvoju gospodarstva v letu 1970, posvetiti veliko pozornost tudi Jugoslaviji o ziroma jugoslovanskemu gospodarstvu ter mu v zvezi z gospodarsko reformo prisojajo za leto 1970 naglo rast. Tako proizvodnja kot povpraševanje bosta, kat kaže, dosegla predvidene cilje, to je realno rast bruto narodnega proizvoda za 7 do 8 odstotkov; na področju investicij pa računajo s pomembno poživitvijo. Jugoslavija ima skoraj 20,5 MILIJONA PREBIVALCEV Zadnji dan lanskega leta je imela Jugosavija 20,456.000 prebivalcev. Strokovnjaki zveznega zavoda za statistiko so izračunali, da je bilo 31. decembra 1969 v Jugoslaviji 201.000 prebivalcev več kot leto poprej oziroma za 1,907.000 več kot pri zadnjem ljudskem štetju leta 1961. Največ prebivalcev ima Srbija, namreč 8,303.000; od tega na ožjem področju Srbije 5,130.000, v Vojvodini 1 milijon 941.000 in na Kosovu 1,232.000. Na drugem mestu sledi Hrvatska s 4 milijoni 397.000 prebivalcev in na tretjem mestu Bosna in Hercegovina, kjer je 3,892.000 prebivalcev. Slovenija je imela ob koncu lanskega leta 1,708.000 prebivalcev, v Makedoniji je živelo 1,609.000 ljudi, prebivalstvo Črne gore pa je znašalo 545.000 oseb. iPtotem ko so v Jugoslaviji gospodarski razmah z ukrepi za ohranitev ravnovesja plačilne bilance konec 1968 in v začetku 1969 nekoliko zavrti, menijo strokovnjaki OECD, da bodo sedaj lahko ohranili vzpon konjunkture pod kontrolo. Po mnenju OECD so korenite spremembe zadnjih let bistveno prispevale k utrditvi infrastrukture gospodarstvo. Zlasti se je obnesla spremenjena kreditna politika kot sredstvo za urejevanje konjunkture. Ker je boj proti inflacijskemu pritisku povzročil pogosto pojave stagnacije, OECD svetuje razširitev ukrepov za uravnavanje rasti. Primerno sredstvo vidi med drugim predvsem v proračunski politiki, ki je bila po mnenju strokovnjakov OECD v preteklosti le v mali meri usmerjena anticiklisfično. Tudi po nedavno izvedeni decentralizaciji iztegovanja davkov bi, kot meni poročilo, ne bilo preveč težko izvesti okrepitev „avtomatičnega" stabilizacijskega dejovnika, kot je davčni sistem. Poročilo omenja dalje, da je zlasti širok okvir, v katerem lahko podjetja dvigajo tako prodajne cene kot tudi plače, element 'inflacije. Te pa ne bo težko odstraniti z novim zakonom o razdelitvi dohodkov. Kaj obuta leg z mlekom in mesom? (Nadaljevanje iz zadnje številke) Naš pogled na trg z mesom ne daje povoda za vznemirjenost. Ob naraščanju ponudbe vidimo, da narašča tako povpraševanje za njim na domačem trgu kot pa možnosti njegovega izvoza. Zaenkrat imamo resnične izvozne viške le pri govedih. Teh pa na evropskem trgu primanjkuje in jih bo v prihodnje enako primanjkovalo kot v preteklosti. Kar se tiče prašičev, si zaradi tega, ker bo letos ponudba v prvem polletju za 75.000, v drugem polletju pa za 100.000 večja kot lani, ne smemo delati preveč skrbi. Ta ponudba bo obrtni zakolj leta 1968 prekosila le za 7 odstotkov. To pa ni dosti več, kot se je lani povečala poraba svinjskega mesa. Če se bo tudi letos tako povečala — kar je pričakovati — potem ne bo prišlo do pomembnejših izvoznih viškov svinjskega mesa, toliko manj, ker imajo prašičerejci v veliki meri v rokah, da s prodajno težo regulirajo ponudbo. 175.000 klavnih prašičev s povprečno težo 100 kg bo povečalo ponudbo svinjskega mesa in masti kvečjemu za 14.000 ton; če pa bodo ti prašiči tehtali povprečno 120 kg, bodo ponudbo svinjskega mesa ečali za najmanj 16.500 ton in bodo pri tem šli težko v denar, ker bodo preveč zamaščeni. Položaj na trgu z mlekom in mesom sicer res ne daje povoda za vznemirjenost, toda brezbrižni glede njegovih tendenc nikakor ne smemo biti. Na strani ponudbe mleka in mesa, torej v živinoreji, smo zadnja leta čedalje bolj priča spremembam, ki postajajo vsebolj očitne. Te spremembe ko-reninijo v dejstvu, da potrebuje kmečka družina čedalje več denarja, če hoče na kmetiji shajati. Te potrebe so že take, da družina na povprečni kmetiji tudi z živinorejo težko shaja, če ob molznicah pita bike, zreja pujske in pita prašiče. V tem primeru družino prehudo bremenijo izdatki za vzdrževanje poslopij in za mehanizacijo dela. Čim manjša je kmetija, tem bolj se na njej srečujemo s temi in podobnimi problemi. Praksa uči, da more družina z molznicami shajati le, če jih lahko redi vsaj 15 in če namolze povprečno 4000 kg mleka na kravo in leto. Za tako silažne koruze lahko skozi celo leto prekrmi najmanj 15 bikcev. Ob intenzivnem pitanju spravi te bikce v starosti 18 mesecev na težo 600 kg. Pri sedanjih cenah pridela s temi bikci na leto okoli 90.000 šilingov bruto, kar je toliko, kolikor da letnega brutodonosa 10 krav z molznostjo 4000 kg mleka. Pitanje bikov na kmetijah, kjer je hlevsko povprečje naraslo na letno, število krav in za njihov pomla-je vendar potrebnih okoli 10 ha kmetijske površine. Kdor je dek je vendar potrebnih manj, se bo moral prej ali slej eriti na pitanje bikcev na o- povec ima usmeriti na pitanje snovi silažne koruze, kajti z 2 ha 4000 kg mleka letno, pa je nesmisel, kajti tam ob molzni kontroli prireja plemenskih telic veliko več donaša kot pitanje bikov. Pravilne poti v bodočnosti ob takih razlikah preudarnemu govedorejcu ne bo težko najti. Podobno, čeprav nekoliko bolj napeto je razmerje v prašičereji. Cene pitancev so dosegle plafon, kljub temu pa kmetje, ki prašiče pitajo, ne pridejo na račun, ker je resnični zaslužek na opitanega prašiča čedalje manjši. Rentabilnost pitanja prašičev je čedalje bolj odvisna od števila, ki ga na leto lahko opitamo. Zato pitališča z letno zmogljivostjo po 1000 in več pitancev rastejo kot gobe po dežju. Nevarnost, da bodo kmečkim pitancem zaprla pot na trg, je že več kot očitna. V takem razvoju je samo po sebi razumljivo, da je zadnji čas, T II 0 Sl R0KC0) svetu V zunanji trgovini grozi, potem ko je ostal povečan primanjkljaj plačilne bilance za leto 1969 še znosen, za leto 1970 zaostritev položaja, meni OECD. Pri tem lahko pomaga le preprečen je pojavov „ pregretja" notranjega povpraševanja. Težave pa po mnenju strokovnjakov nastanejo lahko tudi iz visokih obveznosti vračanja posojil v zadevnem času. Na vsak način so deloma že izvedli premostitvene ukrepe. Večje težave — pravi ob koncu poročilo OECD — pa povzročajo vprašanja prodaje poljedelskih pridelkov v tujini kot tudi važna vloga dvostranskih blagovnih izmenjav. da se manjši kmečki prašičerejci, ki prašičerejo še vedno „uganjajo" z eno ali dvema plemenskima svinjama, lotijo zreje pujskov, to pa z desetimi in vec plemenskimi svinjami. Velika pitališča skoraj nimajo časa za zrejo pujskov in jih stalno dokupujejo in razmeroma dobro plačujejo. Ker jih v deželi ne najdejo, jih kupujejo na Zgornjem Avstrijskem in na Štajerskem. Zaslužek, ki ga imajo od koroških pitališč zgornjeavstrijski in štajerski rejci pujskov, pa bi lahko prišel v korist tudi malim kmetom v deželi, kajti za zrejo pujskov so v glavnem potrebne dobre svinje in merjasci, ne pa hektarji njiv in travnikov. V teh smereh se razvija živinoreja ne le pri nas, marveč povsod v industrializiranem svetu. S tovrstno specializacijo povezane probleme v svetu in pri nas rešujejo proizvodni krožki in proizvodne skupnosti kmetov. Zakaj bi torej še oklevali in zakaj se ne bi pridružili tem krožkom in skupnostim, če si edino po tej poti še lahko utrdimo svoj položaj na trgu z mesom. Blai Singer inšpektor Koroške kmetijske zbornice VARŠAVA. — Na Poljskem so te dni obhajali 25. obletnico osvoboditve nekdanjega nacističnega taborišča Auschwitz, ▼ katerem so nacistični zločinci umorili okoli 4 milijone nedolžnih ljudi iz dvajsetih dt' žav Evrope. V bivšem taborišču je dane* urejen spominski muzej, ki spominja na trp' ljenje neštetih žrtev nacističnega nasilja-Ta spominski muzej je v zadnjih 25 letin obiskalo že 7,5 milijona ljudi, med njuni več kot milijon inozemcev. RIM. — Ob koncu minulega leta je ime' la Italija okrog 54,3 milijona prebivalcev, to pomeni, da se je število prebivalcev v teku zadnjega leta povečalo za kakih 400 tisoč oseb. DUNAJ. — Na Dunaju se v teh dneh odvija zasedanje avstrijsko-sovjetske mešane komisije za gospodarsko in znanstveno sodelovanje med obema državama. Sovjetsko delegacijo na tem zasedanju vodi minister za zunanjo trgovino Patoličev. Poleg tega pa je prispelo za to priložnost v Avstrijo tudi še več drugih visokih sovjetskih predstavnikov, med njimi namestnik zunanjega ministra Semjonov. NAIROBI. — V glavnem mestu Tanzanije Dar es Salernu potekajo priprave za sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo predvidoma trajal od 13. do 17-aprila. Pričakujejo, da se bodo konference udeležili predstavniki več kot 70 držav-Na tej konferenci bodo med drugim razpravljali o predvidenem sestanku državnih in vladnih voditeljev neuvrščenih držaVi ki naj bi bil proti koncu letošnjega leta. MOSKVA. — Vodilni sovjetski lis1 „Pravda“ je ostro napadel Ameriko, češ da skuša svoje evropske partnerje prisiliti k večjim izdatkom za oboroževanje; to naj bi bil po mnenju komentatorja eden od manevrov, naperjenih zoper prizadevanja za ureditev vprašanj, ki se nanašajo na evropsko kolektivno varnost. Do te ocene ameriških prizadevanj v Evropi je prišlo neposredno pred odhodom predsednika britanske vlade Wilsona na obisk v Kanado i® Ameriko. V Moskvi očitno zelo postrani gledajo na čezoceanska potovanja te vrste-Pri tem je treba vedeti, da bo za Wilsonot» prihodnji mesec potoval v Ameriko tudi Še francoski predsednik Pompidou, medtem k® bo aprila obiskal Washington zahodnonem' ški kancler Brandt. BONN. — Poljski minister za zunanjo trgovino Janusz Burakiesvicz je bil kot prvi poljski minister na obisku v Zahodni Nemčiji, kjer je imel predvsem razgovore z ministrom za gospodarstvo Karlom Schillerjem in zunanjim ministrom Walterjen> Scheelom. Med obiskom je minister Schiller sprejel povabilo, da obišče Poljsko in bo tako prvi član zahodnonemške vlade, ki bo odpotoval na Poljsko. TOKIO. — Japonska vlada je predlog proračuna za prihodnje finančn0 leto v višini skoraj 8000 milijard jenov, kar je največji proračun v zgodovini države; Prav tako nov rekord ipa dosegajo tud1 predvideni izdatki za vojsko, ki znašaj0 skoraj 600 milijard jenov, kar je največja vsota po drugi svetovni vojni. SAN FRANCISCO. — Astronom kalifornijske univerze Ronald Wells je izjavi« da je površina