AÑO (LETO) XXVIII (22) Ko. (štev.) 2
BUENOS AIRES 9. januarja 1969
PEKLENSKI ZAČARANI KROG NA RLIŽNJEM VZHODU
Temeljno vprašanje
Vsakdo nosi v sebi in svojih dejanjih sliko svoje družine. Otrok jo izraža preprosto, naravno, spontano, tako kot je. Njegovo govorica, kretnje, nastop so v resnici podoba očeta in matere. Pri odraslih ta slika ni več tako jasna. Prekrita je z lastno osebo in drugimi vplivi. A na dnu vedno ostane ona prva. Prepleta se skozi vse življenje -— doma, v službi, na cesti — zdaj močneje, zdaj šibkeje.
Tako močni so vtisi, ki jih v človekovo življenje vtisne družina. Zlasti v prvi otroški dobi. Nebogljeno dete čudovito vsrkava vase vse, kar se okrog njega dogaja. Ne razume, a čuti. To, kar se mu vtisne v prvih otroških letih, je zanj tako usodno, da strokovnjaki danes v tisti dobi iščejo odpovor na mnoge prekrške, ki jih je posameznik storil v poznejšem življenju in so •vzrok polnim zaporom, poboljševalni-eam, umobolnicam ter človekovi lastni in skupni nesreči.
Sodobni svet družini ne posveča posebne pozornosti. Osredotočen je v velike svetovne dogodke. Danes je na vrsti polet na luno, jutri odkritje življenja na drugem planetu. Zakon, družina sta potrebna v kolikor človeku godita. Tu-
samo po sebi umevnega. A prav tu je vzrok današnjemu položaju v svetu. Zamajali so se temelji človeške družbe, ker je družina — osnovna celica — izgubila svojo vrednost, trdnost, lepoto in srečo.
Mnogo se govori o tej svetovni krizi, a le malokdo pozna pravo diagnozo in uspešna zdravila. Cerkvi je položaj jasen in ne neha opozarjati in vzpodbujati k temeljiti obnovi. Tudi ob prazniku sv. Družine kaže na vrednost družine, ki za samega božjega Sina ni bila premalo, da bi se v njej ne bil učlove-.čil in živel v njenem krogu kot človeški otrok.
Ko sredi božičnih praznikov ob jaslicah spremljamo sveto Družino, mislimo z vso skrbjo na naše slovenske družine. Da bi jim bilo dano spoznati veliko poslanstvo, ki ga imajo zase, za narod in za vse človeštvo! In da bi jim bilo dano vse bogastvo ljubezni, ki ga za to potrebujejo!	M. R.
Grška policija je v mestu Volos zaplenila list Tesalija, ker je objavil novoletno poslanico kralja Konstantina.
V	Severni Irski je na več mestih prišlo do večurnih spopadov med katoličani in protestanti.
V	Caracasu v Venezueli je policija odkrila novo komunistično gverilsko skupino, ki se je pripravljala na gverilo v tem mestu. Policija je zaprla 4i? komunističnih prevratnikov.
Kubanski diktator Castro je odredil, da bodo na Kubi v letu 1970 praznovali novo leto 1. julija, božične praznike pa od 1. do 26. julija. Proslavo teh pravnikov je preložil, da bi ljudje lahko brez prekinitve sekali sladkorni trs.
Evropo je od ruskih step do obal Jadranskega in ¡Sredozemskega morja zajel silen mraz. Povsod so zapadle velike plasti snega. Snežno pokrivalo je dobil celo ognjenik Vezuv pri Neaplju. V Jugoslaviji je zaradi mraza in poledice izgubilo življenje 6 ljudi.
Resen politični in vojaški položaj na Bližnjem Vzhodu povzroča zaskrbljenost v prestolnicah štirih velesil, kakor tudi v državah predvsem v sredozemskem bazenu.
Vsled na mednarodno piratstvo spominjajoče dogodke minulih tednov med arabskimi državami in Izraelom so se odnosi v tem delu sveta tako zaostrili, da so mnogi napovedali že prve tedne letošnjega leta nov izbruh sovražnosti v velikem obsegu. Nekateri so napovedovali tudi nevarnost za obstoj svetovnega miru, ki je že itak na kocki tudi vsled razvoja v jugovzhodni Aziji.
Kakor vedno, so šitiri velesile: Anglija, ZDA, Francija in ZSSR, katere so direktno zainteresirane na področju Bližnjega vzhoda, predložile že več predlogov za vzpostavitev miru med Arabci in Izraelom. In kakor vedno, so bili sovjetski predlogi taki, da so netili sovraštvo med Arabci in Izraelom, namesto, da bi ga gasili. Sovjeti so ponovno predlagali, naj bi Izrael izpraznil področja, ki jih je zasedel v šestdnevni junijski vojni, ne da bi za to dobil zagotovilo za svoj nadaljni obstoj, niti ne
po še vedno zaprtem Sueškem prekopu. Take predloge je Izrael moral odkloniti.
Arabci so na nov poziv jordanskega kralja Husseina na sklicanje arabske vrhunske konference pozitivno odgo-
Papež Pavel VI. je minuli teden v Vatikanu ponovno govoril o svetovnem miru, o mladini in njenih problemih in o moderni tehniki, predvsem vesoljski in o nedavnem ameriškem vesoljskem uspehu z Apolo 8.
O vseh teh problemih je Pavel VI. že razpravljal v svojih velikih štirih govorih okoli božiča in novega leta, vendar se je znova povrnil nanje ter je med dragim dejal:
„Vedno bolj postaja nujna vzgoja, ki bo stremela za tem, da bo ideja o uporabi sile izginila v pozabo. Človeštvo se sme zatekati k sili le v slučaju potrebe ali zakonite obrambe," je poudarjal papež. Eden od najvažnejših pogojev za dosego mira je v omejitvi oboroževanja. Na ta način bo možno, „kdo ve, kdaj“ doseči splošno svetovno razorožitev, „zlasti v orožju, ki je tako smrtonosno in s katerim razpolaga prestrašeno človeštvo.“
Glede problema Srednjega vzhoda je Pavel VI. omenjal vrsto pogojev za dosego trajnega in pravičnega miru, „miru, ki bo mogel nastati samo iz iskrenosti in vsesplošne volje po prenehanju nasilja, vse to morda s sodelovanjem svetovnih velesil, katere naj delujejo v tej smeri v soglasju.“
Pavel VI. je nato poudarjal potrebo po zagotovitvi razvoja narodov in ponovil, da je treba preprečiti, da bi bogati narodi postajali vedno bogatejši in revni vedno revnejši. Za to je nujno potrebna poživitev trgovanja.
Papež je obžaloval, da dosedanji napori niso prinesli toliko zaželjenega resničnega miru med narode, toda „ni-
vorili, med njimi tudi egipčanski diktator Nasser, ki se obupno, pa doslej brezuspešno trudi, da bi si znova priboril vodilno mesto med arabskimi državami za boj proti Izraelu. Sovjeti so tokrat previdnejši, in ne stavljajo vseh svojih točk samo na Nasserja. Vsiljujejo se zlasti Husseinu, toda ta ostaja še vedno zvestejši zahodnjakom, zlasti, ker ker mu je Anglija zagotovila pošiljko protiletalskih raket. To dejanje britanske vlade so nekateri označili za „nerazumljivo neumnost“, drugi pa pravijo, da je britansko izigravanje narodov na Bližnjem vzhodu njihova stara taktika, s katero se jim je doslej še vedno posrečilo ohraniti to strateško važno področje kolikor toliko nedostopno za sovjete.
V ozadju seveda tudi ni ostal De Gaulle. Predlagal je ponovno, naj se Izrael umakne iz zasedenega področ; ', toda dobiti mora od Arabcev priznanje za svoj obstoj in nemoten razvoj, „sicer se ne bo končal peklenski začarani krog na Bližnjem Vzhodu“, je dodal francoski zunanji minister Debre, „temveč se bo konflikt še razširil.
Sovjeti so po križarjenju dveh ameriških rušilcev po črnem morju lanskega decembra potegnili nekaj svojih ladij iz Vzhodnega Sredozemlja, toda so jih zadnje dni znova nekaj vrnili v vodovje okoli Egipta, „ker hočemo zaščititi arabske narode pred judovskim imperializmom,“ zatrjujejo v Moskvi.
smo razočarani niti obupani, kajti mir je sad dolgotrajnih in vztrajnih naporov.“
Glede današnje mladine Pavel VI. ni bil pesimist. Smatra, ■ da „njihove želje po iskrenosti, pravičnosti in obnovi nihče ne sme omalovaževati, temveč jo smatrati kot nujen razvoj, v gotovem oziru zakonit in neizogiben v smeri bolj zrelih oblik družbene zavesti.“
Pavel VI. je nato poudaril, da večji del mladine resno dokazuje svojo zrelost, kar je bilo mogoče videti ob priliki nedavnih težkih naravnih nesreč npr. v Italiji.
Govoreč o ameriškem vesoljskem uspehu z Apolo 8 je Pavel VI. dejal: „čutimo se bolj Koperniki v našem mišljenju o Zemlji kot eni izmed tolikih zvezd, pa tudi bolj Ptolomeji v duhovnem oziru, kajti vidimo, da je na ta planet posvetil božji žarek, kateri je razsvetlil človeško zavest.“
Omenil je nato filozofijo velikega francoskega misleca 17. stoletja Blaža Pascala z naslednjimi besedami, nanašajočimi se na človeka: „človek sicer ječi pod težo večnega molka tega neizmernega prostora, je pa na vsak način večji od sleherne drage stvari, kajti zmožen je spoznati, s svojim umom, vse drage stvari.“
Glede razmer v ZSSR in glede njenega diktatorskega sistema, v katerem izgleda, kakor da načelo avtoritete ostaja nedotaknjeno, pa je Pavel VI. postavil vprašanje, s katerim je istočasno tudi odgovoril: „Ali to pomeni moč ali slabost?“
di mi ju smatramo za nekaj naravnega,; pravico do svobodne, nemotene plovbe
Pavel VI. o potrebi resničnega miru na svetu
Brazilska revolucija v revoluciji
Na Poljskem pripravljajo komunisti proces proti dvema vseučiliškima profesorjema. Obtožujejo ju, da sta marca meseca lani hujskala študente na upor.
Na ameriško odločitev, da bodo Izraelcem prodali 50 najmodernejših lovcev znamke Phantom, so sovjeti odobrili nakup 200 lovcev znamke Mig 21 za arabske države.
General De Gaulle je izdal odredbo, s katero je prepovedal vsak nadaljnji izvoz orožja in vsega vojnega materiala v Izrael ter tudi nadomestnih delov za še dobavljena letala tej državi. Francoski predsednik je izdal to odredbo kot odgovor na izraelski letalski napad na letališču v Beirutu, s katerim se je položaj na Bližnjem vzhodu samo še poslabšal. S to odredbo francoske vlade je Izrael močno prizadet, ker ima ta država v glavnem francoska letala.