Marsa presenetljivo podobna oceanom in celinam na Zemlji. Pravi, da sta dve celini na Marsu veliki kot Avstralija, medtem ko je največji izsušeni baze° velik kot Sredozemsko morje. Razlika m°d najvišjo točko na Marsovi površini in nje' govim najnižjim bazenom presega 12.000 metrov. Vse to je odkril s pomočjo teleskopa s posebnimi napravami za registriranj* zvočnih odmevov. NEW YORK. — Glavni tajnik OZN V Tant je ponovno pozval štiri velike sile, naj se hitro sporazumejo o rešitvi krize na Srednjem vzhodu. Pri tem je opozoril na nevarnost nadaljnjega zaostrovanja položaja. ’ sprejela svojem sporočilu je U Tant izrazil obžaloj j- --'--i-> “ • • z»\ vanje zaradi »eskalacije spopada" in izraz1 mnenje, da to stopnjevanje lahko spodkoplje možnosti za hitrejšo vzpostavitev mir°; LUKSEMBURG. — Italijanski zunanj' minister Aldo Moro in luksemburški zunanji minister Gaston Thorn sta pri svojih razgovorih izrazila soglasje, da bi se pogajanja o vključitvi Velike Britanije v EGS lahko začela v prihodnjih 3 mesecih. Soglaša^ tudi, naj bi se do konca aprila začela ist} pogajanja še z Dansko, Irsko in Norvešk0, VARŠAVA. — V dobro obveščenih krogih v Varšavi poudarjajo, da se bodo p®' aodnji mesec v glavnem mestu Poljske za- čeli pogovori med Zahodno Nemčijo 'j1 Poljsko na ravni namestnikov zunanjih na1' nistrov. Pogovori naj bi se nanašali na nof' malizacijo odnosov obeh držav. Pri tet® poljski krogi raje uporabljajo izraz »izrn*! njava stališč" namesto »pogovorov", hkraj* pa vztrajajo na dokončnem priznanju nic)c na Odri in Nisi v smislu ipreloga Gornulk* iz lanskega leta. tl L1 l!l lil '* !il hj !i{ (J v-exvc/nx^ Mesec slovenske knjige v počastitev slovenskega kulturnega praznika V nedeljo 8. februarja bomo Slovenci -spet obhajali Prešernov dan 'fl z njim kulturni praznik sloven-skega naroda. Koroški Slovenci se kot živ del slovenskega naroda vsako leto vključimo v praznovanje te-9a dneva in manifestiramo s tem Spet nov ponatis »RAZVOJA SLOVENSKEGA narodnega vprašanja" Državna založba Slovenije je pripravila nov ponatis obsežnega in temeljnega zgo- dovinsko-političnega dela »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja" in tako tudi s svoje strani prispevala k počastitvi avtorja Edvarda Kardelja ob njegovi šestdesetletnici. Prvič je izdal Kardelj svojo knjigo še ilegalno pod psevdonimom Sperans, leta 1957 je izšla druga izdaja pri Državni založbi Soveni-je, ki je zdaj oskrbela tudi tretji natis. Poleg tega je Državna založba Slovenije založila tudi vrsto drugih knjig Edvarda Kardelja, katerega publicistično delo obsega 15 knjig v 25 letih. svoje zavestno priznavanje h kulturni skupnosti vseh Slovencev. Ena izmed oblik tega vključevanja v praznovanje Prešernovega dne je približevanje slovenske tiskane besede našemu človeku. Že lani je knjigarna »Naša knjiga" v Celovcu v ta namen priredila februarja poseben »mesec slovenske knjige”. in s to lani zelo uspelo akcijo za širjenje sovenske knjige hoče nadaljevati tudi letos. Tako bo tudi letošnji februar kot »mesec slovenske knjige" namenjen prizadevanju za utiranje poti slovenski knjigi v čim več naših družin. Knjigarna »Naša knjiga" je zato spet pripravila bogat izbor, ki obsega različna področja književnosti. S tem izborom hoče omogočiti nakup slovenskih knjig po izredno nizkih cenah. Knjige so spet razdeljene na skupine, kjer znaša cena za posamezni izvod od 1 šilinga do največ 20 šilingov, torej cene, ki so res za vsakogar zmogljive. V akcijo »mesec slovenske knjige" se vključuje tudi naš list in bomo tekom februarja v vsaki številki objavili na posebnem mestu po nekaj naslovov knjig iz vsake skupine in s tem olajšali interesentom lizbor ter jim omogočili, da si posamezne knjige naročijo po pošti. Tako bomo polagoma tudi po tej poti vsaj Novoletni sprejem ZA PREDSTAVNIKE CERKVA Prejšnji teden je predsednik komisije SR Slovenije za verska vprašanja Pavle Bojc priredil v dvorani izvršnega sveta tradicionalni novoletni ^Prejem za slovenske duhovnike. Sprejema se je udeležilo skoraj sto duhovnikov, med katerimi so bili vsi najvišji predstavniki rimskokatoliške, slovenske evangeličanske, slovenske starokatoliške, srbske pravoslavne in baptistične verske skupnosti ter verske skupnosti Jehovih prič v Sloveniji. Med drugim so bili navzoči ljubljanski nadškof-metropolit dr. Jožef Pogačnik s pomožnim škofom dr. Stankom Leničem, mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik s pomožnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem, skof-apostolski administrator za Slovensko Primorje dr. Janez Jenko, Senior evangeličanskega seniorata Aleksander Kerčmar s senioratnim inšpektorjem Jožetom Kuharjem, škof slovenske starokatoliške cerkve An-l°n Kovačevič, paroh srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani Aleksander Simič, predstavnik baptistov Stanko Sori in predstavnik Jehovih prič Ivan Štoka. Navzoči so bili tudi predstojniki redov. vod. frančiškanov salezijan- jezuitov, kartuzijanov, kapucinov, minoritov in lazaristov, dekan teo-;°ske fakultete dr. Vilko Fajdiga s prodekanom dr. Stankom Cajnkarjem ‘n profesorskim zborom, rektorji srednjih verskih šol, člani glavnega odbora Ciril-metodijske^a društva katoliških duhovnikov na čelu s predsed-nikom Antonom Ravslom, predstavniki Cirilskega društva slovenskih bo- delno opozorili na ugodne možnosti za nakup dobrih in zanimivih knjig v okviru »meseca slovenske knjige". Seveda pa bo najboljšo priložnost nudil obisk v knjigarni »Naša knjiga". Obisk se bo vsekakor izplačal, saj bo na policah knjigarne lahko vsak našel nekaj posebnega za svoje potrebe in svoj okus. Izkoristimo torej možnosti, ki nam jih bo nudil »mesec slovenske knjige". Sezimo po knjigi, po tisti človeški dobrini, ki ni le mrtva stvar, ki se polomi, temveč je drevo, ki nudi vsako leto nove sadove, ki je za vsakega pogrnjena miza, vrata, kjer lahko vsak vstopi. »Knjiga je življenje, ki nas uči." Treba ji je samo prisluhniti, jo razumeti. Potrudimo se, da bo »mesec slovenske knjige" tudi letos uspela akcija za širjenje slovenske knjige na Koroškem. Izkoristimo prihodnje tedne za obisk v knjigarni »Naša knjiga”, ki je za to priložnost pripravila res bogat izbor najrazličnejših knjig, ki si jih lahko nabavimo po izredno nizkih in za vsakogar zmogljivih cenah. KULTURNE DROBTINE • Letošnja revija slovenskih mladinskih in otroških pevskih zborov bo v Zagorju ob Savi, in sicer v dneh od 29. maja do 1. junija. Pred revijo bodo v številnih slovenskih občinskih središčih posebna tekmovanja in občinske revije, na republiški prireditvi v Zagorju pa bo nastopilo okrog 4000 mladih pevcev in pevk iz vseh krajev Slovenije ter po vsej verjetnosti tudi iz Koroške in Trsta. • Na češkoslovaškem bodo letos slavili SOO-letnico smrti Jana Amosa Komenskega. Ob jubileju tega velikega pedagoga je UNESCO (organizacija Združenih narodov za znanost, kulturo in prosveto) proglasil to leto za mednarodno leto izobraževanja. Zlasti na Slovaškem, kjer je živel Komenski, bo tekom leta vrsta proslav, med katerimi bo najvažnejša mednarodna konferenca na temo ..Komenski in Slovaška". • Ob 50-letnici odkritja grobnice egiptovskega faraona Tutankamona bo leta 1972 v Britanskem muzeju v Londonu šestmesečna razstava faraonovega zaklada. Egiptovske in britanske oblasti so se že sporazumele o prenosu nekaterih najdragocenejših predmetov iz faraonove grobnice v London. • Poljska je obvestila UNESCO, da bodo leta 1973 ob 500-letnici rojstva velikega poljskega astronoma in fizika Nikolaja Ko- goslovcev in drugi cerkveni dostojanstveniki ter duhovniki. p.e/n'k.a p°^el,h iest posebnih mednarod- ....... , , , • • « i , mh štipendij, namenjenih mladim znanstve- (Vsekakor lep dokaz „zatiranja vere in cerkve v Sloveniji!) nikom, ki proučujejo Kopernikova dela. ............................................................................................................................................................................................„„„„„„„„„„„„..........„„„„„„.... Vsekakor si je mogoče zamišljati, kaj Edvard Kardelj šestdesetletni!* Življenjski jubileji so navadno osebna zadeva, toda upravičeno in nujno prerastejo ozki zasebni krog, kadar gre za jubilej osebnosti, kot je Edvard Kardelj, katerega ime danes ni znano le v slovenskem, marveč v vsem jugoslovanskem in tudi mednarodnem merilu. Edvard Kardelj, ki je te dni obhajal svojo Šestdesetletnico, je eden vodilnih jugoslovanskih politikov in teoretikov, eden izmed redkih, katerih iskanja in spoznanja, zamisli in koncepti se uresničujejo že za njihovega življena. Začetki Kardeljevega revolucionarnega delovanja segajo v predvojni čas, ko je tovariš Tito s svojimi sodelavci usposabljal partijo za vodenje revolucije v posebnih okoliščinah jugoslovanske zgodovine in druge svetovne vojne. Bil je med najpomembnejšimi organizatorji vstaje jugoslovanskih narodov proti fašističnim okupatorjem, hkrati pa tudi že snovatelj nove ljudske oblasti. Nadvse značilno zanj in za njegov način je njegovo po celi Jugoslaviji pričujoče ustvarjanje ljudskih odborov že med osvobodilnim bojem, ki so imeli nalogo podpirati vojsko, hkrati pa so bili tudi že priprava za bodočo oblast; bili so mogočna priprava ljudske in socialistične demokracije, pa tudi že današnjega samoupravljanja. Kot rdeča nit se skozi vse Kardeljevo snovanje vleče temeljna pot revolucije jugoslovanskih narodov od osnovne federalistične ureditve države do zmagovitega prizadevanja za socialistično demokracijo. Vrsta njegovih člankov in knjig, posvečenih ljudski oblasti, državni strukturi, boju za meje, boju proti notranjim nevarnostim revolucionarne družbe od državno kapitalistične koncepcije do očitno izrojenega birokratizma, pa spet razglabljanja o socializmu in vojni, o usodi sveta, razdeljenega na dva velika tabora z različnima družbenima sistemoma itd. — vse to so zgovorne priče njegove stalne ideološke budnosti in njegovega nenehnega miselnega snovanja. Njegova misel je slovenska misel, toda posvečena vsem narodom Jugoslavije, vsem socialističnim revolucionarnim narodom sveta. Zato se ni čuditi, da so mnogi njegovi spisi prevedeni v številne jezike ter je njegova misel priznana kot eno izmed najpomembnejših nadaljevanj velikih učiteljev in inspiratorjev socialističnih revolucij. Pomembno mesto med