Brazilski predsednik maršal Costa e S'Iva, ki združuje v svoji osebi po zadnji revoluciji v vojaški revoluciji iz leta 1964, vedno večjo oblast z najširšimi pooblastili, je imel te dni nove posvete z vojaškimi poveljniki za določitev novih smernic dela za utrditev vlade. INa sestanku je bil govor tudi o odvzemu političnih pravic raznim osebnostim iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Te pravice je izgubilo več poslancev vladne stranke Narodna zveza za obnovitev, ki so glasovali skupno z opozicijo proti izročitvi opozicionalnega poslanca sodišču. Kakor je bilo pričakovati, je predsednik drž. odvzel politične prabice tudi biv. guver. Carlosu Lacerdi, ki je bil ob izvedbi zadnje revolucije aretiran, pa ga je dal pozneje predsednik izpu-
stiti na svobodo, ker je bilo njegovo življenje v nevarnosti zaradi Lacerdove gladovne stavke. Iz zaporov je dal predsednik izpustiti tudi biv. predsednika Kubička, da bo lahko šel na operacijo.
Brazilska vlada je te dni znova nastopila proti tisku, ki se ni držal navodil glede prepovedi objavljanja za vlado neugodnih poročil. Tako je policija dne 7. januarja v Río de Janeiro zaplenila vso naklado opozicionalnega dnevnika Correio da Manha, ki je objavil necenzurirana poročila. Med drugim tudi mnénja svetovnega tiska o sedanjem položaju v Brazilu.
Zaradi necenzuriranih poročil v tem listu je policija zaprla lastnico lista Niomar Moniz Sodre Bettancourt ter glavne urednike lista.
El genocidio Nigeria no en Riafra
Uii político liberal sueco que visitó recientemente a B'iafra declaró que por lo menos 100.000 civiles fueron muertos por las fuerzas federales nigerianas eñ su campaña militar contra la provincia separatista.
Thomas Hammarberg, presidente de la organización juvenil del partido Liberál, declaró también que el grupo internacional de observadores enviado a (Nigeria había “fracasado completamente”, en su tarea.
“Se ha llevado a cabo un acto de genocidio”, manifestó Hammarberg eñ su informe, “el bloqueo (de Biafra) ha causado un hambre aterrorizante en 'xa población y la situación empeora día a día”.
Añadió el político que los observadores de Gran Brdtaña, Polonia, Canadá y Suecia, se han ocupado sólo de las regiones federales. “Ante estos antecedentes, sus informes no pueden tomarse en serio,” agregó.
En sus recientes informes, los observadores afirmaron no haber hallado prueba alguna que coroborara los cargos de genocidio.
Nigerijanski rodomor v Biafri
Nedavno se je vrnil iz Biafre švedski liberalni politik Tomaž Hammarberg. Po vrnitvi je izjavil, da so zvezne nigerijske čete v boju proti sepratistični provinci Biafri pobile najmanj 100.000 civilnih ljudi.
Hammarberg, ki je predsednik mladinske organizacije švedske liberalne stranke, je tudi naglasil, da je skupina mednarodnih opazovalcev, ki je bila poslana v Nigerijo, povsem odpovedala.
„Tu je bil izvršen rodomor,“ poudarja v svojem poročilu Hammarberg. Blokada Biafre je povzročila strahotno lakoto in položaj ljudstva je iz dneva v dan slabši.
Britanski, poljski, kanadski in švedski obiskovalci so obiskovali samo zvezna nigerijska področja. Spričo tega dejstva, njihova poročila ne morejo biti resna in objektivna, ko zatrjujejo, da niso dobili nobenih dokazov za rodomor.
IZ TEDNA
Pavel VI. jc ob posvetitvi dvanajstih novih škofov poudarjal nujnost ohranjevanja čistosti nauka kat. Cerkve. Pritoževal se je, da je kazno, da to ni več glavna naloga katoličanov. Pritoževal se je tudi nad nepokorščino, ki se je začela pojavljati med nekaterimi duhovniki. Novoposvečene škofe je opozarjal na dolžnost obrambe čistosti nauka kat. Cerkve tudi za ceno življenja.
Na Norveškem je umrl prvi glavni tajnik Združenih narodov Trygue Lie. Leta 1953 je odstopil, ker je prišel v spor s sovjeti zaradi podpore, ki so jo nudili ZN južnim Korejcem v njihovem boju proti severnokorejskim komunističnim napadalcem. Pri pogrebu so rajnemu 'zkazale časti najodličnejše svetovne osebnosti z norveškim kraljem na čelu. Sovjeti so pa svoje sovraštvo do rajnega Lie-ja izpričali še po njegovi smrti s tem, da na njegov pogreb niso poslali nobenega zastopnika.
Rihard Nixon je imenoval Cabot Lodge-a za vodjo ameriške delegacije pri mirovnih razgovorih z Vietcongom v Parizu.
Med Venezuelo in biv. britansko kolonijo Britansko Guyano je prišlo do napetosti zaradi upora prebivalstva na področju Rupununi. Ta del Guyane zahtevajo zase Venezuelci. Uporniki v tej državi smatrajo sebe tudi za Venezuel-
V TEDEN
co ter hočejo ustvariti svojo državo, ki naj bi do Venezuele imela tak odnos, kakor ga ima Puerto Rico z ZDA. Voditeljica upora je 35 letna Valerija Hart. Forbes Burnham, predsednik gu-yanske vlade zatrjuje, da So vladne čete upor že zadušile.
Joseph Smrkovsky, sedaj še predsednik češkega parlamenta, ki bo pa to mesto moral odstopiti zastopniku Slovakov, je trenutno najtežje vprašanje, ki ga bodo morali rešiti češki in slovaški partijski oblastniki sporazumno in enotni, ker bodo drugače imeli od tega korist samo sovjetski okupatorji. Pozivu partije kovinarskemu sindikatu, naj iz zamenjave položaja Smrkovske-ga ne dela vprašanja in naj ne otežuje že itak težkega položaja s stavkami, se je odzvalo veliko sindikatov. Partija je določila tudi več najvidnejših osebnosti, ki bodo govorile ljudstvu. Prvi je govoril sam Smrkovsky, ki je pobijal trditve, da bi bila zamenjava v predsedstvu parlamenta posledica dogovora s sovjeti. Za Smrkovskym bodo govorili tudi Dubček, predsednik vlade čemik in predsednik republike gral. Svoboda.
Sodišče v Leningradu je obsodilo šest intelektualcev na večletno prisilno delo, nekatere pa tudi na zaporno kazen v umobolnicah zaradi „protisovjetske propagande“.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Nov pokojninski zakon
V petek 3. januarja je imel minister za socialno blaginjo, Conrado Bauer, tiskovno konferenco. Na njej je obrazložil podrobnosti novega zakona o pokojninah, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem letošnjega leta. Zakon je razdeljen v dva različna dela, ki imata vsak svojo zakonsko številko: 18.037 in 18.038; prvi je za odvisne delavce, uru-gi pa za samostojne. V primeru prvih je pokojninska starost 60 let za moške in 55 za ženske; pri samostojnih delavcih pa je za moške določena starost 65 let, za ženske pa 62. Količina delovnih let je določena na 30, po katerih bo upokojenec prejemal 70% dohodkov. Za vsako leto dela, ki presega ta rok, se doda pokojnini še 1% dohodkov. Kot doslej se ohrani starostna pokojnina ter invalidski fond.
Ing. Bauer je izjavil, da s tem zakonom vlada zaključuje prvi del reorganizacije pokojninskega sistema, in naznanil, da bo v bližnji bodočnosti izdan zakon o sistematizaciji in uradnem poslovanju pokojninskih zavodov. Nakazal je tudi, da tisti, ki zaprosijo za pokojnino v teku prihodnjih dveh let, lahko sami izberejo med prejšnjim ali novim sistemom. Od 1. januarja 1971 pa bodo vsi, ki se upokojijo, podvrženi sedanjemu zakonu.
Na vprašanje časnikarjev glede spreminjanja višine pokojnin, je minister Bauer nakazal, da se bodo po za-
konu višine spreminjale (aktualizirale) 1. julija vsakega leta „v soglasju z ekonomskim procesom pokojninskega sistema“. Naznanil je tudi, da se bo v bodoče ustvaril administrativni svet, v katerem bodo predstavniki delodajalcev, uradnikov,, delavcev in upokojencev.
Polidukt Mendoza—Córdoba. Kar dva meseca pred določenim rokom je bil končan prvi del polidukta, ki ga gradijo za državno petrolejsko dražbo YPF med Mendozo in Cordobo. Tako bo ta del, ki vodi iz Lujana de Cuyo—Mercedes (San Luis) do Monte Cristo v Cordobi, lahko začel obratovati že proti koncu tekočega meseca. Vsa dela pa morajo biti po pogodbi dokončana do srede leta 1970, čeprav obstoja upanje, da bodo tudi v ostalih etapah presegli plan in dela končali pred določenim rokom.
Ob priliki 99-letnice ustanovitve je argentinski vodilni dnevnik La Nación moderniziral svoje obrate. Popolnoma novo instalirano tiskamo z najmodernejšimi stroji je blagoslovil buenosaire-ški kardinal Caggiano ob prisotnosti raznih vladnih in gospodarskih osebnosti ter predstavnikov kulturnih ustanov.
Za porast ladijske industrije je vlada sklenila povišati Narodni fond za trgovsko mornarico. Poleg tega bodo ukinili del obdavčenja na ladijske investicije. S tem bo ta del industrije dobil nov Zagon, ki ga gospodarsko stanje države že potrebuje.
Prireditve ob 50-letnici smrti Ivana Cankarja
v Sloveniji
Ob 50-letnici smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja je bilo v Sloveniji več spominskih prireditev.
V	počastitev Ivana Cankarja je bila prva spominska prireditev v Slovenski matici. Dne 7. decembra je bil v dvorani Slovenske matice celodnevni simpozij , na katerem je devet najvidnejših slovenskih znanstvenikov razpravljalo . o raznih vidikih raziskovanja Cankarjevega literarnega dela.
Po uvodni besedi predsednika Slovenske matice dr. Franceta Koblarja in opisu odnosov med Cankarjem in Slovensko matico, ki ga je podal France Vodnik, je prof. Boris Ziherl govoril o „Cankarju in slovenski družbi“. O „Vprašanju o Cankarju“ je govoril dr. Dušan Pirjevec. „Motivi odtujenosti v delu Ivana Cankarja“ je bil naslov predavanju dr. Frana Petreta. O „Satiri v Cankarjevi pesmi, prozi In dramatiki“ je govoril dr. Franc Zadravec. „Prispevek k interpretaciji ‘Hiše Marije Pomočnice’“ je prispeval dr. Anton Slodnjak. „Cankar in slovenska literarna tradicija“ je bil naslov predavanja dr. Borisa Paternurja. „Cankarjeve prve nastope v javnosti in literarno kritiko“ je opisal dr. France Bernik. O „Cankarjevih dramskih načrtih v letih 1901 do 1907“ je poročal dr. Dušan Moravec. O „Cankarju in mladosti“ je pa govorila dr. Marja Boršnik.