Kardeljevimi spisi nedvomno zavzema temeljno delo „Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", ki je predstavljalo idejno osnovo za boj slovenskega naroda med drugo svetovno vojno. Kot idejni in politični tvorec enotnosti slovenskega naroda je Edvard Kardelj bistveno prispeval tudi k novim odnosom med jugoslovanskimi narodi in sploh k ustvarjanju človeških odnosov med ljudmi in narodi. Vodilno je bil udeležen pri pogajanjih za nove slovenske in jugoslovanske meje, prav tako pa tudi pri oblikovanju pravilnega odnosa med matičnim narodom in njegovo v zamejstvu živečo manjšino na osnovi priznanja njene zgodovinske vloge mostu med sosednima državama. „In če se zavemo — je ob 60-letnici Edvarda Kardelja zapisal Josip Vidmar — da je vse njegovo revolucionarno delo zasnovano na umnih in plemenitih vizijah o bodoči družbi in o bodočem svetu, te pa nedvomno na jasno nakazani sanji ali viziji o človeku bodočnosti, si moramo biti na jasnem, da je Kardeljeva misel globoko človeški in globoko dragocen ter ustvarjalen prispevek k svetovnemu humanizmu, kakršnega človeštvu nemara še ni dal naš slovenski človek. Lahko smo prepričani, da je delo Edvarda Kardelja eden od najučinkovitejših in najvišjih izrazov slovenskega duha, on sam pa edinstven med velikimi ustvarjalnimi osebnostmi naše zgodovine in naše kulture." Ob svojem življenjskem jubileju je bil Edvard Kardelj razumljivo deležen najrazličnejših in najvišjih počastitev. Jugosl. predsed. Tito mu je za izredne zasluge v revolucionarni in državniški aktivnosti podelil najvišje jugoslov. odlikovanje — red jugoslovanske velike zvezde. Posebno priznanje mu je izrekla Slovenija: na slavnostni seji v skupščini SR Slovenije so predstavniki vseh slovenskih občin izročili Edvardu Kardelju posebno listino o soglasnem imenovanju za častnega občana vseh slovenskih občin. Te slavnosti so se udeležili tudi predstavniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in v Italiji ter so jubilantu med drugimi čestitali tudi zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. Slavnost se je zaključila s sprejemom v prostorih republiške skupščine, kjer so Edvardu Kardelju — svojemu častnemu predsedniku — zapeli člam Partizanskega invalidskega pevskega zbora ter mu ob tej priložnosti izročili zlato značko zbora in album s slikami iz petindvajsetletne dejavnosti tega danes po vsej Jugoslaviji in tudi preko njenih meja znanega pevskega zbora. Prispeva k ugodnemu ozračju površno Pisanje dnevnega časopisja, prav tako, *aJ razna gesla o pravici staršev32 in ? referendumih.33 Pomembnejše od opozoril J® vendorle delo raziskovalcev pa tudi prak-'k°v, učiteljev zavoda v območju samem, ^Seh| ki s svojim delom .skušajo izboljšati °slej doseženo stopnjo dvojezične šole. O emocionalni plati vprašanja so Sloven-C' Pridobili mnogo skušenj ob koroškem pri-,eru, ko so nasprotniki tamkajšnje dvaje-*'čne šole zaigrali na nacionalna čustva, na j^isel za praktičnost, na smisel ali nesmisel °ristnosti učenja jezika majh. naroda, kot je [*Pr. slovenski; na pravico staršev in celo na s rajke šolarjev. Vse to si je treba obuditi v sPorninu, o tem je bilo mnogo sprotnega ča-^Pisnega pisanja pa tudi strokovnih pajas-***!• Razumljivo je, da so se ob novejših po-J^lsle-kih oglasili tisti, ki so s političnim pri-vlskom dosegli ukinitev koroške dvojezične °'6 in si še zdaj dopolnjujejo svojo argumentacijo na našem prekmurskem primeru. J»2 Pravico staršev opredeljujeta v svojih študijah t.y *?r' .E' Petrič In dr. J. Pleterski ob analizi ukinitve (»■lirične šole na Koroškem; Pravica staršev dolo-'959 etrokovo vzgojo in manjšinske šole, 25. V.11. E » urugo delo navajamo pod op. 25; o njej tudi dr. aj (‘••rič, opomba 30. Pravico staršev uveljavljajo tulit V-Pesebnlh določilih v šolstvu narodnih manjšin v ts.J^bdžarski, a navajajo, da se le te poslužujejo ho«ViIVno majhno število staršev (L. Koša, Naclonal-»V1 u današnjoj Madžarsko), rkp. gradivo 1969). I)»„ V gradivu o dvojezičnosti v Strasbourgu, objav-r»r,n®rn v Europi Ethnlci, 1967, št. 3, omenjajo refe-'ron m '2 1252 med ^Iračani, ki je izpadel v prid hdllS, 'no- Av,orJi opozarjajo na dejavnike, ki so °čili alasovanle g o š k o v i č Dvojezična vzgoja in izobraževanje 9 (Konec) (Ponatis iz revije »Teorija in praksa") Koroške dvojezične šole tistikrat niso zavrnili pedagogi strokovnjaki.34 Prav tako naj vsaj mimogrede zapišemo, da upravičenost dvojezičnosti pač predvideva skupno bivanje dveh narodnosti, ki sta na ozemlju pra-naseljeni (avtohtoni) in ki se morala obe osposabljati za sožitje. Vsi pomisleki o praktični vrednosti glede jezika majhnega naroda so vendarle dani z omenjenim dejstvom skupnega življenja, z zagotovili naše manjšinske ureditve, so tudi ustavno pravno normirani, čeprav tudi ti v življenju še ne delujejo vseskozi na ravni najboljšega uresničevanja. In če naj se ob sklepu ustavimo še ob problemih raziskovanja — nas po vsem, kar smo zapisali, čaka mnogo dela. Vsekakor so možne primerjave, a pri tem so vendarle nadvse pomembne domače, od drugih različne okoliščine. Raziskati bi bilo treba z vidika jezikoslovja razlike med obema jezikoma — od fonologije, črkopisov do ustroja slovnic, be- sedišča. Ob tem se bodo pred strokovnjaki hkrati odprla vprašanja druge stopnje, kakor jih navaja J. B. Carrol s harvardske univerze,35 ko razpravlja o vprašanjih raziskovanja. Iz domače kritike sklepamo, da so starši zaskrbljeni glede stopnje učenčevega 35 Op. cit., gradivo Unesco 1962. znanja, in to ne le jezikov, temveč tudi drugih predmetov. Sociološko so neraziskani stiki med starši in otroki. Pri motivaciji za drugi jezik je očitno, ker so se pritožili na ustavno sodišče, da le-ta ni povsem zadovoljiva; motivi so lahko raznovrstni, vendar je delo občutljivo. Ne bi veljalo nastopati z navadnimi in neposrednimi vprašanji. Ponovno bi morali pregledati demografsko podobo, raziskati uporabno vrednost obeh jezikov v območju in zunaj njega. Seveda je v ospredju raziskave pedagoška plat — način pouka (o metodiki in vsebini pouka). Predvsem pa si bo treba oskrbeti kar najbolj celotno in specializirano informacijo o dosežkih drugih. ARGUMENTI, KI SE POGOSTO SUŠIJO ZA Ali PROTI ZAČETKU UČENJA JEZIKA PRI RAZLIČNIH STAROSTIH 34 Ein nachahmensvvertes Landsmannschaft, št. 9, 1969. Vorblld, Die Kdrntner Starost Prednosti Nevšečnosti Posebne vrednote Pred adolescenco (na prvi stopnji) pribl. 3—10 let Sovpadanje z nevro-fiziolo-škim ustrojem možganov najlaže in najbolj učinkovito; zapušča bolj bogate jezikovne sledi v spominu za poznejši razvoj jezika, ima lahko več časa za jezik. Možno je mešanje s prvim jezikom. Transfer (pristop) k drugim Jezikom je dvomljiv. Nobenega zavestnega sprejemanja pri procesu učenja jezika. Porabljeni čas ni sorazmeren z rezultati. Kjer sta tesno skupaj dve jezikovni skupnosti, npr.: dvojezična družina, dežele z več jeziki, skupni jezik, ali pa je tuj jezik sredstvo za stike z zunanjim svetom. V adolescenci pribl, od 11 let do konca šolanja Naraščanje sposobnosti za vrednotenje več aspektov jezika ali kulturnih stikov, še je dovolj časa za doseganje visoke ravni; izboljšano memoriranje, višja stopnja intelektualne rasti. Znanje prvega jezika je že trdno zato ni zmede. Zahteva več dela kot zgodnje učenje. Za rezultate je potrebna vztrajnost, samozavest. Možen je odpor do memoriranja. Izkušnje so pokazale pogoste slabe rezultate. Učni načrt je že napolnjen in študij je specializiran. Nepoklicni, splošni, kulturni prispevek k sekundarni Izobrazbi. Možnost zavestnega učenja drugega jezika v poznejših letih. Odrasli Specializiran namen; dobra motivacija — to je treba dodati razlogom, ki smo jih navedli za adolescenco. Premalo časa. Druge skrbi in zaposlitve. Nereden študij. Večja količina pridobljenega znanja v najkrajšem času. Slovenski ples v Celovcu JE BIL SPET ODRAZ PRIJETNE DRUŽABNOSTI Bilčovs Slovenska prosvetna zveza je minuli petek priredila v prostorih Delavske zbornice v Celovcu 19. Slovenski ples, ki je postal že tradicionalna vsakoletna družabna prireditev koroških Slovencev. Tudi tokrat je prišlo mnogo ljubiteljev vesele domače družabnosti in je bilo že pred pričetkom prireditve težko najti prostega mesta. To je vsekakor dokaz, da je Slovenski ples med našimi ljudmi res zelo priljubljen in da je prirediteljem spet uspelo pritegniti k sodelovanju ansamble, ki so pri nas že dobro poznani. Tudi to je privabilo številne udeležence iz vseh treh dolin Roža, Žile in Podjune. V množici obiskovalcev pa smo ske kulturno gospodarske zveze v svatje v bilčovsikii farni cerkvi, da prisostvujejo važnemu življenjske- kov. Obema godbama moramo izraziti vse priznanje za neumorno igranje ter zapisati, da sta oba , ,, , , . . , . j,- . i i i mu dogodku, ko sta se dva mlada ansambla v zadostni meri skrbela, v, , 3 '................. ... ■ i ., ,. , ...... človeka odločila, da bosta hodila da ljubiteljem plesa ni bilo treba . . skupaj po življenjski poti. V nedeljo 25. t. m. je bil izredno našega prosvetnega društva „BiI-lep dan, ko so se zbrali številni ka" in v društvu delovala kot do- na Slovenskem plesu videli tudi vrsto častnih gostov, ki so se odzvali Trstu Edvin Švab, nadalje pred- preveč »počivali" Tako je zabava in družabnost na 19. Slovenskem plesu trajala do zgodnjih jutranjih ur. 19. Slovenski ples bo slehernemu Ta poročni par sta bila nevesta Monika K r o p i u n i k , po domače Tinava v Bilčovsu, ki je po po- bra pevca in sposobna igralca, je na svatbi bil navzoč tudi celotni društveni odbor s predsednikom Petrom Sittrom na čelu. Seveda so na svatbi bili tudi vsi pevci in pevke, ki so skrbeli za posebno slovesno razpoloženje. Med svati po so bili tudi predstavniki tiskarne klicu šivilja, in ženin Tomi G a s - Drava, kjer je ženin Tomi že več povabilu Slovenske prosvetne zve- turno-prosvetnih organizacij iz Slo-ze in prišli na to priljubljeno dru- venije, vodja manjšinskega šolske-žabno prireditev. Tudi letošnji Slo- ga oddelka pri deželnem šolskem venski ples je s svojim obiskom po- svetu okrajni nadzornik Rudi častil koroški deželni glavar Hans Vouk in strokovni nadzornik dr. Sima s soprogo. Prav tako so obiskovalci navdušeno pozdravili stavniki obmejnih občinskih in kul- obiskovalcu ostal v prijetnem spominu vse do prihodnjega, ki bo že ser, stavec v tiskarni