V	Ljubljani so istega dne odprli tudi spominsko razstavo del slovenskih impresionistov.
Glavna proslava je bila 11. decembra v veliki unionski dvorani. Sodelovali so Boris Kralj in sinfonični orkester ljubljanske radijske in televizijske postaje pod vodstvom dirigenta Samo Hubada. Na sporedu je bila Ivana Cankarja „Pesem“, L. M. Škrjanca „Dramatična uvertura“ in A. Lajovica „Pesem jeseni“. (Slavnostni govor je imel predsednik Akademije
znanosti in umetnosti Josip Vidmar in ne Edvard Kardelj, kakor so želeli nekateri partijci.
Tega dne je bila spominska slavnost tudi na Žalah na Cankarjevem grobu s polaganjem vencev. Tu je govoril dr. Bratko Kreft.
V	Klubu poslancev je bila skupna slavnostna seja založniškega in delavskega sveta Cankarjeve založbe. Direktor te založbe dr. Avguštin Lah je objavil razpis nagrade Ivana Cankarja, ki jo bo ta založba vsako leto podeljevala ob obletnici Cankarjeve smrti za slovensko leposlovno, esejistično in družboslovno dejavnost.
Ob 50 letnici Cankarjeve smrti je bila v dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani tudi razstava Ivana Cankarja. Poleg te knjižice je pri njeni organizaciji sodelovala še Slovenska knjižnica. V prvem delu razstave so bile po kronološkem redu razvrščeno vse knjižne izdaje Cankarjevih del, ki so bile tiskane od Erotike 1899 da Podob iz sanj 1917. Poleg teh tiskanih del so bili razstavljeni tudi avtorjevi rokopisi. Drogi del razstave so zav- j zemale izdaje Cankarjevih del po pi- j sateljevi smrti do najnoveiših dni. V tretjem delu razstave so bili na ogled prevodi Cankarjevih del v dvajsetih jezikih. Naivec prevodov je doživel Cankarjev Hlapec Jernej..
V	Cankarjevem rojstnem kraju na Vrhniki so bile tudi spominske slavnosti: Dne 7. decembra je gostovala ljubljanska drama s Cankarjevimi Hlapci: v torek 10. decembra je pa bil večer Cankarjeve umetniške besede.
V	Mariboru je tamošnje Narodno gledališče ob 50 letnici Cankarjeve smrti uprizorilo Cankar—čarov recital „Pozdravljena, dolina šentflorjanska“. Mariborska študijska knjižnica je pa pripravila razstavo Cankarjevih del.
Slavnosti so bile tudi po drugih krajih. V Ajdovščini so odkrili spomenik Ivanu Cankarju.
Reševanje partije
• Komunistična partija doma je v krizi. Tako v zvezni, kakor republiški ravni. Komaj 24 let je zadostvovalo, da se je povsem izrabila, čeprav je v tej dobi imela neomejeno oblast v državi ter je pri delu ni ovirala nobena opozicija. Prejšnje idealiste so tako v partiji, kakor v javni upravi zamenjali koristolovci. Korupcija se je po vsej državi bohotno razširila. Edini sedanji program partije je ohranitev oblasti in privilegiranih položajev z velikimi materialnimi prejemki ter dohodki za predstavnike novega partijskega bur-žujskega razreda.
Zahteve po večstrankarskem sistemu
Zato nezadovoljstvo na vseh straneh. Zato splošna ugotovitev, da partija za nikogar več ni zanimiva, privlačna. Da ne predstavlja niti ne vsega delavstva, kaj šele ostalih slojev. Zato iz partije same prihajajo glasovi, da ni sposobna za vodilno vlogo ter da delavski sloj pod sedanjimi komunističnim vodstvom ni sposoben za vodstvo države. Tako je bilo zapisano nedavno v zagrebški reviji „Razlog“, ki je bila zaradi takih ugotovitev zaplenjena. Pisec prizadetega članka v reviji vidi izhod iz takega stanja v državi samo v ustanovitvi več političnih strank.
Revija “Razlog” ni prva postavila zahteve po večstrankarskem političnem sistemu. Pred leti je do tega spoznanja prišel že Milovan Djilas. Zaprli so ga in obsodili na več let ječe. Enaka Usoda je zadela prof. Mihajlova. Za zagrebško revijo “Razlog” je postavil tak predlog tudi beograjski profesor Stevan Vračar, ko je zatrjeval, da bi bilo mnogo bolj naravno dovoliti še novo socialistično stranko, kakor pa segati samo po navideznih trenutnih rešitvah, ki da so samo politična mamila, ne zdravijo pa same bolezni. Kajti demokratizacijo v državo lahko prinese samo večstrankarski sistem, nikdar se pa demokracija ne more razviti pod nasilno oblastjo samo komunistične partije.
Partija zahteva še naprej vso oblast samo zase
Toda pri vseh teh ugotovitvah partijsko vodstvo doma trdno vztraja pri svojem političnem konceptu. Partija naj bo še naprej nositeljica vse oblasti. Pod njenim vodstvom in nadzorom naj se razvija politična, gospodarska, kulturna in socialna dejavnost. Korumpirano, politično izrabljeno in z zločini obre-
menjeno partijo naj rešijo, dvignejo ter ohranijo mlajše moči.
Zato jc šla zadnje leto vsa partijska propaganda v pridobivanje mladine' za partijo. V takem prizadevanju so bile tudi vse priprave republiških partijskih kongresov, katerim bo 11. marca t. 1. sledil kongres Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu.
Kongres Zveze komunistov Slovenije je bil od 9. do 11. decembra. Navzočih je bilo 433 delegatov, ki so zastopali 68.942 članov, kolikor jih ima partija v Sloveniji, častnih gostov je bilo kar 340. Med njimi so bili predstavniki ZKJ in ostalih republiških partij, delegata avstrijske komunistične partije za štajersko in Koroško, predstavnika italijanske partije za Furlanijo in Julijsko krajino, od slovenskih partijskih formacij v zamejstvu pa predstavniki Slovenske kulturne gospodarske zveze iz Trsta ter Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
Kongres je začel predsednik predsedstva CK ZKS Albert Jakopič. Internacionalo je pel akad. pevski zbor Tone Tomšič. Po izvolitvi delovnega predsedstva je bilo izvoljenih naslednjih pet komisij: za družbeno ekonomske odnose in idejno-politična izhodišča razvija' SRS; za idejna vprašanja kulture, prosvete in znanosti; za mednarodna politična in ekonomska vprašanja; za organiziranost notranje odnose in razvoj ZK ter za statut ZKS. Naloga kongresa je bila tudi sprejetje resolucij, štatuta ZKS in izvolitev organov slovenske partije.
Nobenega dialoga „z belogardizmom“
Po pozdravu gostov je udeležencem partijskega kongresa prebral obširen referat sekretar CK ZKS Franc Popit o vlogi, mestu in nalogah ZKS pri na-dalnjem razvoju socialistične Slovenije. V njem se je kot novi vodilni mož slovenske komunistične partije dotaknil vseh vprašanj, ki so bila predložena v razpravo kongresu.
V uvodu je navajal področja, ki so po zadnjem partijskem kongresu terjala angažiranost partije: gospodarska reforma, razvijanje socialističnih samo-upravljavskih odnosov in preosnova partije.
Govoreč o nalogah socializma, se ie izjavil proti večstrankarskemu sistemu. Zato stoje po njegovih izvajanjih „socialistične sile, tako tiste, ki so na oblasti, kakor tudi vse druge, pred zgodovinsko nalogo, da odprejo demokratično perspektivo socializmu, da večstrankarskemu meščanskemu parlamen-
tarizmu ali enopartijskemu birokratskemu monopolu postavijo nasproti takšne družbene odnose, ki bodo zagotavljali neposredni vpliv delovnih ljudi na oblikovanje lastne eksistence, pa tudi na splošne družbene zadeve.“
Popit o nalogah partije
Partiji je pripisoval velike uspehe na raznih področjih. Tudi na kulturnem. Zatrjeval je, da je partija ustvarila vzdušje „resnične svobode“'za kulturno ustvarjanje. Je za “pluralizem”, t. j. za možnost raznih pogledov, ki daje “velika razvejenost”. Odločno je pa zatrjeval, da se bodo „komunisti z vsemi sredstvi borili proti temu, da bi kdorkoli ogrožal svobodo umetniške ustvarjalnosti, ko bi v umetniški obliki obnavljali ali propagirali tiste reakcionarne ideje, ki so družbeno že premagane in so v nasprotju z ustavnimi določili, kot npr. versko, nacionalno in rasno diskriminacijo, obnavljanje strankarskih sistemov, dialog z belogardizmom.“
Prav tako je naglašal, da nihče „ne more komunistom preprečiti in zapreti usta, če se bodo javno, odprto in o-stro kritično opredeljevali tudi na tem področju človekovega ustvarjanja proti nihilizmu, moralnemu razkroju, netenju nezaupanja v človeka, surovosti in brezobzirnosti.
Po izjavi Popita se partija nima „za arbitra o umetnostnih problemih, zavzema se pa za organizirano, strpno vsestransko obravnavanje kulturnih problemov.“
Zveza komunistov ima po Popitu nalogo „varovati revolucionarne pridobitve.“ Eden njenih bistvenih ciljev je „povečanje učinkovitosti partije.“ Pritoževal se je, da je v partiji premalo članstva „med delovnimi ljudmi v vseh vrstah proizvodnje, med znanstvenimi ter kulturnimi delavci in kmeti“. Pri tem pa da je sedanji komunistični sistem toliko močan, „da v obstoječih odnosih družbenih sil pri nas notranje konservativne, reakcionarne, birokratske in druge antisamoupravljavske sile samoupravljanja ne bi mogle uničiti same, ampak samo s pomočjo in podporo zunanjih sovražnikov Jugoslavije.“
■Svoj referat je Popit zaključil s pozivom komunistom, „naj se vrnejo v vzdušje revolucionarne pripravljenosti“ ter da naj „s svojim daken in vzgledom utrjujejo in krepe vero v socializem.“ Borba „za čistost te ideje“ je za komuniste „obveza in revolucionarna dolžnost.“
Po Popitovem referatu so zasedale komisije. Njihove sklepe je kongres sprejel na plenarnem zasedanju.
Sprejeta je bila tudi preosnova partije v tem smislu: Konferenca je najvišji vodstveni organ Zveze komunistov Slovenije med dvema kongresoma. Izvršilni organ konference je Centralni komite, ki je konferenci tudi odgovoren. Centralni komite prevzema nase bistvene funkcije dosedanjega izvršnega komiteja, sekretariat pa bo opravljal funkcijo neposrednega operativno izvršilnega organa Centralnega komife-ja. Novost je častno razsodišče.
Volitev partijskih organov
Pri volitvi partijskih organov so bili izvoljeni v glavnem mlajši partijski funkcionarji. Nekateri od stare partijske garde kot Kardelj so bili določeni za vodstvo ZKJ
Za člane predsedstva ZKJ so bili izvoljeni: Edvard Kardelj, Stane Kavčič, Sergej Kraigher, Stane Kranjc in Mitja Ribičič.
Za člane stalne konference ZKJ: Roman Albreht, ing. Uroš Bajželj, dr. Mara Bešter, ing. Marko Bulc, Kristijan Hrastel, Janez Kocijančič, Ivan Renko, Slavko .Soršak, Jože Smole in ing. Marija Vičar-Zupančič.
Za stalni del konference ZKS so bili izvoljeni: Ciril Baškovič, Anton Berdnik, Tomaž Bozajl, Ivica Bozovičar, Štefan Cigoj, Zvone Čeme, Jože Dernovšek, Vida Dimc, Marka Dolamič, Dolan Dolgan, Dušan Dolinar, Mihael Duh, Jože Eržen, Anton Fabjan, ing. Franc Filipčič, Andrej Franetič, IDanilo Gerk, Silvo Gorenc, Jože Gorjan, Mitja Gorjup, Mirko Govejšek, Janez Gradišnik, ing. Avgust Gregorčič, Branko Gril, Rudolf Hribernik, ing. Božo Kočevar, ing. Miha Košak, ing. Boris Kristančič, Matevž Krivic, Zdravko 'Krvina, Brigita Kuhar, Zdenko Kuštrin, Aleksander Kustoš, dr. Avguštin Lah, Jože Lenček, Stanko Le-pej, Milica Libnik, Jože Lončarič, ing. Filip Majcen, Matija Markelj, Drago Mastinšek, Milan Merčuč, Miloš Mikeln, Janez Miklavčič, Marin Mlinar, Karla Novak, Anton Obral, ing. Andrej Pardubsky, Milena Pirher, Zdenko Ro-ter, ing. Jože Slokar, Gojko Stanič, Vojka (Stepančič, Drago Seliger, ing. Tone Šebart, dr. Heda škerbic, Viktor
Oko, ozri se nazaj, prav do mraka otroških let! Kam je letelo vse hrepenenje, komu je bila darovana najboljša moč srca in razuma, odkod je vrela, kam se je vračala vsa radost in bolest? — Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solznomeh-kobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem; videl sem te vso, v nadlogah in grehih, v sramoti in zmotah, v ponižanju in v bridkosti; zato sem z žalostjo in srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat više od vseh tvojih trubadurjev!	*
Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, pa boš videla, kdo ti jc pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če jc bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodil! Dal sem Ti svoje srce in svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, daf sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?
Ivan Cankar, Bela krizantema
Šober, Drago špoljar, Bogdan Šturm, Ivanka Šulgaj, Ivo Tavčar, Jože Tišler, Jože Verga, Danica Vogrinc, Janez Za-hrastnik in ing. Milovan Zidar.
člani Centralnega komiteja ZKS so pa tile: Janez Bedina, Bogdan Birsa, Vladimir Birsa, Alojz Briški, Jože Bučar, Stane Dolanc, Zvone Dragah, Moja Drčar-Murko, Uroš Dular, ing. Rado Dvoršak, Branko Gorjup, Vinko Hafner, Miro Hegler, Janez Hočevar, Franc Ilec, Jože Jakomin, Vlado Janežič, Silva Jereb, Danica Jurkovič, Vili Končan, Martin Košir, ing. Pavel Kovač, Tone Kropušek, Milan Kučan, Kristina Lovrenčič, dr. Boris Majer, ing. Andrej Marinc, Andrej Miklavčič, Franček Mirtič, Roman Ogrin, Marjan Orožen, dr. ing. Milan Osredkar, ing. Ljubo Pipan, Bojan Polak, France Po-
pit, Živko Pregl, ing. Franc Razdevšek, ing. Janez Sterniša, Franc Šetinc, Terezija Štefančič, Milena štif-ter, Darinka Šuštaršič, Vinko Trček, Janez Vipotnik in Ciril Zlobec.
Izvoljeni so bili še člani častnega razsodišča in revizijske komisije.
Novoizvoljeni Centralni komite se je takoj sestal na sejo ter je izvolil za svojega predsednika Franca Popita, za sekretarja sekretariata CK je bil izvoljen ing. Andrej Marinc. V sekretariat CK ZKS so pa bili izvoljeni Stane Dolanc, Vlado Janežič, Milan Kučan, Franček Mirtič in Franc Šetinc.
Novi predsednik CK Zveze komunistov Slovenije Franc Popit je star 48 let. V partijo je vstopil leta 1940. Doslej je bil sekretar CK.
Kulturnik z revolverjem
V	polemiki med ljubljanskim študentovskim listom Tribuna in njenim urednikom Dimitrijem Ruplom s skupino slovenskih kulturnih delavcev (Josip Vidmar, Matej Bor, Božidar Jakac itd.) objavljamo mnenji mariborskega študentovskega lista Katedra in pobudnika izjave slovenskih kulturnih delavcev Mateja Bora.
Stališče mariborske Katedre
Odgovorni urednik tega lista Drago Jančar pravi, da posega v debato in polemiko samo zato, ker izjava kulturnih delavcev na več mestih poziva vse študente „na boj proti izkoreninjenosti, proti pljuvanju na lastno zgodovino, na boj proti krizi v ‘slovenskem duhovnem prostoru’ “. Pa tudi zaradi tega, da „protestira proti postulatu, ki Tribuno razglaša za oficialno glasilo slovenskih študentov“. Po Katedri „ta diskriminacija slovenskega lista znova dokazuje, da veliko ljubljanskih kulturnih delavcev še vedno živi s prepričanjem, da se slovensko izobraženstvo kali in vzgaja le v Ljubljani, tako znotraj univerzitetne strukture, kakor v njenih spremljevalnih inštitucijah“. Nato pravi, da je glede Kataloga list že povedal svoje mnenje. Da ni „samo modno pozerska muha enodnevnica“, ampak, da je „Katalog tudi Rudi Šeligo, Braco Rotar, Taras Kermauner, Rastko Močnik itd.“, ki so na glasu kot „resni in prav nič ‘pozerski’ ustvarjalci.
Zatem se list bavi s tistimi prispevki v Tribuni, ki so povzročili izjavo slovenskih kulturnih delavcev. Za „Manifest kulturne revolucije“ Kovača Vo-jina-Chubbyja pravi, da je „dejansko nezrela in neduhovita, nekoliko špeku-lantska poza, zavoljo katere ni vredno pisati izjav in sprožati družbenopolitične gonje, ki bi lahko škodovala marsikomu drugemu“, ker „manifesti, ki jih pišejo siti in zadovoljni mladi ljubljanski buržujčki, naše zavesti ne morejo spreminjati“.
V	enakem smislu se izjavlja o ostalih stvareh v Tribuni, ki so privedle do javnega spopada kulturnih delavcev, pa pravi nazadnje o podpisnikih izjave proti Tribuni, da so oni sami krivi, če je prišlo do tega. Kajti, „če bi bili kulturni delavci, ki so tvorci revolucije, kontinuirano prisotni na način odprtosti in dovzetnosti, bi gotovo ne prišlo do pojavov ‘totalnega nihilizma’ “. Svoje pomisleke izraža tudi „ob apriornih in nasilnih postavkah ‘o namenskem podeljevanju sredstev’. Vprašljivo je namreč, kdo naj bi bil po Vidmarjevem in Mejakovem mnenju tisti, ki bo presojal kaj je umetniško in kaj ne. kaj je vredno in kaj ne. Istočasno govoriti o demokraciji, obenem pa zahtevati monopolistično (in verjetno monolitno) strukturo v umetnosti in publicistiki je nevzdržno protislovje“.
Matej Bor o „bojni napovedi terorja“
Od podpisnikov izjave slovenskih kulturnih delavcev je odgovoril Dimitriju Ruplu in njegovim privržencem Matej Bor. V članku „Še enkrat: Demokracija, da, razkroj, ne“ pove, da je on pobudnik izjave slovenskih kulturnih delavcev. 'Nato polemizira z Ruplom, za katerega pravi, da se je iz „obto-
ženca pred tribuno slovenske javnosti“ spremenil v „tožnika s pozo samozvanega predstavnika tistih gibanj v naši zvezi komunistov, ki uveljavljajo dinamiko družbenega življenja“. Zatem po vrsti zavrača Ruplove napade kot „samozvanega predstavnika samoupravne službe“, ki ima podpisnike izjave na sumu, da bi lahko „napisali kakšno pismo v Moskvo in prosili, naj vendar nekdo napravi red v tej razmajani slovenski deželi“. Pove, da ne bo nobenega dvoma več, da je on sam res pisal pismo v Moskvo. In to tedaj, ko je tja posla! protest kot predsednik slovenskega centra PEN proti procesu Sinjav-ski-jDaniel. Pove dalje, da se je „zapletal, v proces tudi zoper nekatere pesnike“ in to kot predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije, ko se je izrekel zoper „sodne postopke proti mladim literatom zlasti v Sloveniji“. Zato ne more dopustiti, „da bi kdo stavljal pod vprašaj naš jugoslovanski socialistični patriotizem zdaj v tem zgodovinskem trenutku. Najmanj pa Dimitrij Rupel, ki mahajoč s svojo diplomo pred našimi nosovi, kot da mi kaj podobnega še nismo nikoli videli, kaj šele imeli, preti z emigracijo, če mu naša družba ne bo dala dovolj priložnosti za ‘dinamičen’ in ‘svoboden’ pohod njegovih ‘svežih, spočitih’ mladih sil —• po možnosti seveda čez glave ‘veteranov’ slovenske kulture“.
Zavrača tudi Ruplova namigavanja o korupciji. Zatrjuje mu, da je pripravljen vse, če mu more kaj najti, podariti Ruplu in Tribuni „kot subvencijo za nadalnje blatenje poštenih slovenskih intelektualcev“. Dokler mu pa kaj podobnega ne bo dokazal, „bo privatno in javno trdil, da spada tudi on med stranske proizvode naše izprijenosti“.
Odgovarja mu tudi na očitek, da podpisniki ne tolčejo po sovražniku, pač pa po njegovi senci. Vprašuje se, če je Rupel tudi senca, ko bijejo po njem. Pravi dobesedno: „Viaeli ga že dolgo nismo, pač pa smo ga slišali po telefonu drugi dan po objavi našega protesta, ko je pretil, da bo enega ustrelil, druge pa ‘kot mrčes pohodil, čeprav je čevljev škoda, vseeno pa jih bodo reskirali’. In če pomislimo, da ta sovražnik, ki ob ponočnih urah grozi po telefonih, ni kakšen lumpenproleta-rec Chubbyjevega kova, pač pa profesor vseučilišča, se ne moremo čuditi, da tudi manire njegovih pristašev niso najbolj omikane“.