Drava v Borovljah oziroma Podljubelju. Poroč- let v službi in tam stavi naš lisi Slovenski vestnik. Predsednik ZSO ne *bbrede je opravil domači žup- dr. Franci Zvvitter, je kot izdajatelj mik Kassl. Tudi naš društveni pevski lista s svojo navzočnostjo temu do- dvajseti po vrsti, torej jubilejna družabna prireditev koroških Sloven- zbor se je ob tej priložnosti zbral v godku dal še poseben poudarek in polnem številu in s svojim ubranim cev v Celovcu. Tako je Slovenski Valentin I n z k o , predstavnik Av-strijsko-jugoslovanskega društva na ples bil pravzaprav ena izmed prvih petjem olepšal slovesnost ter po- tovrstnih prireditev v Celovcu sploh ter se je priljubil ne samo med Slo- ročnemu slavju dol še bolj svečan videz. Po končani poroki v cerkvi jugoslovanskega veleposlanika in Koroškem Blasius Blatnik, ter venci, marveč je deležen tudi ve- sta ženin in nevesta po stari doma-pooblaščenega ministra na Dunaju številni zastopniki slovenskih narod- like priljubljenosti med nemško go- Mitjo V o š n j a k a . Navzoči so bili jugoslovanski generalni konzul nih organizacij na Koroškem. V pozdravnem govoru je pred- Celovcu dipl. inž. Karmelo Budih- sedntk Slovenske prosvetne zveze na in ostati člani generalnega konzulata, predsednica komisije za manjšinska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Slovenije Majda Bojčeva, zastopnik Sloven- Hcsnzej W e i s s zaželel vsem udeležencem prijetno zabavo, potem pa so se predstavili sodelujoči ansambli Fantje z Vrbskega jezera, vorečimi sodeželani. Že danes lahko zapišemo, da bo Slovenska prosvetna zveza za jubilejni 20. Slovenski ples pripravita posebno bogat spored, za ples pa bo pridobita dva najbolj kvalitetna godbena ansambla iz Slovenije. je novoporočencema spregovoril ter jima čestital in želel vso srečo na skupni življenjski poti. Tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" Peter Sit-ter je v lepem nagovoru novemu paru izrekel zahvalo za dosedanje sodelovanje v društvu ter v zahvalo nevesti poklonit šopek rož. Ob tej priložnosti ju je prosil, da tudi kot mož in žena ostaneta društvu či navadi najprej obiskala grobo- zvesta sodelavca. Ob koncu jima ve svojih rajnih sorodnikov, da ta- je izročil v imenu društva spominka tudi nje počastita ter jih prosita, sko darilo. Poročni par je sprejel da bi duh umrlih spremljat mlada tudi številne darove še od drugih zakonca ter ju čuvat, da ohranita trajno zvestobo, lin da se jim za- prijateljev in znancev. , . .. Vesele viže godbe, lepo petje in hvahta za vse, kar so ,,ma zapu- -e dobrQ postrežba Miklavževe ku Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na PUSTNO PRIREDITEV ki bo v nedeljo 1. februarja 1970 s pričetkom ob pol 3. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu. Pridite vsi, ki se radi smejete in radi poslušate lepo petje. trio Lojzeta Slaka ter Fantje s Pra- ovemo da bo ubile' protna, medtem ko je za povezavo n^SlotenTpTeT v “obofdV ja- C 1/ r K r, I rw-irMi\,nrlr\urgledal vanjo. Ošinil je hrbte Karavank, se pomudil na Sorskih planotah Pokljuke, Jelovice, v bohinjskih gorah pa zdrsnil v Škofjeloško hribovje, na Cerkljansko in prek Tr-n°vskega gozda pristal na Krasu, nato pa se je ustavil ob Igorju. Karta je bila podobna posušenemu ježu z redkimi bodicami, ker je bila vsa posejana z zastavicami in različnimi znaki na bucikah. Tu so bila v raznih barvah označena Momlja brigad, odredov in predvidene poti njihovih pohodov. Skicirane so bile poti kurirjev, s prehodi čez reke, že-'6*nice in ceste. Označene so bile javke, obveščevalne *°čke in taborišča terencev, obveščevalcev 'in drugih enot. Zaznamovani so bili tudi studenci in samotne koče. Wolf i® imel oficirja, ki je vsak dan vnašal v karto vse spremembe. Major je preletel postojanke nemških enot, ki so bile °*nočene z zastavicami s kljukastim križem in so kot klešče °klepcrle osvobojeno ozemje. »Komunistična organizacija Niste kakor korala. Postojanke ne zadostujejo več, da ^stavimo to rast. Treba jih bo goniti po tem prekletem, Neumnem, goratem in z gozdovi obraslem svetu, ki je kot balašč ustvarjen za manevrsko vojno. To je stvar drugih, že tu so težave, čeprav smo v premoči. Kako pa organi- žirafi ribarjenje v kalnem m uresničiti moje zamisli?" je razglabljal Wolf. Vrnil se je k mizi, si nalil skodelico turške kave, počasi srebal in mislil. Čelo se mu je orosilo. Naslednjega dne mora biti ob devetih s predlogi pri generalu. Lotil se je ocenjevanja nadaljnjih dogodkov v zvezi z vdorom njegovih ljudi v partizanske enote in delovanjem posebnih napadalnih oddelkov SS-policije. To pa je bila težka zadeva, ker se je položaj menjal vsak dan in so bila obvestila navadno prepozna, še večkrat pa pomanjkljiva ali netočna. General ga je cenil, ker je od njega mnogo pričakoval, posebno še sedaj, ko si je utrdil sloves strokovnjaka za protikomunistično in protipartizansko delovanje. Zato Wolf generala ni smel razočarati in je dal od sebe vse, da bi ga zadovoljil. Upošteval je tudi generalovo osebno naklonjenost, ki mu je dovoljevala, da je lahko počenjal stvari, ki bi si jih le malokdo od oficirjev upal privoščiti. Njegov pogum in izvirne ideje so ga postavile na izjemno mesto med možmi v štabu vojnega okrožja, ki mu je s trdo roko poveljeval SS-general, morda zato, ker je v komandi varnostne policije vodil oddelek gestapa. »Izvirne ideje, te preklete ideje, mi delajo več težav kot tem tepcem, tvorcem sfandartizirane smrti, vsa njihova neumnost in nesposobnost. No, to so oficirji!" je z občutkom ciničnega zaničevanja pomislil Wolf na nekatere svoje kolege. »Oficir brez fantazije je kot pesnik brez navdiha, oficir fanfast pa je v tej situaciji kot slon v trgovini s porcelanom. Enih in drugih imamo dovolj, pa delaj z njimi!" Nalil si je čašo hladne vode in skušal zbrati misli, ki so mu begale kot roj splašenih metuljev. Bil pa je že preveč utrujen. V njegove misli se je vrival zdaj general, potem Ana, nič kaj v zvezi z njeno nalogo. »Moral jo bom čimprej poslati," je ugotovil. Želel si jo je nenasitno, in ni vedel zakaj. Potreboval jo je bolj kot vojno. Priklepala ga je misel nanjo, ker je z njo živel v nekem drugem svetu, ki se je razlikoval od tistega, ki ga je obdajal vsak dan in ga je bil že pošteno sit. »In vendar se ji bom moral odreči, če jo bom hotel imeti. Preveč so postali pozorni nanjo, in gotovo se bo našel kdo, ki bo delal sitnosti, ker si jo bo poželel.” Ob njej so vse druge ženske v njegovem spominu bledele kot izgubljene fotografije na dežju. Ker ga je tako inteligentno odbila, ga je le še bolj privlačila. Ko jo je izbral za svoje naloge, jo je uvrstil med ženske — cipe. Sedaj pa si ni bil na jasnem, kako bi si razlagal njen pasivni odpor, ki je bil pravzaprav edini način, da ga je streznila. Zaskrbelo ga je, ker mu je pomenila več, kot so mu običaj* no pomenile ženske. Preplavila ga je kot motna voda in ga vznemirjala. Dnevi, ki jih je prebil z njo, so bili kot omotica, iz katere se je trgal s silo. Pred drugimi pa je nosil masko s hladnim, napadalnim izrazom, ki je nevarno vel iz njegovih oči. In še general. Poklical ga je k sebi takoj po tisti seji v štabu. Stal je pred njim kot krivec, ker mu o njej ni bil ničesar poročal zaradi bojazni, da je ne izgubi. Mnogo stvari sta obravnavala z generalom. Ni pozabil njegovih besed: »Všeč ste mi, Wolf. Uporaben človek ste. Nekaj nihilizma je v vas in neurejenosti, kar sicer nasprotuje idejni čistosti tvorcev novega reda, ki naj deluje Tako zanesljivo kot precizen stroj. Povem vam odkrito, po naših načelih se na vas ne bi bilo zanesti. Psihologija, ki ste jo študirali, vam itak več škodi kakor koristi, ker zapletate enostavne stvari. Sicer sami veste, kako je z intelektualci. Nezanesljivi so, to velja skoraj za vse, razen za tehnokrate, ki se dajo voditi od kogar koli, ki dobro plača. Vaša prednost je v tem, da imate ideje in energijo. Nekdo, ki vas dobro pozna, mi je dejal: Wolf je tovarna idej, ki pa jo je treba nadzirati. „Pred sodiščem smo kot narod.. ZLOČINSKI POKOLI V VIETNAMU OGROŽAJO »DOBRO IME" AMERIKE Velika ameriška revija Life je v eni zadnjih številk kar 12 strani posvetila grozotnemu pokolu civilnega prebivallstva v južnovietnamski vasi Mi Laj. Vojaški fotograf narednik Ronald Haeberle, ki se je s tremi fotografskimi kamerami udeležil kazenske ekspedicije ameriške čete C v Mi Laju, je posnel na črnobeli in barvni film pretresljive slike trpljenja in smrti nedolžnih žena, starcev in otrok v tej vietnamski vasi. Te slike, ki so obšle svet in ogorčile svetovno javnost, bodo ostale eden izmed najbolj obtožujočih dokumentov umazane vietnamske vojne in nasilja sploh. Hkrati s slikami je Life objavila izjave ameriških vojakov udeležencev pokola ter izjave nekaterih Američanov in Američank. U-vodoma pa piše Life med drugim: »Zavoljo bližnje razprave pred vojaškim sodiščem armada le malo pove. Južnovietnamska vlada, ki je vodila svojo lastno preiskavo, je izjavila, da je bil Mi Laj »vojno dejanje" in da je vsakršno govorenje o okrutnosti samo vietkongovska propaganda. To ni res. Slike, ki jih tu objavljamo in jih je posnel Ronald Haeberle, vojaški fotograf, ki je bil navzoč pri pokolu, pa intervjuji na naslednjih straneh potrjujejo zgodbo o neizpodbitnem terorju — o namernem pokolu starcev, žensk, otrok in dojenčkov. Ta pričevanja očividcev, mož iz čete C in preživelih vaščanov povedo, da so ameriške čete naletele, če sploh so, le na slab sovražnikov ogenj, da očitno niso našle v vasi sovražnih vojakov in da so imele samo enega poškodovanega, pa še ta se je sam ranil. Ljudi v Mi Laju so kratko malo postrelili." Life je poleg izjav vojakov, ki so pri pokolu sodelovali in katerih besede javnost že bolj ali manj pozna, objavil tudi izjave 48 Američanov in Američank. 0 Senator Mark Hatfield iz Oregona je na primer izjavil: »Pred sodiščem smo kot narod in ne smemo poskusiti umiriti naše vesti s tem, da zavračamo krivdo na nekatere od tistih, ki so z dejanjem povezami. Vsak Nemec, ki sem ga srečal po drugi svetovni vojni, je rekel, da se je boril na ruski fronti in da je bil vsega kriv Hitler. Če se bo izkazalo, da je mi-lajski pokol resnica, bo to še en dokaz, da se ta vojna tiče nas vseh, in ne le vojakov." B Sybil Kellogg iz Aurore pravi: »Tokrat sem prvič uničila številko Lifa, preden so jo lahko dobili moji otroci v roke, a ne zaradi tega, ker Life ne bi imel prav, ko je objavil te slike, marveč ker bi bilo pretežko odgovoriti na vprašanja, ki jih izzivajo." 