Glede oblike protestne izjave Bor pravi, da so jo vsilili nasprotniki „s svojim hrupom“, kajti običajnega glasu v takem hrupu nihče več ne sliši. Zategadelj je bilo treba glas povzdigniti“.
Glede odgovora lista Tribune pravi, da nanj ne bo odgovarjal, ker vsebuje to, kar je že Rupel povedal. Opozarja le, da je odgovor Tribune „jasna in nedvoumna grožnja, da bo vsakdo, ki bi si še kdaj drznil misliti le malo drugače, kakor Tribunini podpihovalci in somišljeniki, javno oblaten, ne le kot nasprotnik mladine in študentov, marveč tudi kot državljan, kot sovražnik napredka in celo izdajalec. Kako naj rečemo temu drugače kot bojna napoved terorja“?

Slovenska cerkvena pokrajina
Pavel VI. je odobril enoglasni predlog konference katoliških škofov v Jugoslaviji dne 22. septembra 1966 o u-stanovitvi slovenske cerkvene'pokrajine z metropolitskim sedežem v Ljubljani in s sufranganslco škofijo Maribor. Tako je sedaj Slovenija postala ena cerkvena pokrajina. V njej so sedaj ljubljanska nadškofija, mariborska škofija ter apostolska administratura za Slovensko Primorje v Kopru; slovenski nadpastirji pa so: Nadškof dr. Jože Pogačnik v Ljubljani, škof dr. Maksimilijan Držečnik v Mariboru in škof dr. Janez Jenko v Kopru.
S področja občine Gornja Radgona je bilo v novembru na sezonskem delu v inozemstvu več sto delavcevv-Od tega števila jih je bilo 344 v Avstriji, ostali pa v ZR Nemčiji. V istem času v letu 1967 je bilo na sezonskem delu v inozemstvu le -95 delavcev. Lani so dale povišek ženske.
V	Sloveniji je 15. novembra zapadlo do 40 cm visoko snega. Ker je padel na mokro podlago, se ni obdržal, povzročil pa je veliko škodo na telefonskih in brzojavnih napravah.
V	Kopru je bila nedavno bibliografska razstava ob 100-letnici slovenske bibliografije.
Ljubljanska opera je začela sezono 1968/69 z Gounodovo opero Faust. Premiera je bila 10. oktobra. Predstavo je dirigiral Ciril Cvetko, režiser je bil Hinko Leskovšek, zborovske nastope je pa naštudiral Jože Hanc. Vse solistične vloge so naštudirali v dvojni, trojni ali celo štirikratni zasedbi. Tako pojejo vloge: Fausta Rudolf Franci, Rajko Koritnik in Miro Brajnik; Mefista: Danilo Merlak in Ivan Štefanov iz Zagreba kot gost; Margareto: Nada Vidmar, Vilma Bukovec in Zlata Ognjanovič; Valentina: Edvard Sršen, Franc Langus, Samo Smerkolj in Marcel Osta-ševski; Marto: Milka Evtimova in Bogdana Stritar; .Siebla: Nada Sevšek in Boža Glavak.
Devetmesečni obračun je pokazal, da ima jeseniška železarna 32 milijonov novih din izgube.
Načrt za regulacijo Save in njeJ hib pritokov je star že dobrih sto let. Do njegove izvedbe bo verjetno prišlo sedaj, ko je Organizacija združenih narodov v svojem načrtu za razvoj gospodarsko nerazvitih držav s pomočil izvajanja javnih del zagotovila, da bodo ZN za regulacijo Save in njenih pritokov prispevale nekaj nad 1 milijon dolarjev. Jugoslovanska vlada bo v ta namen zagotovila sredstev za nekaj nad 600.000 dolarjev.
Mariborski ekonomski center je končal obširno analizo o možnostih zaposlovanja do leta 1967 na področjih desetih občin severovzhodne Slovenije. Rezultati analize niso prav nič optimistični, kajti prostih odn. novih delovnih mest bo samo od 4—7.500, po-
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za 1969
je v pripravi Čas izida bomo objavili
Sag
trebe bodo pa mnogo večje. Na omenjenem področju živi 450.000 ljudi, od katerih je 35% kmetijskega prebivalstva. V najbolj zahodnih delih celo 38%, kjer živi 64 do 140 kmetijskih prebivalcev na kvadratnem kilometru, medtem, ko je slovensko povprečje 46. Zato bo med podeželskim prebivalstvom še naprej močna težnja po iskanju zaposlitve po mestih. Sodijo, da bodo morali do leta 1976 najti zaposlitev za
15.000	ljudi z dežele.
Gorjanci so priljubljena izletna točka domačih in inozemskih turistov. Da bi zanimanje žanje še povečali, so v planinskem domu pri Miklavžu letošnjo jesen začeli prirejati skupinske polharske večere ob ognju in raznih specialitetah. Gostje so odhajali v lovišča v družbi izkušenih polharjev ter so polhom nastavljali pasti. Ob nedeljah je bila nato podelitev diplom najboljšim polharjem.
Ljubljanski jamarji, člani jamarskega kluba Ljubljana matica so v mesecu oktobru raziskovali Raskorško jamo, kateri domači pravijo tudi Žen-skana. Jama je v osrčju Krasa 8 km nad mestom Buzeto. Raskorška jama spada med najglobje jame v Jugoslaviji. Ljubljanskim jamarjem je uspelo, da so se spustili 360 m globoko.
V Ljubljani so na slovesni seji sveta ljubljanskega elektroinštituta, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. ing. Anton Kuhelj, sklenili, da se v bodoče elektroinštitut imenuje po nekdanjem direktorju te ustanove pok. vseuč. prof. dr. Milanu Vidmarju.
Na področju občine Murska Sobota je že 500 zasebnih traktoristov. Med njimi se je porodila misel, da bi usta-novli Društvo zasebnih ali kmečkih traktoristov.
V	Mariboru, Ptuju in Murski Soboti so vskladiščili 1100 vagonov pšenice,
t.	j. lanski pridelek pšenice.
V	Ženevi je na mednarodnem tekmovanju trobentač Tone Grčar, član orkestra ljubljanske filharmonije, v konkurenci 32 solistov dosegel lep uspeh. V skupini štirih tekmovalcev, ki so prišli v finale, je dosegel drugo mesto.
Povest Franceta Bevka .Razbojnik Saladin“ je izšla v nemškem prevodu pod naslovom „Der Räuber Saladin“. Izdala jo je švicarska založba Blau-
SIOVENC! V
BUENOS AIRES + Jože Valentin Majce
V torek 7. januarja 1969 je umrl po daljši bolezni slovenski časnikar Jože Valentin Majce. Pokopali so ga naslednjega dne na pokopališču Boulogne sur Mer. Poročilo o njegovem življenju in delu bomo prinesli v prihodnji številki.
18.	MISIJONSKA VELETOMBOLA Med raznimi lastnostmi, ki jih imamo Slovenci ktft narod, je gotovo važna tudi misijonska zavest. Lahko bi v dokaz temu omenili le naše velike misijonarje v preteklosti, in pomoč, ki so je bili ti deležni iz domovine. A tudi v
kreuz Verlag v Bernu, prevedla jo je pa Else Byhan.
Na Uršlji gori so 13. oktobra odkrili spominsko ploščo padlim borcem za severno slovensko mejo v letih 1918-1919. Istega dne je bila tudi slavnost na Dobrijah pri Ravnah, kjer so odkrili obnovljeni Malgajev spomenik.
V Ljubljani je bila v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja razstava „Ralo i n plug“. Pripravil jo je dr. Angelos Baš, znanstveni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, za opremo je pa poskrbel ing. arh. Marjan Loboda.
Na Vinjem vrhu pri Semiču so odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši skladatelja Antona Lavrina.
Na območju mariborskega Zavoda za pedagoško službo izstopi vsako lete okoli tisoč mladih ljudi, ki ne dokončajo osemletke. Položaj zaposlenih je glede strokovne izobrazbe ze’o slab. 30% zaposlenih na raznih delovnih mestih nima ustreznega poklica za ta mesta, 61% je takih, ki bi morali na svojih delovnih položajih imeti srednjo šolo, pa je nimajo, in 65% vseh zaposlenih bi moralo imeti višjo ali visoko izobrazbo, pa so brez nje.
Umrli so. V Ljubljani: Viktorija Me-lihar roj. Benedik, Ljubica Bakič roj. Podulavac, Anton Maček, žel. upok., Terezija Rohn. Ivanka Kogovšek roj. Kos, Marija Magdalena Strikoman roj. Leskošek, Jože Aškerc, Ana Musar roj. Novak, Andrej Ferletič, upok. vratar kliničnih bolnišnic, s. Marija Monika Potokar, uršulinka, Marija Suhadolc-Ko-lančeva, upok., Draga Petrovič, Ludvik šafran, komercialist, Leopold Stanj-ko, žel. upok., Ivan Modrijan, Anton Povše, žel. upok., Janez Starič, upok., Jirina Lajovic roj. Mollendova, Franc Avbelj in Mirko Hočevar, poštni upok. v Celju, Franc Vahčič v Kozjem, Janez Krašnja, pedagoški svetovalec v Mariboru, Terezija Erjavec roj. Petta-ros v Celju, Marija Pavlič v Kranju, Vinko Satler v Mariboru, Erih Vagaja, upok. v Kranju, Miha Uršič, apnar iz Stranj pri Kamniku, Janez Nemanič, pos. v Radoviči, dr. Franc Javh, kirurg splošne bolnice v Celju, Anton Novak v Veliki Ligojni, Jože Fabčič, upravnik soc. zavarovanja v p., Jože Kolmančič v Ravnah na Koroškem, Mihael Granda, predavatelj na Srednji gostinski šoli v Portorožu, Nada Natlačen v Rogaški Slatini, Janez Žalar, pos. v Jezeru, Marija Bele roj. Grčar v Mengšu, Ciril Drinovec v Kranju in Anton Brankovič v Kranju.
ARGENTINI
novejšem času misijonski duh med Slovenci ni ugasnil. Po novih smereh, ki jih je Cerkev pokazala razširjanju Kristusovega nauka med pogani, je celo pričakovati novo svetlo dobo v slovenski misijonski dejavnosti.
Ko smo se po vojni in revoluciji Slovenci razkropili po svetu, smo ponesli s seboj tudi tradicijo, da radi pomagamo našim misijonarjem. Med nami v Argentini je ta pomoč dobila, predvsem enkrat na leto, konkretno obliko: misijonsko veletombolo. Vsako leto je nedelja Imena Jezusovega prilika za masovno misijonsko manifestacijo, ko se vsa skupnost zbere, da vsak po svo -
jih močeh podpre delo nad 60 slovenskih misijonarjev in misijonark.
Tombolska prireditev
V nedeljo, 5. januarja, je bilo v Ateneo Don Bosco v Ramos Mejiji opaziti že v zgodnjih urah živahno delovanje. število misijonskih „garačev“ je hitelo, da je bilo v popoldanskem času že vse pripravljeno za sprejem gostov.
Sonce je še z vso silo pripekalo, ko so začeli prihajati prvi rojaki. Pri vhodu so jih sprejemali superior Baragovega misijonišča g. Ladislav Lenček, urednik Katoliških misijonov g. Franc Sodja, ter dva gojenca v „kitajskih nošah“. Rojaki so se nato posedli okoli miz, ki so bile razporejene po obširnem in senčnem prostora. Nabralo se jih je izredno število, tako da so ob pričetku klicanja številk ocenili „skoro dva tisoč prisotnih“.
Potek tombole je bil zanimiv, tudi zaradi izredno bogatih dobitkov, ki so jih, kot že tradicionalno, darovali, poskrbeli ali plačali slovenski podjetniki in ostali rojaki. Razdeljenih je bilo nad 200 kvatem, 100 činkvinov in 50 tombol. Glavni dobitek je zadela gospa Nada Simčič iz Hurlinghama, ki je tako prejela krasen living, dar tvrdke očeta in sina Milharčič, in v zahvalo darovala za misijone 30.000 pesov. — Po končani tombolski igri pa je bilo še posebno žrebanje srečk „Bog plačaj“, ki so se zastonj delile ob nabiralni akciji in tudi na prireditvi sami.
Letos so si misijonski sodelavci postavili cilj: vsaj 2.000 dolarjev za slovenske misijonarje. Upamo, da so jih ob tako lepem vremenu, izrednem številu prisotnih, in brezhibnem poteku tombole, dosegli. Ob uspehu mislimo že naprej, na prihodnje leto. Medtem pa tudi z molitvijo in osebnimi darovi podprimo širjenje vere. Kajti skrb za naše misijonarje ni le naša narodna čast, je predvsem — naša krščanska dolžnost.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Francita Tomazin in njegove žene ge. Metke roj. Erjavec se je rodil sin. V cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu ga je krstil g. Janko Mernik na ime Marko Tomaž. Za botra sta bila ga. Frančiška Vester, roj. Tomazin, in Tomaž Erjavec. Srečni družini naše čestitke.
MENDOZA
Sklep šolskega tečaja in miklavževanje
Na praznik Brezmadežne smo pri nas končali s šolskim tečajem. Za to priložnost smo tudi povabili Miklavža, da je prišel med naše male, kot to stori vsako leto. „Drobiža“ imamo zadnje čase v Mendozi vedno več. Mladi rod raste in se razrašča! To je bilo živžava v dvorani, predno je mikrofon naznanil prihod visokega gosta! V slavnostnem sprevodu in ob spremljavi mogočne glasbe je prispel s svojim spremstvom. Šolski otroci so ga počastili z nekaterimi ljubkimi pesmicami, ki so se jih naučili med letom, in s priložnostno deklamacijo. Miklavž pa je spregovoril otrokom in staršem, katere je pohvalil, da svojim malim darujejo lepe in dragocene navade iz zakladnice naše narodne kulture. Sledilo je običajno skupno obdarovanje vseh otrok, nato pa še posamič mladih in starih.
„Magdina žrtev“ na inendoškem odru
Ker je bil v nedeljo 8. decembra, na praznik Brezmadežne, v mendoški
Vsak teden ena
PESEM
Josip Murn-Aleksandrov
Vzhajaj, vzhajaj, sonce zlato, in preženi noč temno in pozlati mi dobravo, goro tiho in nebo!
Vzhajaj, vzhajaj, sonce zlato, zlat pripelji s sabo dan, zlat, vesel, kot je škrjanček, ki pozdravlja te glasan.
Zlat, vesel,kot so cvetlice, ki kot demant se blešče, čist, kot so zvonovi mili, ki iz dalje se glase.
In, oj sonce, s tabo tudi sen me tožen naj pusti, naj kot rosa v mehki travi radost v srcu zablešči.
iiaaB8BiaB<9iiaiBBa«aiBi»a»*SBS»Ni»as«iaMi2MaMmnM
Dom povabljen za svoj god Miklavž, so se dekleta iz dekliškega krožka u-maknile s počastitvijo praznika svoje Zavetnice na nedeljo, 22. decembra. Pod režijo g. Rudija Hirscheggerja so pripravile igro iz dekliškega dijaškega življenja „Magdina žrtev“, ki jo je iz dobe svojega učiteljevanja kot katehet in mladinski vzgojitelj napisal prof. Janko Mlakar.
Igra, ki nam vzorno prikazuje takratno protiversko delovanje med našim dijaštvom, je Starejšim, ki smo preživljali sami vso tisto dobo, obudila žive spomine. Postavila pa je na oder dejansko kos resničnega življenja. V tem smislu gre vse priznanje sodelujočim dekletom, ki so — v večini kot zastopnice „drugega in tretjega rodu“ v zdomstvu — izpričale, da jim je materin jezik pri srcu in jim ob vztrajnosti in delovni volji za vzvišeno stvar slovenska govorica ne dela težav. Prepričan sem, da je to dejstvo, ki ga moramo predvsem postaviti na prvo mesto. Saj smo na odru videli dekleta, ki so se nam prvikrat predstavile in je bila njihova beseda uglajena ter gladka. Ni to majhna stvar, če pomislimo, kako se marsikdaj marsikomu dandanašnji naš jezik že zatika in mu dela izgovorjava težave in preglavice.
Tudi posamezne vloge so nas proti pričakovanju skoro vse po vrsti veselo presenetile , ker so bile podane z neko neprisiljeno in doživeto živahnostjo.
Igra je bila zato kot odrska stvaritev za naš Dom zelo pomembna.
Bb
SAS MARTIN
Liga žena-Mati je z 31. decembrom 1968 sklenila svojo prvo poslovno dobo. Vsak mesec po enkrat so se žene zbrale na sestankih z zanimivimi predavanji, ki so jih imeli gospe Kralj, Matičič in Zajec in gg. dr. Kačar, č. g. Primož Langus in prof. Zupan. Ob sobotah so pripravile v domu okusno večerjo, ob nedeljah pa zajtrk ter prinesle v dom toploto in domačnost. Tudi so pomagale pomoči potrebnim rojakom na sanmar-tinskem področju ter obiskovale bolnike v bolnicah in na domu. Organizirale so razne tečaje: za dekleta — o negi dojenčka (ga. Matičič), kuharski tečaj (ga. Zajec), ortopedski tečaj (prof. Zupan), izdelovanje daril za materinski dan (ga. Hrovat). Želja Slovencev v San Martinu je, da bi žene to delo nadaljevale tudi v novi poslovni dobi.
Sklep šolskega leta v slovenskih šolah
V božični številki Svobodne Slovenije, 19. decembra 1968, smo objavili prireditve ob sklepu šolskega leta v nekaterih slovenskih šolah na področju Velikega Buenos Airesa. V današnji številki prinašamo poročila o teh slavnostih v Ramos Mejii, San Miguelu in San Justu.
RAMOS MEJIA
Poročilo Slomškove šole za leto 1968
šolo A. M. Slomška je v šolskem letu 1968 obiskovalo 129 učencev.
Pouk se je vršil vsako soboto popoldne v petih oddelkih in so poleg gg. kateheta, učitelja petja in telovadnih učiteljev poučevale štiri učne moči.
S poukom je v tem letu začelo Slomškova šola devetega marca.
V tem šolskem letu je bilo pet roditeljskih sestankov, šola je sodelovala
I.	maja pri sprejemu g. msgr. Kunstlja; 9. junija pri spominski obletnici 'padlih domobrancev. Očetov dan je šola praznovala 13. junija in 23. junija sodelovala tudi pri Baragovi proslavi v Slov. hiši. Slomškov dom je 11. avgusta počastil spomin prve obletnice smrti g. župnika
J.	Kalana, ob tej priliki je šolska mladina pokTonila pokojniku prt za krsto.
Ob priliki obletnice Slomškovega doma je šolska mladina nastopila s svojo prireditvijo „Letni časi“, ki je bila namenjena tudi praznovanju otroškega dne. šola ni izostala pri sprejemu škofa moronske škofije g. msgr. Raspan-tija in pri pozdravu predsednika Narodnega odbora g. dr. M. Kreka.
Svojih mater so se šolski otroci spomnili 19. oktobra.
Vsako prvo soboto v mesecu je šolska sv. maša.
Nad 90 šolskih otrok se je udeležilo tudi skupnega izleta 9. nov. v Lomas de Zamora.
Pouk je šola A. M. Slomška zaključila zadnjo soboto v novembru. Zahvalna sv. maša skupno z majhno prireditvijo in razdelitev spričeval je bila 1. decembra ob 6. popoldne. Ta dan je tudi 21 učencev tukajšnje šole prvič pristopilo k sv. obhajilu v Slov. hiši. Ponovitev prvega sv. obhajila pa je imela šola tudi v Slom. domu v nedeljo 8. dec. pri običajni sv. maši. Istega dne zvečer je obiskal sv. Miklavž Slomškov dom in obdaroval tudi vso šolsko mladino.
Tako je šola Antona Martina Slomška končala šolsko leto 1968 in se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so sodelovali! Posebno priznanje cenjenim staršem, ki so zelo redno pošiljali svoje otroke k rednemu pouku in s tem pokazali, da s d dobro zavedajo pomena slovenske šole, svoje dolžnosti kot zavedni Slovenci in skrbni vzgojitelji svojih ! otrok! S svojim vzornim sodelovanjem
so olajšali delo učiteljem — hvala vsem!
Srečno, blagoslova in uspehov polno Novo leto 1969 v vseh slovenskih domovih, slovenski šoli in vsej slovenski skupnosti! — Slomškova šola.
SAN JUSTO
V Stan Justu se je vršil zaključek šolskega leta, 7. decembra ob 17. uri popoldne, v veliki dvorani Našega Doma.
Zaključni program je bil združen s spominsko proslavo 25. obletnice prerane smrti našega velikega poeta Franceta Balantiča. Po njem slovenska šola v San Justu nosi svoje ime. V ta namen je učence lepo pripravila voditeljica šole, gdč. Angelca Klanšek, da so govoreč in pojoč občuteno prikazali njegove pesnitve.
Poleg tega nam je tudi tajnik šolskega odbora, g. Tone Krajnik živo orisal lik tega tako idealnega, za vero in domovino svoje mlado življenje žrtvujočega borca.
Po končani proslavi so se vsi oni učenci, kateri so osnovno šolski pouk s tem letom končali, zahvalili gdč. učiteljici in g. katehetu dr. Alojziju Starcu, za vse napore in trudapolno delo njim posvečeno v teku vseh teh let. V slovo in za spomin je vsak prejel knjigo Sveto pismo.