0 »To samo krepi v meni grozo, ki sem jo zmerom čutila ob vietnamski vojni. Ne krivim vojakov. Te so prevzgojili, ali pa ne bi mogli ubijati vsakogar tam doli. Krivi so, toda ne bolj kot kdorkoli v Združenih državah, ki dovoljuje vladi, da nadaljuje to vojno," pravi 32-letna gospodinja Kay Hobbs iz Oklahoma Cityja. Med izjavami so tudi drugačne, take, ki pričajo o nezanimanju, o opravičevanju tega po- kola z vojaškimi in nacionalnimi cilji, izjave, ki pomenijo nojevsko vtikanje glave v pesek, vsebujejo politično obarvane predsodke, pa celo odkrito odobravanje tega zločina. Toda v dobro ljudi, ki so povedali v Lifu svoja mnenja o pokolu dojenčkov, neoboroženih žensk in starčkov v Mi Laju, je treba navesti, da so take izjave v manjšini. Sicer pa zaradi njih neizpodbitni dokumenti iz Mi Laja ne morejo izgubiti trohice svoje presunljive resničnosti. Taka stališča samo dokazujejo, da je Amerika postala zelo vznemirjena in nemirna dežela ter da je prišlo do notranjega razcepa ameriškega prebivalstva. V delu ameriške javnosti se utrjuje razpoloženje, da Vietnamci niso socialno enakovredni partnerji in nasprotniki. Majhen odstotek ameriškega prebivalstva jih šteje za ljudi drugega razreda. To dokazuje tudi pismo, ki ga je dobil Ronald Ridenhour — le-ta je sprožil afero Song Mi — od nekega »domoljubnega" Američana iz Iowe. Ta »patriot" je med drugim liščini, da v Vietnamu ni jasno razpoznavnih front, kakor v globoko zakoreninjeni ošabnosti belega Američana do vseh barvnopoltih. To potrjujejo med dugim tudi z odnosom do svojih temnopoltih sodržavljanov v domovini. Notranji razcep ameriškega naroda je v zadnjih letih zavzel takšne oblike, ki že naprej izključujejo sleherno enodušnost ob kakršnem koli dogodku. Tudi pokol v vietnamski vasi Song Mi je odkril grozljivo zmešnjavo v glavah in dušah milijonov ljudi. Politično nešolani ter duhovno in čustveno nepripravljeni, kot so, ne dojemajo več, kaj se okrog njih dogaja, kaj vsak dan prihaja nadnje. Pri tem ne gre samo za grozovitosti v Vietnamu, za katere bodo morali nekega dne vsi predložiti račun. Tu je zavratna inflacija, ki jim vsak dan ropa njihove prihranke; tu so zločini in roparski napadi v mestih; tu je nerešen problem barvnopoltih sodržavljanov; tu je rasna enakopravnost v šolah, za katero se mnogi tako strastno borijo . .. Skratka,preveč, proti čemur se mora človek vsak dan boriti, kar mora prenašati in braniti. Amerika je postala zelo vznemirjena in nemirna dežela. Preiskave o pokolu v vasi Song Mi so v teku. Nihče pa ne more povedati, kakšen bo rezultat. Črnogledi, zlasti med časnikarji in ostalimi izobraženci, ki jih predsednik Nixon in njegov podpredsednik Agnew tako sovražita, previdno opozarjajo, da tudi prejšnjih grozovitosti, ki so jih na primer zagrešili častniki elitnih enot Song Mi, Mi Lai, Bin Čau... To so imena vasi, o kaferih pred nedavnim še nihče ni vedel, da sploh obstojajo. To so imena vasi v Južnem Vietnamu, ki so čez noč postala znana po vsem svetu. Znana v zelo tragičnem smislu. Znana namreč kot imena vasi, kjer je človek nehal biti človek in se je spremenil v krvoločno zver. V teh in mnogih drugih vietnamskih vaseh so se dogodili strašni zločini. Ameriški vojaki so nečloveško pobili na desetine, na stotine nedolžnih ljudi — starčkov, žensk, otrok. Niso pobijali nasprotnikovih vojakov, marveč so se znosili nad civilnim prebivalstvom in tako postavili na laž celotno uradno ameriško politiko, ki skuša dokazovati, da se bori za pravico in pravičnost, za človeka in njegovo svobodo. Vesti o zločinskih pokolih v Vietnamu so se začele tako množiti, da so pretresle tudi najboj mirne Američane. Predvsem pa je ameriško in svetovno javnost pretreslo, ko se je izkazalo, da pri teh vesteh ne gre za sovražno propagando, marveč za dejstva, ki jih potrjujejo priče in dokazujejo dokumenti. napisal: »To, da so v tako imenovanem pokolu v Vietnamu pobili peščico ljudi, ni nikomur nič mar. Njihova smrt ni nobena izguba, saj so bili le krdelo ničvrednih Azijcev v delu sveta, ki je že tako prenaseljen." To pismo je s svojo surovo odkritostjo morda izjema. Toda duh, ki tiči za tem, je v Ameriki močno razširjen in navzoč povsod na bojišču tudi v Vietnamu. Ameriška revija Netvs-week je opozorila na to, da ameriški vojaki v Vietnamu čutijo veliko zaničevanje do Vietnamcev. To zaničevanje zajema prijatelja in sovražnika in prihaja do izraza tako, da na vsakega Južnovietnamca gledajo kot na potencialnega vietkongovca s skrito ročno bombo. Vietnamec je navaden „dink“, ki ga je treba ubiti. Takšno posplošeno podcenjevanje in zaničevanje prebivalcev dežele, za katero se baje borijo, ima pri Američanih vzroke tako v oko- »Green Berets" (Zelene čepice), niso nikoli kaznovali. Čisto na vrhu so pojasnjevali takrat, da bi sodni proces proti morilcem odkril neprijetno ozadje in škodoval dobremu imenu Amerike. Javna obravnava iproti obtoženim vojakom in častnikom, ki so neposredno sodelovali pri pokolu v Song Miju, bi verjetno spravila na dan še veliko bolj umazano perilo. Noben čudež ni potemtakem, če nekateri ljudje v \Vashingtonu prišepetavajo svojim prijateljem, da se bo vsa zadeva po več mesecev trajajoči preiskavi izgubila v predalih pisalnih miz. Toda tudi takšna rešitev ne bo koristila dobremu imenu Amerike; ne bo zmanjšala njene odgovornosti. Nasprotno. Kajti še vedno pošiljajo ameriške vojake na vietnamsko bojišče s »priporočilom", ki nedvoumno pravi: »Vsak Vietnamec, ki skuša zbežati, je pripadnik Viet-konga .. . Dobri so samo mrtvi Vietnamci, zato jih ubijajte, ubijajte, ubijajte . . .“. Vojna v številkah H Po približnih cenitvah so ameriški bombniki doslej vrgli na Vietnam najmanj 3 milijone ton bomb, to je za pol milijona ton več kot so zavezniška letala med drugo svetovno vojno odvrgla nad Nemčijo, Japonsko, Italijo in drugimi srednjeevropskimi deželami. H Med drugo svetovno vojno je na Japonskem in v Evropi prišlo okoli 5 kilogramov bomb in razstreliva na prebivalca, v Vietnamu pa pride že sedaj na prebivalca najmanj 100 kg ameriških bomb, kar pomeni, da je ameriško letalstvo odvrglo nad Vietnam že dvajsetkrat več bomb kot ga je med drugo svetovno vojno odvrglo zavezniško letalstvo skupaj. | Ker stane kilogram eksploziva Ameriko dva dolarja, pomeni, da so ameriški davkoplačevalci samo za bombe, ki so bile odvržene nad Vietnamom, morali plačati 6 milijard dolarjev, to je v našem denarju približno 156.000,000.000 šilingov. ■ Sicer pa je Ameriko stala vojna v Vietnamu že neprimerno večjo vsoto. Izračunali so, da so morali Američani za svojo umazano vojno v Vietnamu doslej plačati že najmanj 120 milijard dolarjev, to je že precej več kot 3,000.000,000.000 šilingov. | Izvedenci pravijo, da je v obeh delih Vietnama izgubilo življenje že več kot dva milijona ljudi. Pri tem poudarjajo, da so bile sicer tudi vojaške izgube velike, vendar je največ človeških žrtev med civilnim prebivalstvom. To je posledica vojne, kakršno so Vietnamcem vsilili Američani. H Na enega padlega je treba računati najmanj dva ali celo tri ranjence. To pomeni, da je bilo v Vietnamu doslej najmanj 4 do 6 milijonov ranjenih. Skupne izgube znašajo torej 6 do 8 milijonov ljudi, to se pravi, da je bil vsak četrti ali peti Vietnamec ranjen ali pa je celo izgubil življenje. B Tudi na Ameriški strani so človeške žrtve že zelo visoke. Število padlih ameriških vojakov in častnikov se po različnih podatkih giblje med 40.000 in 50.000 mož, število ranjenih pa znaša baje okoli 250.000 oseb, To je le nekaj skopih podatkov, ki pa dovolj jasno kažejo, kako globoko se je Amerika že pogreznila v umazano vojno. Zato pa je tudi razumljivo, da čedalje bolj narašča odpor proti tej vojni. Ta odpor ne prihaja do izraza le v množečih se protestih, narašča tudi med samimi ameriškimi vojaki, ki so sicer dobro plačani, toda niti najmanj pripravljeni žrtvovati svoje življenje za interese, kt niso njihovi. Sicer je pa tako: v današnjih časih je najlažje biti sodnik ali krvnik. Mi pa potrebujemo borcev in tvorcev novega reda. Obrusil vas bom. Ne bom pustit, da vas drugi brusijo. Če mi bo'uspelo, mi bo to v osebno zadovoljstvo. Ne mislite, da me pri tem vodi idealizem. Nikakor ne. Rabim vas, to je vse. Koristili mi boste, zato sem vam dal proste roke in vam zaupam. V zameno pa hočem imeti uspehe, gospod major. Dejanja bodo merilo vašim besedam. Poudarjam, samo dejanja.” »Hvala, gospod general! Služim nemškemu narodu in njegovim velikim, stoletnim ciljem!" »Toda to ni vse, drogi major. Vaše napovedi se ne uresničujejo. Dovolite mi nekaj kritičnih pripomb, katere, upam, ne bodo omajale vaše samozavesti. Nasprotno! Pod-žgo naj vas v delu! V mislih imam gorenjsko brigado — bando, katere pogin ste pripravili. Moram priznati, da so mi vaše metode nekoliko zoprne in da na zunaj ostro nasprotujem vsakemu drugačnemu stiku s sovražnikom kakor pogovoru z orožjem. Vi pa ste vnesli z mojim tihim privoljenjem pogajanja in obljube komunistom, kar je javno priznavanje naše slabosti in njihove moči. 2e pred letom smo govorili, da jih bomo zmleli kakor ščurke. Pa naj bo! Prva poteza se je vam posrečila kljub mojim dvomom. Imenitno ste naplahtali tega širokoustnega komandanta cone. Sel vam je na led in se dogovarjal z vami tako dolgo, dokler jih nismo zvabili v past. Kako bedasta lahkovernost! Čakali so na obutev in obleko kot Izraelci na mano v puščavi, dokler jih nismo na Zirovskem vrhu obkolili in razbili. Pa poglejte ta paradoks! Niti tristo jih ni odšlo na Dolenjsko čakat laško kapitulacijo in anglosaško izkrcanje. Po vaših poročilih pa se jih je vrnilo tisoč. S prvim zamahom so nam razbili postojanke-tipalke. Trdoživost band bomo morali presojati z drugačnimi merili. Ti komunistični organizmi so kakor kuščarji! Odsekaš mu rep, pa mu zraste nov in še boljši od prejšnjega. Sedaj si boste morali izmisliti nekaj novega. Na ta trik vam ne bodo več nasedli. Pri vsej zadevi pa ste imeli prav toliko sreče kot pameti. Ne bom vam povedal kdo, končno to tudi ni važno, vendar so se našli ljudje, ki resno trdijo, da ste simpatizer komunistov in da delate zanje," je ostro pogledal general in napravil nekaj odsekanih