Nagovor gdč. učiteljice je njim, ka-
kor vsem ostalim segel globoko v srce. Sledila je splošna razdelitev spričeval, ki so jih vsaka med svoje učence razdelile poleg gdč. Angelce Klanšek, sledeče učiteljice: M. Furlan, K. Cukjati, Rezka Osojnik.
Prožno gibčnost svojih mladih teles, so otroci pokazali med odmorom pod skrbnim nadzorstvom telovadnih učiteljev: gdč. M. Furlan ter g. F. Plesničarja. Vsem učiteljskim močem se je šolski odbor zahvalil za njihovo nesebično plemenito delo.
Isti večer je 'NAŠ DOM obiskal sv. Miklavž, katerega je vsa mladina nestrpno pričakovala, ga z lepim nagovorom navdušeno sprejela. Njegovi nebeški spremljevalci so med prihodom delili sladkorčke med najmlajše. Sv. Miklavž je pridne otroke pohvalil, jih obdaril, pa tudi z grajo ni izostal.
Pred njegovim prihodom so otroci uprizorili: Revčka Tončka Miklavžev večer, ki ga je naštudirala ga. Marica Zakrajšek. S tem je bilo čakanje olajšano. Tudi malo okrepčila se je razdelilo otrokom, za katerega se je naprosilo starše šolo obiskujočih otrok.
San Miguel
Slovenska šola v San Miguelu je 15. decembra z akademijo končala šolsko leto. V tem letu je bilo osem šolarjev; pet dečkov in tri deklice. Vse šolsko
'	JiLlll—LJ—■	_J! jTl3
leto je šola živahno delovala. Poučevali so letošnje šolsko leto: verouk najprej g. Peter Opeka, po njegovem odhodu pa č. g. pater dr. Alojzij Kukoviča. Slovenščino in ostale predmete je poučevala učiteljica gdč. Mija Mar-kež. Prostor za pouk je dajala na razpolago z vso dobro voljo družina Lazar.
Med šolskim letom so priredili šolarji očetovsko proslavo združeno z domobransko, mame so pa počastili s prizorčki, deklamacijami in petjem. Proslave narodnega praznika so se obakrat udeležili z lastno zastavo.
Za konec leta so prehodili ob lepih barvnih diapozitivih nekaj slovenske zemlje v pesmi in besedi, ob pesnikih in pisateljih, ki so jih spoznali v preteklem šolskem letu.
Ob koncu so obljubili ob zastavi s himno, da bodo hodili po poti slovenstva.
Za tem je bila razdelitev spričeval in slovo od Skvarčevega Andreja in Leskovčevega Tončka, ki sta letos končala slovensko osnovno šolo.
Otroci in starši so se zahvalili g. katehetu in gdč. učiteljici za vse delo, ki sta ga opravila v šolskem letu.
Učiteljica Mija Markež je še izrekla toplo zahvali gospej Zofki Lazarjevi, katera je imela vse leto naj-večji delež pri vajah za šolske nastope. Po slikanju so se ljudje razšli v prijetnem domačem razpoloženju.
S LOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
O položaju v Avstraliji piše Peter Bizjan v decembrski številki iz Mar-ricvilla naslednje: „Kako je v resnici s to našo Avstralijo? Toiiko slišimo, kako bogata je in kako „affluent“ smo njeni ljudje. Pa sem odprl list The Catholic Weekly in našel dopis iz Vic-torije. Dopisnik Peter Stuart piše: En milijon ljudi v Avstraliji živi v pomanjkanju. Mnogi družinski očetje morajo imeti po dvoje zaposlitev, da zmorejo vzdrževati družino. Stanovanjska kriza je resna po vseh krajih in delavci, ki nimajo kvalifikacije, komaj morejo misliti na postavitev lastnega doma. Povišanje plač nima nobenega pomena, ko se tudi cene sproti dvigajo. Večina monopolov je v rokah privatnikov in ti gledajo le na dobiček, dobrobit delavcev jih ne briga. Tudi izjave o socialni enakopravnosti so samo odmevi udarcev po praznih sodih“.
Spominski napis na slovenski cerkvi. Na prvo nedeljo v novembru je p. Ba-zilij blagoslovil v Melbournu spominsko ploščo ob vhodu v slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda. Napis se glasi: „Bra-
tom in sestram, žrtvam vojnih grozot, postavili v spomin avstralski Slovenci.“
Smrt med avstralskimi Slovenci. Prvi Slovenec, za katerega je bila 4. decembra 1968 pogrebna maša v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Melbournu, jo bil Avguštin Colja, doma iz Komna. V Avstralijo je prišel leta 1953. Po poklicu je bil varilec. Njegov grob je na keilorskem pokopališču. V Adelaidi je pa 1. novembra 1968 umrl rojak Franc Šteflič, dolgoleten član in dobrotnik Slovenskega kluba v tem mestu. Rajni je bil doma iz Zg. Kungote pri Mariboru. Svojo naklonjenost Slovenskemu klubu je izpričal tudi s svojo oporoko, s katero je poleg volila svoji sestri v Sloveniji in sosedu, ki mu je bil v pomoč, zapustil vse premično in nepremično premoženje v vrednosti nad 10.000 dolarjev Slovenskemu klubu.
V Canberri, glavnem mestu Avstralije, imajo slovenski rojaki že pet let svoje Slovensko društvo. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Ivan Urh. Društvo si namerava postaviti tudi lastni dom. Na izbiro zanj ima več zemljišč, načrte za dom ima pa tudi že pripravljene.
KOROŠKA
Občni zbor Krščanske kulturne zveze v Celovcu
Krščanska kulturna zveze je imela 8. decembra 168 v Celovcu redni občni zbor.
Predsednik Zveze dr. Pavel Zablat-nik je udeležencem občnega zbora podal pregledno poročilo o opravljenem delu v pretekli poslovni dobi. Najprej je poudaril, da ima Krščanska kulturna zveza po svojih pravilih nalogo negovati in pospeševati kulturno delo med koroškimi Slovenci z zav.v-tnim zastopanjem kršč. načel. Zavestn i gojitev krščanske kulture kot izobraževalni cilj je prevzela že kot dediščino in duhovno oporoko kot idejna naslednica nekdanje Slovenske krščansko-kulturne zveze za Koroško. To je bilo poudarjeno s slavjem 60-let-nice njene ustanovitve z uprizoritvijo T ehnikovega Martina Krpana v dramatizaciji Jožeta Vombergarja in v režiji g. župnika Vinka Zaletela. Igra je v celovškem Mestnem gledališču uspela, prav tako na gostovanjih v št. Jakobu v Rožu, v železni Kapli, v Pliberku, v Trstu in Gorici. Zveza je pa povabljena na gostovanje z Martinom Krpanom tudi na gostovanje v Mengeš. To povabilo ji je sporočilo mengeško kulturno-pro-svetno društvo Svoboda ob svojem gostovanju s Kreftovimi Celjskimi grofi na Koroškem. Z Martinom Krpanom je Krščansko kulturna zveza počastila tri jubileje: 60-letnico ustanovitve Slov. kršČ. soc. zveze, 110-letnico Lavstlkove povesti o Martinu Krpanu in 100-letni-co slovenskega gledališča.
Jubilejni uprizoritvi Martina Krpana je sledila slavnostna akademija v Glasbenem domu z nastopom mladinskega zbora pod vodstvom prof. dr. Cigana, moškim zborom študentov iz Gradca pod vodstvom dirigenta Janeza Kampusa. Slavnostni govor je imel sed. predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginald Vospesnilc. Po moškem zboru prosvetnega društva Kočna iz Sveč pod vodstvom prof. dr. Feiniga je g. župnik Vinko Zaletel podal z diapozitivi „Prosvetno revijo 1908 do 1968“, to je pregled vsega dela, ki ga je opra-
vila krščanska prosveta med Slovenci na Koroškem. Akademijo je zaključil mešani zbor Jakob Petelin Gallus pod vodstvom dr. Cigana. Predsednik zveze je prav tako omenjal proslavo 65-letnice rojstva zaslužne pesnice Milke Hartmanove.
Za predsednikom so podali poročila še ostali odborniki. Za volitve sta bili tudi na občnem zboru Krščanske kulturne zveze postavljeni dve listi. Zmagala je lista 2 ter so bili izvoljeni: predsednik dr. Erik Prunč, asistent za slavistiko na graški univerzi, 1. podpredsednik Maks Mihor, župnik v Kotmari vesi, 2. podpredsednik dr. Pavel Zablat-nik, ravnatelj Slovenske gimnazije, tajnik Nužej Tolmaier, njegov namestnik Marko Jernej, blagajnik Janez Hudi, njegov namestnik Jože Wakounig. Odborniki pa so: g, Vinko Zaletel, župnik, Vogrče, dr. France Vrbinc, Ivan Matko, Jože Kopajnik, Milka Hartman in Urh Kassl.
Novi predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Prunč je po zahvali za izvolitev poudarjal potrebo pospešitve delovanja krajevnih prosvetnih društev, „nujnost odprtosti na zunaj ter sodelovanja z drugimi narodnimi organizacijami“.
GORIŠKA IN' PRIMORSKA
Srečanje primorskih kulturnih delavcev z obeh strani slovenske zahodne meje, iz kroga revij „Goriška srečanja“ (Nova Gorica), „Kaplje“ (Idrija), „Idrijski razgledi“ (Idrija), „Mladika“ (Trst), „Most“ (Trst) in „Zaliv“ (Trst) je bilo 7. decembra v Tupelčah na Krasu. Poročevalec v goriškem Katoliškem glasu za ta sestanek pravi, da je „povsem spontano prišlo do tega srečanja“, ki da je „izraz nove človeške sproščenosti in nove kulturne prizadetosti širšega slovenskega občestva“.
Dalje pravi, da „so prisotni imeli za potrebno, da posredujejo slovenski javnosti nekaj svojih stališč ne glede
Pozdrav slovenskih otrok s počitniške kolonije pri g. dr» Hanželiču
Slovenski otroci, ki so na sedmi počitniški koloniji pri g. dr. Rudolfu Hanželiču v Kordobskih planinah, so uredništvu Svobodne Slovenije poslali naslednje pismo:
Mlada slovenska družba Vam pošilja vesele pozdrave z lepih planinskih počitnic v Cordobi.
Imamo se tako lepo, da nikoli ne bomo pozabili teh srečnih dni. Od jutra do večera se igramo, prepevamo naše slovenske pesmi in rajamo ob spremljavi poskočne harmonike.
Vozili smo se srečno in že v soboto ob enih popoldne prišli v naš počitniški dom. V vlaku smo veselo prepevali: Na počitnice pelje naš vlak; tam so gore, veselje in zrak.
Ven iz mesta na deželo zdaj odhajamo veselo.