korakov. »Navadna bedarija, gospod general. Zavist nad uspehi!" »Prav! Recimo, da je tako. Se zdaj pa pogrevajo to, kako ste si upali na banditsko ozemlje na pogajanja, ne da bi se vam kar koli pripetilo. Če bi vas ne zaščitil, bi vam odžagali vejo, na kateri sedite. Pravzaprav vas je rešil vojaški uspeh, čeprav polovičarski, za kar pa ne nosite krivde. Če bi se slučajno zgodilo obratno, bi bili izgubljeni.” »Tveganje me privlači, gospod general. Kolikor gre tu za čast velike Nemčije, toliko bolje, gospod general. Če dovolite? Imam nove ideje, pasti, o katerih se jim niti ne sanja. Vse noči sem razmišljal, kmalu pa bom tudi napisal in izdelal načrte." »Dobro,” je odvrnil general s suhim, odsekanim glasom, s kakršnim je izdajal povelja, in za nekaj trenutkov premolknil. »Napisali boste svoje misli in napravili načrte, kako uničiti banditske štabe, komiteje in zanesti strah in nezaupanje mednje." »Da, gospod general! Da, gospod general! Da, gospod general!” mu je Walf sproti pritrjeval, da mu je zvenelo v glavi, ker je pravzaprav pritrjeval svojim mislim, ki pa so po generalu dobivale drugačno težo in odgovornost. »Pridite jutri ob desetih! S konkretnim predlogom. In še nekaj, gospod major, kar je najvažnejše: ne pozabite, da vodimo totalno vojno. Zato ne varčujte z glavami!” »Da, gospod general. Razumem, gospod general, da ne smemo varčevati z glavami." »Konkretno, konkretno, konkretno," se je v spirali vrtela nujnost dokončati začeto delo in napraviti plane. In zopet je zaslišal Ano: »Težko vas čakam. Varno se počutim pri vas. Obenem se vas bojim.” Potem je odpodil generala in Ano, ker sta ga vsak po svoje motila. Delo mu je šlo zdaj hitro od rok. V nekaj urah je vrgel na papir osnovne zamisli, zaklenil in zapečatil velikansko železno blagajno, pograbil kapo in odvihral iz pisarne. Zunaj se je danilo in že so se prižigale luči po hišah. Ljudje so vstajali. Po asfaltu je odmeval togi korak polic, straže, ki je v nočnih urah varovala poveljstvo gestapa v Park hotelu. Prijeten občutek ga je obšel, da je končal delo. Napotit se je skozi park proti domu. Nad jezerom se je vrtinčila jutranja megla in otok s cerkvijo se je dvigal iz nje kot privid. Hladen veter mu je zavel v obraz in padajoče listje se je usipalo po tleh. Spal je malo. Nekaj minut pred določeno uro je bil v generalovem štabu z vsem, kar je napravil čez noč. Sporočili so mu, da ije general odpotoval in naj se ob isti uri oglasi čez dva dni. Jezen je odšel domov, obenem pa se je veselil, da ga dva dni ne bo nihče preganjal, in se bo lahko še kak trenutek posvetil Ani. Z bolestjo je mislil nanjo, legel na divan in zaspal. Prebudil se je opoldne. Modrina vedrega, s soncem ožarjenega neba, mu je zbudila željo, da bi šel z Ano na sprehod okoli jezera. (Se nadaljuje) ARTUR PORGES: Kipec v parku V vrtu je na masivnem marmornatem podstavku stal kipec Eros, poskrit z zelenkasto patino. Vrt je bil nekdaj zasebna last. Družina, katere last je bil, pa je izumrla in sedaj je bil državen. Starca, ki sta se tukaj srečala, sta si bila po zunanjosti zelo različna. Prvi je Bil visok in koščen; v mladih letih je bil gotovo mišičast velikan. Obnošena obleka je visela z njegovega suhega telesa, svetlo modre oči pa so bile melanholične in globoko vdrte. Drugi je bil debelušen in precej manjši. Imel je rdečkast obraz in se je kljub komaj opazni otrdelosti v sklepih gibal kot kakšna divja zver. Dolgin v začetku ni opazil drugega starca. Z roko je božal malega Erosa. Nenadoma ga je z vidnim naporom stresel, nato pa začudeno zmajal z glavo. Mali moški, ki se je očitno sprehajal brez cilja, je to opazil in stopil bliže. — Težak je, kajne? je vprašal. — Dolgin se je presenečeno ozrl. Nato se je odmaknil od kipca, kot da so ga zalotili pri kakem slabem dejanju. — Tako je! je potrdil. — Ta kipec je zelo zanimiv. — Tu je že dolgo, je odgovoril dolgin. — Postavili so ga verjetno prej, preden ste se vi rodili. — Starejši sem kot mislite, je rekel mali moški ponosno. — Minuli mesec sem izpolnil 87. Dolgin je tiho zažvižgal. Nato se je odkašljal in zadrhtel po vsem telesu. — Tri leta ste starejši od mene, pa imate gotovo boljša pljuča. — Od svojega devetega leta spim na prostem. To me je utrdilo. Ne prenesem zadušljivih prostorov. — Gotovo živite na čistem zraku vsaj tako dolgo kot ta kipec. — Ne. Kipec so napravili, preden so se rodili naši dedje. Prinesli so ga iz Italije. Imenuje se Eros. To je grški bog ljubezni. — Vem nekaj, česar vi ne veste, je dejal dolgin. — Z njim so ubili mladega lorda Catona. To je bilo že zdavnaj, v začetku tega stoletja. Mali moški se je zdrznil in vprašujoče pogledal dolgina. — Kdo je to napravil? — Nikogar niso obsodili zaradi tega, je ta skomignil z rameni. Črnec v raju Ko mu je bilo že vsega dosti in ni mogel več vzdržati, se je neki črnec podal v nebesa. Ponižno je zaprosil za sprejem pri bogu; rad bi ga nekaj pobaral. Bog je njegovo prošnjo uslišal in ga pustil predse. .Gospod, zakaj imam tako kratke in kodrave laser „Sin moj, v tvoje dobro: če bi imel dolge lase, bi se ti ničkolikokrat zapletli v gosti džungli." .Razumem, gospod. Toda zakaj imam tako dolge roke)" „Da ti je lažje obirati sadeže z dreves." „ln zakaj, gospod, imam tudi noge tako dolgel" .Tudi to je tebi v prid, sin moj, kajti s takimi nogami lažje ubežiš divjim zverem." .Razumem, gospod. Toda zakaj imam tako temno kožo!" .Preprosto, sin moj: da lažje prenašaš žgoče afriško sonce." „ln zakaj imam tako debele ustnice!" .Sin moj, tudi tu sem mislil nate! V vlažnem in vročem podnebju tako lažje dihaš!" .Hvala ti, gospod, tudi to razumem. Toda zakaj, za vraga, sem se rodil v Združenih državah Amerike!" — Je bila sodna razprava? — Da! je potrdil dolgin in spet stresel kipec. Obtožili so hišno pomočnico, čedno Irko rdečih las in vesele narave. Mladi Caton ji je dvoril, ona pa je bila pošteno dekle, zaročena s kočijažem. Tisto jutro je družina z vso služinčadjo odšla za ves dan na morje. Doma je bila samo hišna pomočnica, ker se ni dobro počutila. V bližini je bil tudi lovski čuvaj, ki je pazil na fazane. Ko se je^ družina zvečer vrnila, je Caton ležal tu, kjer stojiva, z razbito glavo. Kipec je ležal ves okrvavljen zraven njega. Ugotovili so, da se je mladi lord neopaženo ločil od drugih, se vrnil in skušal posiliti dekle. Tega ni mogla tajiti, ker je bil lord opraskan po obrazu. Izjavila pa je, da se mu je iztrgala, pobegnila in se zaklenila v sobo. Družina je trdi- la, da je Irka ubila mladega Catona, in zahtevala obsodbo. Na sodišču pa so ugotovili, da je kipec pretežak. Vidite, ne morem ga dvigniti. Seveda sem sedaj star, pa tudi če bi bil mlad, gotovo ne bi šlo zlahka. Nobeno dekle ne bi moglo dvigniti tega kipca in z njim koga ubiti. — Sumili so tudi lovskega čuvaja, pa je imel priče, ki so potrdile, da je bil ves dan na drugem koncu posestva. Družina in policija so se na koncu morali strinjati, da je to napravil kak klatež. Kot vidite, je bilo precej čudno. — Starec je zakaš-ljal in pokazal na kipec. Ko bi ta stvar lahko govorila . .. — To ni potrebno, se je mali moški lokavo nasmehnil. — Vem, kaj bi povedal. — Kaj pa? je vprašal dolgin. — Dovolite mi, da rekunstruiram zločin, kot imajo navado reči policaji. Mladi Caton je dobil hišno pomočnico samo. Opraskala ga je, on a je bil močan kot bik. Nepriča-ovano je zgrabila za kipec in ga udarila. CARLO MANZONI — Toda kipec je bil pretežak! — Težak je sedaj. Ko pa ga je udarila, je iz hrbta kipca izpadel, nekak zamašek, za katerega nihče ni vedel, da je tam. Mrzlično je razmišljala. Seveda ga je ubila v samoobrambi, toda v Angliji je bil tiste čase uboj lorda resna zadeva. Reveži niso imeli prijateljev na sodišču. Mimo tega ni bilo prič. Stala je tam in se spraševala, kaj naj napravi. Nenadoma ji je prišlo na misel, da bi naredila kipec tako težak, da bi moral uboj pasti na kakšnega močnega moškega. Lord Caton je imel precej sovražnikov, ker je zalezoval vse lepe ženske v okolici. V hišici lovskega čuvaja je hitro našla, kar je potrebovala: nekaj' vrečic s šibrami. Začela je polniti kipec. Za to je potrebovala nekaj ur, saj je morala kipec napolniti tako, da svinec ni rožljal. Ko je končala, je dala zamašek nazaj in ga zacementirala. Ko so prišli policaji, sta bila potrebna dva moška, da sta kipec dvignila. — Od kod pa veste to? — je vprašal dolgin osuplo. — O, vidim, da tudi vi veste. Kakšno vlogo ste imeli pri tem? — Poročil sem se s tem dekletom. Bil sem kočijaž. Povedala mi je po poroki. — Potem ste vi Tom Higgins! je vzkliknil mali moški. — Da, kako se pa vi pišete? — Jaz sem bil lovski čuvaj. Se mar ne spominjate Harryja Marsha? — Harry Marsh, za božjo voljo! To je bilo pred petdesetimi leti. — Natančno pred štiriinpetdesetimi. — Odkod pa vi to veste? je vprašal Higgins. — Opazil sem, da so izginile šibre, ipa sem se spomnil, kdo bi jih bil lahko vzel. Začel sem jo zasliševati in vse mi je priznala. — Pa niste nikomur povedali? — Bil sem že pred vami zaljubljen vanjo, se je nasmehnil Marsh. — Odbila me je, pa nisem bil jezen. Mollie je bila krasno dekle. Nisem želel, da bi jo zaprli ali celo obesili. — Minuli mesec je umrla. —je zamrmral Higgins. Prav imate, res je bila krasna. Ko sem ji dvoril, sva se sestajala tu, pri tem kipcu. Belo ogrinjalo Ženska navodila so nekaj velikega. Nikdar se ne zmotijo in vedno so povsem prepričane. Žena bi, na primer, potrebovala belo ogrinjalo. Pove to možu, ko se pelje v mesto. Prinesi mi belo ogrinjalo, takšno in takšno, reče, in mož vpraša, kje ga naj poišče. Žena natanko ve, kje je belo ogrinjalo. Prav gotovo ga bo našel v prvem predalu predalnika. Odpri prvi predal, reče žena, na desni sta dve srajci. Pod njim pa je belo ogrinjalo. Mož je dobro prisluhnil. V mestu odpre prvi predal, na desni sta zloženi dve pižami. Srajci sta na levi, pa tudi nista dve, temveč tri. Zena pa je rekla, da so srajce na desni: naj torej pogleda pod srajcami, ki v resnici ležijo na levi, ali pod pižamama na desni strani? Pogleda pod pižamama, tu ni ogrinjala. Pogleda pod srajcami, tudi tu ni belega ogrinjala. Pogleda pod prvo, pod drugo in pod tretjo srajco. Nič. Pregleda ves predalnik, in ko se vrne na deželo, sporoči ženi, da ogrinjala, žal, ni našel. Potem, reče žena, bo prav gotovo v omari. 