Prav lepo pozdravljamo Vas, naše ljube starše, učiteljice in učitelje vseh slovenskih šol, naše dobre katehete in vse naše mlade prijatelje. Vsem želimo prav srečno novo leto!
Otroci sedme počitniške kolonije v Cordobi:
Mirjam Jereb, Marika Sever, Monici’ Pezdirc, Silvija Uršič, Marija Ža-
gar, Olga žužek, Darinka Zorec, Anica Sušnik, Silva Rupnik, Metka Markovič, Julčka Drenšek, Irenka Urbančič, Ana M. Belič, Janika Pezdirc, Kristina Jereb, Veri Žnidar, Marija Loh, Marija Krajnik, Alenka Smole, Leban Irena, Viki V. Holosan, Marta Urbančič, Magdalena Belič, Barbi Gregorin, Andreja •Šeme, Mirjana Cestnik, Silvi Škerlj, Mirjam šeme, Helena Loboda, Mari Makovec, Kristina Lazar, Marija Lucija Gabrenja, Praprotnik Metka, Barbara Ana Baraga, Lojze Rozina, Zdravko Kalan, Dani Sušnik, Tomaž Mavrič, Blaž Miklič, Jurci Miklič, Valter Strehar, Lojze Osojnik, Franci Uštar, Joško Kocjančič, Joško Urbančič, Marija Perko, Tatjana V. Gabrenja, Patricija Mathison, Pavle Stražiščar, Rudi Potočnik, Andrej Grohar, Igor Grohar, Tini Vidmar, Marko Grohar, Marjan Grbec, Marko Urankar, Alberto Malovrh, Andrej Munda, Janko Markovič, Tomaž Urankar, Janez Jereb, Ivan Smole, Andrej Stariha, Viktor Lazar, Karlo Harlovič, Stanko Kahne, Tomaž Bujas, Mihec Omahna, Ivan Žagar, Martin Jeretina, Joško Markovič.
Toni Rezelj.
na neformalni značaj tega sestanka“, in sicer:
„1. Primorska kultura, ki jo že njena tradicija obvezuje za posebno narodnostno občutljivost, se mora posebno danes, v času množičnih prelivov čez slovensko zahodno mejo zavedati odgovornosti, da razgiba zavest slovenskega človeka in krepi njegov ponos;
2.	Zaskrbljujoča neinformiranost matičnega slovenskega človeka o stanju v zamejstvu narekuje primorskim revijam čim večje sodelovanje in medsebojno informiranost;
3.	Zaradi tega so sodelavci omenjenih revij sklenili, da se uredniške skupine predstavijo širši javnosti z vrsto javnih nastopov v glavnih primorskih središčih, in
4.	Na koncu so prisotni izrazili eno-dušno mnenje, da je dozorel čas za neovirano kroženje slovenskega kulturnega tiska v celotnem slovenskem prostoru.“
21. tabor Slovenske prosvete v Trstu je bil letos pri Sv. Ivanu v Trstu. Nastopili so razni pevski zbori. Tako cerkveni pevski zbor iz Mačkovelj, „fantje od Grmade“ in cerkveni zbor od 'Sv. Ivana. Svoje literarne stvari so brali Novela Benedetič, Ivana Placer, Josip Kravos in Stanko Janežič. Na taboru je govoril deželni poslanec dr. Drago Štoka ter ljudi pozival, naj odločno nastopajo v obrambo slovenstva in pravic slovenske narodne manjšine. Slovenski oder je za tabor pripravil predstavo Pregljevih „Božjih mejnikov“ v dramatizaciji prof. Jožeta Peterlina.
Slovenska Marijina družba v Gorici
je imela v nedeljo 15. decembra jubilejno akademijo v proslavo 60-letnice svojega obstoja. O njenem delu in zaslugah za narodno ohranitev Slovencev je govoril dr. Kazimir Humar, sedanji voditelj Marijine družbe. Za njim so ostale točke jubilejne akademije izvajali pevski zbor Marijine družbe pod vodstvom prof. Lojzke Bratuževe. Zborni deklamaciji „Slovenska dežela poveličuje Marijo“ je sledil nastop gojenk glasbene šole pod vodstvom prof. Lojzke Bratuževe, članice Marijine družbe so pa nastopile z otroško igro „Svet malih“ v režiji učiteljice Marice Perat. Za zaključek je ga. Mira Brajnik Pangosova zapela Ave Marija, zbor družbe pa Mavov Večerni zvon.
PO ŠPORTNEM SVETU
Vsakoletni Silvestrov tek v Sao
Paolo je zbral na ulicah tega velemesta okrog 1,200.000 gledalcev, ki so z navdušenjem pozdravili Belgijca Gastona Roelantsa. Ta je na tem teku zmagal že četrtič. Tekmovalo je 316 atletov iz 16 držav. Prvih osem mest so zasedli tuji tekmovalci: Za Roelantsom so se uvrstili Sawaki (Japonska), Ardizzone (Italija), Kuha (Finska), Hessewal (Švedska), Dulong (ZDA), Ellis (Kanada), Wiggerhaus (Z. (Nemčija), deveto mesto je zasedel Brazilec Da Silva in deseti je bil Francoz Jourdan. Argentinec Araujo je bil 14. Jugoslavijo je zastopal Farčič, ki pa se ni uvrstil na vidnejše mesto.
V Murski Soboti so proslavili 8. decembra 40-letnico namiznega tenisa v Sloveniji. Pri slavnostni seji namiznoteniške zveze Slovenije je predsednik Peter 'Dular prikazal kratko zgodovino vzpona tega športa, ki je pričel ravno v Murski Soboti. Bili so brata Nemec, Nadai in Valyi stebri tega športa in nato je omenil, kako je Ljubljana z bratoma Geržinič, Weisbacherjem, žižo, Djinovskim in kasneje še s Kosmino, Marinkom in bratoma Dolinar prevzela vodilno vlogo ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Jugoslaviji. To vlogo so
Ljubljančani obdržali vse do druge svetovne vojne.
Ob priliki jubileja je bilo v Murski Soboti tudi ekipno prvenstvo republiške lige. Zmagala je brez poraza ekipa Olimpije iz Ljubljane, ki so jo sestavljali Grintal, Klevišar, Kern in Simonka. Drugo mesto je zasedla Ljubljana, slede Triglav (Kranj), Ilirija, Sobota, Kranj, Fužinar iz Raven in Uljanik iz Pulja.
Na mednarodnih skakalnih tekmah
v St. Moritzu v Švici je 15. dec. 1968 med 53 tekmovalci zasedel Slovenec Ludvik Zajc tretje mesto za Francozom Maclejem in Nemcem Goellner-jem. Zajc je dobil 201,1 točk za skoka 77 in 77,5 m, Macle 206,8 za 78 in 82 in Goellner 205 za 82 in 77 m. Poleg Zajca so tekmovali še Mesec (13. mesto), Dolhar (14.), Jurman (17.), Giacomelli (26.), Bogataj (35.) in Smolej (41.).
OiBVESTILA
Nedelja, 12. januarja 1969:
Na slovenski pristavi v Castelarju I
II. pristavski dan. Začetek s sprejemom in pozdravom gostov ob 10.30 dop.
Sobota, 18. januarja 1969:
Skupni izlet članov Slovenskega doma v Carapachayu v Pacheco na pristavo g. Kastrevca, kjer bo tudi skupni asado. Prijave sprejemajo odborniki.
Nedelja, 26. januarja 19’69:
Izlet Družabne pravde na pristavo ukrajinskega društva Veselka na Ezei-zi, kjer bo ob 9. uri maša po vzhodnem obredu. Zbirališče ob pol deveti uri pri Milharčiču nasproti postaje Ezeiza. Na razpolago asado in pijača.
POČITNIŠKI TEČAJI Začeli se bodo: Na Pristavi: za na-
raščajnice in mladenke v sredo 15. januarja ob 8.30, za naraščajnike in mladce v četrtek 16. januarja ob 14.
V	Slomškovem domu: 13. januarja ob 8.30 za deklice in dečke od 5 do 15 leta. Bodo vsak ponedeljek od 8.30 do 18.
V	Našem domu: v četrtek, 16. januarja ob 8. uri za deklice in bo nato vsak četrtek od 8—12. ure; za fante pa v sredo 15. januarja ob 8. uri in nato vsako sredo od 8-r—12 ure.
ESL0VENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea
T. E. 69-9503 Argentina
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intlectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1968: za Argentino $ 2.500.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9-—13. ure.
Zaradi počitnic je pisarna ves januar do 3. februarja zaprta.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
II. Pristavski dan
bo 12. januarja na Pristavi v Castelarju
V primeru slabega vremena bo 19. januarja
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires
T. E. 35-8827
Mladina Našega doma v San Justu
bo priredila dne 18 *. m. ob 21. uri
DRUŽABNO PRIREDITEV
s sodelovanjem orkestra
Irigoyen 2756
San Justo

Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar?
Predno se odločite, vprašajte v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.
ZA POVEČANJE OBRATA
VENUS 5
Sovjeti so minulo nedeljo poslali na potovanje proti planetu Veneri u-metni satelit Venus 5, težak 1200 kg, ki bo moral preleteti 248 milijonov kilometrov dolgo pot po vesolju, predno bo sredi marca dosegel cilj. Venus 5, bo, kakor napovedujejo sovjetski strokovnjaki, moral narahlo pristati na Veneri in od tam poslati poročila o razmerah na planetni površini.
Kakor je znano, se je na Venerino površje s padali spustil sovjetski satelit Venus 4 že meseca oktobra 1967 toda je prenehal oddajati poročila, čim je zajadral v gosto Venerino ozračje. Zato so razmere na Venerinem površju strokovnjakom malo znane, kljub ugotovitvam tudi ameriških umetnih satelitov Marinerjev, ki so letali okoli Venere.
Sovjeti so vsak trenutek in v vseh okoliščinah tudi zagrizeni propagandisti, ker so še vedno zagrizeni komunisti. Zato tudi na ta satelit Venus 5 niso pozabili naložiti staro fotografijo svojega prvega komunističnega diktatorja in krvoloka Lenina ter sovjetski grb. Ta dva predmeta naj bi poznejši kozmonavti našli na Veneri kot dokaz komunistične navzočnosti v vesolju, ko bosta na ozemlju današnje ZSSR morda že za staro šaro.
v slovenski strojni delavnici in livarni
P®BE SLUŽB®
® polnoletni delavci
izvežbani ali novinci, prosti vojaške službe, za splošno in produkcijsko delo na obdelovalnih strojih.
• vajenec
za kovinsko strojno obrt vsaj 14 let star.
BOSE
Industria metalúrgica
Remedios de Escalada 135 Saenz Peña T. E. 757-4088
K Bogu je odšel po plačilo naš stric
Jože Valentin Mojce
Pokopali smo ga v sredo, 8. januarja 1969 na pokopališču v Boulogne Sur Mer.
Nečakinja — nečaki
Dejakovi, Jeločnikovi Tomažičevi
j ....