'Da, če dobro pomislim, sem prepričana, da je v omari. Odpreti moraš srednja vrata in potem drugi predal od spodaj. V njem sta dva puloverja, bel in moder s pikicama, poleg njih je nebeško modra srajčna bluza. In pod njo belo ogrinjalo. Mož odpira, kar mora odpreti. V drugem predalu od spodaj najde rožnat pulover, rjav pulover, jopico iz rumenega blaga in modro sračjno bluzo. Belega ogrinjala pa ni. Mož se vrne, pove svoji ženi, in žena mu da nova, povsem natančna in podrobna navodila. Belega ogrinjala pa ni. Ne najde ga tudi, ko se četrtič in petič pelje v mesto. Žena si pač mora pomagati brez belega ogrinjala. Ko pa se vrne s počitnic, takoj pokaže na obešalnik v veži. Tu je vendar belo ogrinjalo, reče, ti si pač z mislimi vedno v oblakih in nikdar ničesar ne najdeš. In potem tarna nad neredom, ki ga je mož naredil v vseh predalih. Smeh stoletij Zena angleškega pesnika Drydena je sovražila knjige, ki jih je njen mož strastno prebiral. Dejala mu je: „Rada bi bila knjiga, potem bi vsaj malo skrbel zame!" »O,” jo je potolažil pesnik, „všeč bi mi bila tudi kot koledar." „Zakaj pa ravno kot koledar!" „Ker je vsako leto novi" Dtesec slovenske knjige VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL........................1,— • V BOJU ZA SVOBODO, 174 str., br. • RDEČA KAPICA, ilustr., br. • Branko Čopič: SONČNA REPUBLIKA, 42 str., ilustr., br. • Dr. Marij Avčič: NAŠ OTROČEK, 44 str., ilustr., br. • Dr. Leo Kocjan: PRŠIČAVOST, 46 str., br VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 2.— O A. Brilli: IZGUBLJENO KOSILO, 28 str., ilustr., kart. O SKRIVNOSTI ATOMA, 112 str., ilustr., br. O Jože Klemenčič: SADJARSTVO, 100 str., ilustr., br. O Ela Presinger: GOSPODINJSKI NASVETI, 112 str., ilustr., br. O TAKO JE BILO TRPLJENJE, 116 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 3.— • Cvetko Golar: SRP IN KLAS, 56 str., ilustr., kart. • C. Aveline: BABA DIJA IN KOŠČEK SLADKORJA, 112 str., it., br. • Honore de Balzac: EL VERDUGO, 110 str., br. • Anton Ingolič: ENAJSTORICA ŽIVIH, 114 str., br. • Vekoslav Kaleb: ČUDOVITI PRAH, 146 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 4.— O Hatlldor K. Laxness: ATOMSKA POSTAJA, 170 str., br. O Ivan Ribič: SIN, 96 str., br. O D. Ogrin: ZELENJE V NAŠEM OKOLJU, 142 str., ilustr., br. O France Bevk: ISKRA POD PEPELOM, 126 str., br. O Colette: LEPOTEC CHERI, 146 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 5.— • Luigi Pirandello: POKOJNI MATIJA PASCAL, 260 str., br. 0 Anton Ingolič: TVEGANA POT, 86 str., ilustr., br. • Ignac Koprivec: NEVIDNA STEZA, 148 str., br. • Vladimir Kavčič: SREČA NE PRIHAJA SAMA, 174 str., br. • TUJI SVETOVI—NEZNANA MORJA, 206 str., ilustr., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 6.— O OBNOVA NAŠIH SADOVNJAKOV, 206 str., ilustr., br. O M. Iljin in Segal: KAKO JE ČLOVEK POSTAL VELIKAN 2 knjigi, 536 str., br. O SPODOBNO SE OBNAŠAJ, 106 str., ilustr., kart. O Ernest Herriingway: IMETI ALI NE, 192 str., br. O Ciril Cvetko: POGLED V GLASBENO UMETNOST, 126 str., il., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 7.— % Jakov Ignjatovič: VAŠA REŠPEKT, 156 str., kart. • ZBIRKA ZABAVNIH IN POUČNIH SPISOV, 184 str., kart. • Hason Seidbejli: TELEFONISTKA, 140 str., br. 0 Carlo Goldoni: KRČMARICA (komedija), 110 str., ilustr., br. • SODOBNA LEŽIŠČA, 64 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 8,— O Anton Fego: PRAKTIČNO SADJARSTVO, 270 str., ilustr., kart. O B. Traven: BELA ROŽA, 230 str., ilustr., br. O Mitja Tavčar: CAMPING, 144 str., ilustr., br. O Janko Kersnik: CIKLAMEN, 138 str., br. O Aleksej Tolstoj: ZLATI KLJUČEK, 118 str., kart. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 10.— • Dr. Anton Trstenjak: ČLOVEK V STISKI, 158 str., br. • Jack London: OTROCI MRAZA, 190 str., kart. • Ivan Vouk: NA MEJNIKU DVEH SVETOV, 112 str., kart. • B. Traven: UPOR OBEŠENCEV, 264 str., pl. • Ivo Zorman: TRIJE BORJANOVI, 204 str., kart. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 12.— O OGREVANJE IN ZRAČENJE STANOVANJA, 162 str., br. O F. E. Sillanpdd: KRESNI PLES, 120 str., br. O France Bevk: ZABLODE, 186 str., br. O Juš Kozak: BALADA O ULICI, 128 str., pl. O J. P. Jacobson: SKRIVNOST Z BARJA, 130 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 14.— • George Sand: MALA FADETTE, 180 str., kart. • F. Šrimpf: BEG V JUTRO, 188 str, br. • Aldaus Huxley: KRASNI NOVI SVET, 186 str., br. • Josip Jurčič: ROKOVNJAČI, 202 str., br. 0 Agatha Christie: PENEČI SE CIANID, 148 str., pl. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 16.— O Eduardo Santa: UMIRANJE NA ZEMLJI, 118 str., kart. O France Bevk: KRIVI RAČUNI, 124 str., kart. O Dr. Lavo Čermelj: Z RAKETO V VESOLJE, 184 str., br. O Joset F. Perkonig: UGRABLJENA STRD, 148 str., br. O Maksim Gorki: OTROŠKA LETA, 240 str., kart. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 18.— % Franz Kafka: GRAD, 348 str., br. • Jakiča Accetto: OPREMLJAMO STANOVANJE, 102 str., ilustr., br. • Izak Babelj: RDEČA KONJENICA, 174 str., ilustr., ppl. • Jack London: MARTIN EDEN, 464 str., br. • Andre Gide: VATIKANSKE JEČE, 286 str., br. VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 20.— O Fran Levstik: ZBRANO DELO, II knjiga, 458 str., pl. O V/alter Scott: IVANHOE, 382 str., br. O A. S. Puškin: DRAME, 310 str., pl. O Gustave Flaubert: VZGOJA SRCA, 454 str., pl O Vladimir Korolenko: GOZD ŠUMI, 458 str., pl. „JVasa knjiga", Celovec, VPultengasse 11. G’O STOVANJE DUNAJSKE DRSALNE REVIJE Profi-svetovna prvakinja REGINE .H E I T Z E R ter številne mednarodne zvezde na ledu v prekrasni reviji „COCKTAIL“ Glasba: Robert Stolz — Režija: Will Petter od 5. do 15. februarja 1970 v Mestni hali v Celovcu Predprodaja vstopnic: Koroški deželni potovalni urad, 9010 Celovec - Klagenfurt, Novi trg 2 telefon (0-42-22) 70-4-71, telex 04-2465 in vsi potovalni uradi. SMEH, SMEH, SMEH Z EDINIM HOKEJSKIM MOŠTVOM ŠIMPANZOV NA SVETU 1. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16.00, 17.00, 18.45, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob nedeljah in praznikih): 6.40 Jutranja opažanja, 6.45 Vesele melodije, 7.20 Jutranja gimnastika, 7.25 Jutranja glasba, 8.05 Jutranja glasba, 9.00 Za prijatelje stare glasbe, 10.05 Komorni koncert, 11.00 Roman v nadaljevanjih, 11.15 Opoldanski koncert, 13.00 Operni koncert, 14.00 Dirigenti, orkestri, solisti, 14.45 Mednarodna gospodarska poročila, 15.00 Več uka, več znanja, 16.03 Stereo-kon-cert, 18.43 Pregled sporeda. Sobota, 31. 1.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Pogled v literarne revije — 14.45 Mozartov teden — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Portret — 21.00 Vsa pota vodijo na Dunaj — 22.10 Srce sveta — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 1. 2.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 10.00 Maša — 11.00 Iz gledališča — 11.15 Orkestrski koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.45 Evropa 70 — 16.15 Ljubite klasiko? — 17.05 Obzornik znanosti — 18.45 šansoni — 19.10 Mozartov teden — 22.10 Tribuna — 23.10 Glasba z Dunaja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00, 22.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9 00 šolska oddaja, 10.05 Šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled, 13.30 Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij, 18.15 Odmev časa, 18.45 Šport, 18.55 Lahko noč obokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 31. 1.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 5.33 Godci iz Bludenza — 7.55 Naš hišni vrt — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Po željah — 17.10 Mi igramo — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 MOnchenske zgodbe — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 1. 2.: 6.35 Ljudska glasba iz Avstrije — 7.40 Ljudske viže — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Ljudska glasba — 10.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgled — 20.10 Plesni večer — 21.30 Kabaret. Ponedeljek, 2. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 širni pisani svet — 10.25 Denar in kredit na kmetiji — 10.45 Zgodovina v glasbi — 11.00 Ljudska glasba — 13.55 Davčno pravo — 14.00 Vinski brevir za gostiteljice — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Knjižni kotiček — 17.10 Mixed pickles z glas- bo — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 „Danes je ponedeljek", radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov: Jugoslavija. Torek, 3. 2.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 človek in oblast na morju — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Jutri bom odrasel — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Za mladino — 14.00 če bi imela drugega moža — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Oddaja za delavce — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Judita, pevka iz Prage. Sreda, 4. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Operetne melodije Friedricha Schroderja — 10.15 Mladina igra za mladino — 11.00 Ljudske pesmi in glasba — 14.00 Okoli problematike spričeval — 15.00 Nove knjige koroških založb — 15.30 Koroška včeraj in danes — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Ljudska prosveta na Koroškem — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Radijska igra — 21.00 Brati in razumeti — 21.15 Zveneči filmski obzornik. četrtek, 5. 2.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Socialna utopija in zgodovinska uresničitev — 9.30 Ljudske viže iz slovaško-madžarskega obmejnega področja — 9.45 Hopla, dvojčki — 10.05 šolska oddaja — 10.35 človek v skupnosti — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Jutri bom vzgojila mojega moža — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroški pust v Beljaku — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Lovska ura — 21.00 Zveneče platno. Petek, 6. 2.: 5.05 Pihalni zvoki — 9.00 Zemlja, človek, gospodarstvo — 9.30 štajerska dežela, štajerski ljudje — 10.05 šolska oddaja — 10.25 Učimo se novo pesem — 10.45 Živimo nevarno? — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Komorni koncert — 15.30 Ljudska glasba — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Zabeleženo na koroških cestah — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Evropa-report — 22.25 Okretnica jugovzhod. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 31. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 1. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 2. 2.: 14.15 Informacije — M. Hartman: O blažena revščina — Ante pante — 18.00 Pokoncilski pogovor. Torek, 3. 2.: 14.15 Informacije —- Naša pesem je naša vez — športni mozaik. Sreda, 4. 2.: 14.15 Informacije — Za našo vas. četrtek, 5. 2.: 14.15 informacije — Po sledeh starih šeg in navad — Domače pesmi in poskočne viže. Petek, 6. 2.: 14.15 Informacije — Poper in sol. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.45 informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti, 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 31. 1.: 8.04 S poti po domovini — 9.05 Za šolarje — 9.35 čez bele poljane — 9.50 Naš avtostop Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno udeležbo na zadnji zemeljski poti našega ljubega nenadomestljivega očeta Mihaela Sturma p. d. Morča v Svinči vasi pri št. Tomažu pri Celovcu se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja milostljivemu g. prelatu Alešu Zechnerju za tolažilne obiske in za poslovilni govor z daritvijo sv. maše. Nadalje se zahvaljujemo vsem č. gg. proštu Traibesiinger-ju, dr. Zablatniku, Jajhu, Adamiču, Gabruču, Janku in p. Romanu; cerkvenim pevcem z Radiš za žolostinke, zastopniku izseljencev Lovro-tu Kramerju za poslovilne besede ob grobu ter zastopnikoma Narodnega sveta koroških Slovencev Jankotu Tolmajerju in Zveze slovenskih zadrug dr. Mirtu Zvvittru. Prav tako iskrena hvala tudi vsem drugirp, ki so pokojnega obiskovali in tolažili med njegovo boleznijo, kakor tudi darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji zemeljski poti. Vsem iskren Bog plačaj. Žalujoči: sin Jožef z družino sin Blaž z družino p. d. Morč žena Barbara Sturm p. d. Jesenik Št. Tomaž pri Celovcu Lipa pri Vrbi — 12.10 Iz Dvorakovih »Slovanskih plesov" — 12.40 Z ansambli domačih viž — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje mezzosopranistka Marjana Radev — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Boruta Lesjaka — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 1. 2.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.04 Radijska igra za otroke — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 S pianistom Silvom Štinglom — 14.00 Po domače — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih viž — 15.05 športno popoldne — 17.05 Operna glasba — 17.30 Radijska igra — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 22.40 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 2. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Ljubljanski jazz ansambel — 12.10 Iz našega koncertnega arhiva — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila 15.40 Poje zbor Glasbene matice iz Ljubljane — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Fantje treh dolin — 20.00 Lucijan M. Škerjanc: »Sonetni venec" — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zabavna glasba iz studia Beograd. Torek, 3. 2.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Ansambel Atija Sossa — 9.45 Trio Borisa Franka s pevci — 12.10 Zamišljene in nagajive skladbice domačih avtorjev — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.40 Iz Puccinijeve opere »Tosca" — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Ansambel Dorka škoberneta — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 »Albertov most", radijska igra — 21.30 Lahka orkestralna glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 S slovenskimi pevci zabavne glasbe — 23.40 Godala v noči. Sreda, 4. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.25 Revija glasbenih šol — 9.45 Pojeta Lidija Kodrič in Stane Mancini — 12.10 Iz Bravničar-jeve opere »Hlapec Jernej" — 12.40 Dva venčka narodnih — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Odskočna deska — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavna glasba iz studia Zagreb — 23.40 Plesna glasba. četrtek, 5. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Lahka glasba — 12.10 Moskovski komorni orkester in Mozart — 12.40 Čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Ansambel Boruta Lesjaka — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 France Prešeren: Krst pri Savici, literarni večer — 22.15 Iz opusov Bruna Bjelinskega in Borisa Papan-dopula — 23.15 Iz albuma skladb izvajalcev jazza — 23.40 Zabavna glasba iz studia Beograd. Petek, 6. 2.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Ansambel Mojmira Sepeta — 9.45 Pesmi iz Bosne — 12.10 Iz Chopinovega albuma — 12.40 Gorenjski vokalni kvintet — 14.05 Izvajalci skladb zo mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste —■ 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Zadovoljni Kranjci — 20.00 Poje bolgarski zbor »Gusla" iz Sofije — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz.-klub. Herrliche Itaiienische Schweiz Gesucht in Klein-Hotel Tochter zur Mit-hilfe bei aillen Hausarbeiten. Einfritt 15. Marž oder nach Vereinbarung. Hoher Lohn sovvie sehr nettes Arbeitsklimo. Biitte schreiben oder telefonieren Sie on: Frau Margrith Szust, Hotel-Pension Piana, Tel. 093 — 7 21 28, CH 6600 Locarno-Muralto, Tessin, Schvveiz. Gesucht per sofort oder nach Vereinbarung Serviertochter (auch Anfan-gerin) in gules Speise-Resfauranl, Ver-dienst Fr. 1200.— mit Kost und Logis. Familiare Behandlung. Offerten on: Familie Werder-Stutz, Restaurant Hu-serhcf, CH 8911 Unterlunkhofen/AG. (Schvveiz). AVSTRIJA JUGOSLAVIJA Sobota, 5f. 1.: 9.00 Svetovno prvenstvo v sankanju — 14.15 Mednarodne smučarske tekme — 16.00 Za otroke — 16.25 V deželi Laponcev — 17.05 Beat-Club — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dunja Rajter — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 S Heinzem Conradsom skozi dvajseta leta — 21.30 šport — 22.00 čas v sliki — 22.15 Vretenaste stopnice, kriminalni film. Nedelja, 1. 2.: 12.00 Svetovno prvenstvo v sankanju — 16.00 Film zate — 16.20 Mednarodne smučarske tekme — 16.50 Brez nagobčnika — 17.40 Avtomani — 17.55 Veselo in začinjeno — 18.30 Glasbeni koledar — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 „Poraz", 3. del filma „Kakor solza v morju" — 21.40 Telegalerija — 22.20 čas v sliki — 22.35 Evropsko prvenstvo amaterskih plesov. Ponedeljek, 2. 2.: 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 19.55 Volilni boj — 20.06 šport — 20.15 FBI: Polet v Harbin — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Te-lešport — 22.10 čas v sliki — 22.25 Jazz-Gala. Torek, 3. 2.: 18. Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dogodivščine Chevaliera de Reccija — 19.30 čas v sliki — 19.55 Volilni boj — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.10 Veliki zvon, informa-tivno-satirična zabavna oddaja z glasbo — 22.25 čas v sliki. Sreda, 4. 2.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Opis zveznih dežel: Solnograška — 11.00 Vretenasto stopnice, kriminalni film — 12.25 Telešport ____ 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Sosed morje, dokumentarni film — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.30 čas v sliki — 19.55 Volilni boj — 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 Krištof Kolumb ali Odkritje Amerike, komedija — 22.45 čas v sliki. četrtek, S. 2.: 10.00 Obisk v schbnbrunskem akvariju — 10.30 Gotika v Avstriji — 11.00 Mesto dela zgodovino — 11.30 Med snom in resničnostjo — 12.00 Elektronika na najmanjšem prostoru — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Policija kliče — 19.30 čas v sliki — 19.55 Volilni boj — 20.06 šport — 20.15 Streljanje na tarčo, veseloigra — 21.40 čas v sliki. Petek, 6. 2.: 10.00 Gustav Klimt — 10.30 Neznano sosedstvo — 11.00 Huzar Fanfan — 18.00 Novo Iz kmetijstva — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zračni skoki — 19.30 čas v sliki — 19.45 Volilni boj — 20.15 „Smrt priče" kriminalni tlim — 21.15 časovno dogajanje — 22.15 čas v sliki. Sobota, 31. 1.: 17.40 Obzornik — 17.45 Košarka Jugo- slavija-Argentina — 19.20 S kamero po svetu _____ 20.00 Dnevnik — 20.35 Magazin — 21.35 Rezervirano za smSh — 21.50 Destry, serijski film — 22.40 Kažipot — 23.00 Poročilo. Nedelja, 1. 2.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.50 Otroška matineja — 11.30 Kažipot — 17.20 Pesem ob jubileju učiteljskega pevskega zbora „Emil Adamič" — 18.20 Trt ljubezni, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoreska — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled — 22.10 Dnevnik — 22.15 Plesni turnir za evropski pokal. Ponedeljek, 2. 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolsko oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Lutkovno oddaja — 18.15 Obzornik — 18.30 Po sledeh napredka — 19.00 Mozaik — 19.05 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Bevk-Grabnar: Kaplan Martin Čedermac — 21.55 Ko je bil geto, francoski film. Torek, 3. 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 17.25 Veselje v glasbi — 18.15 Obzornik --18.50 Top-pops — 19.00 Mozaik — 19.05 Sodobno poslovanje — 19.30 Cesta in mi — 20.00 Dnevnik ____ 20.35 Ljubimci, francoski film — 22.05 Veselje v glasbi. Sroda, 4. 2.: 9.35 Šolska oddaja — 17.15 Madžarski pregled — 17.50 Oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 18.35 Oddaja za italijansko manjšino — 19.00 Mozaik — 19.05 Popularna glasba — 19.20 Kaleidoskop — 20.00 Dnevnik — 20.35 človek leta 2000, reportaža " 21.20 Monitor — 21.50 Poročila. četrtok, 5. 2.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Veseli tobogan — 18.15 Obzornik -- 18.30 človek, poljudno-znon* stveni film — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Zabava vas Jerry Lewis — 20.00 Dnevnik — 20.J5 Večer s Prešernom — 21.15 Dostojevski: Bratje Kara-mazovi — 22.15 Evropsko drsalno prvenstvo. Potek, 6. 2.: 9.35 šolska oddaja — 16.45 Madžarskf pregled — 17.45 David Cooperfield, igra ____ 18.15 Ob- zornik — 18.30 Mozaik — 18.35 Evropsko drsalno pf' venstvo — 20.00 Dnevnik — 20.35 Srečne neveste, angleški film — 22.00 Malo jaz, malo tl, quiz. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih orgd' nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado JaneflJ! odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10-tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.