714. štev.
V Ljubljani, petek dne 12. decembra 1913.
Lete II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN# izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkib pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znašaš v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se sis	pošilja	upravništvu.	:s
::t	Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
w	Uredništvo In npravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. d.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. NefrankIrana pisma M ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas* se plačai petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana ta zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja polo pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at «	Telefon	številka 118.	m
JsrodDo-Dtipredni volilci!
Narodno napredni volilci, ki volite v torek 16. t ns. pri deželnozborski volitvi v „Unionu“ in v ,.Mestnem
domu", napišite na svoje glasovnice narodno-napredna kandidata, ki sta
dr. Ivan Tavčar,
župan ljubljanski
in
Adolf Ribnikar,
tržni nadzornik v Ljubljani.
Narodno-naprednl volilci, ki volite na voliščih v šoli pri sv. Jakobu in na Cojzovl cesti, napišite pri deželnozborski volitvi dne 16. t. m. na svoje glasovnice narodno-napredna kandidata, ki sta
dr. Fran Novak,
odvetnik v Ljubljani
in
Josip Reisner,
profesor v Ljubljani.
„S!ovenci“ in „Sik-stinska Madona“.
Kranjski kristjani so iztaknili na 46. strani »... VodiŠkili čudežev« karikaturo »Sikstinske Madone«, To odkritje je tako grozno vplivalo na pobožno in moralno gospodo v Kopitarjevi ulici, da v svojem glasilu kar bljuje ogenj in žveplo na »Učiteljsko tiskarno«. Toda ni jej zadoščal le »krvavi« uvodnik na drugem mestu sam, ki se »odlikuje« s karakterističnim, sila »dostojnim« tonom in ki trdi, da »se tu ne gre za apoteozo Johance, nego za karikaturo Madone«, ampak zbobnala je tudi še sestanek ljubljanskih moških kongregacij, kjer je groinelo in treskalo na proklete profanatorje iz »Učiteljske tiskarne« in kjer so pobožnjakl 1 izrazili željo, »da bi se zoper to onečaščenje svetih stvari priredila protidemonstracija in verska manifestacija, ker se je žalila čast matere božje«. —- Jaz za svojo osebo ne bom jemal v zaščito »Učiteljske tiskarne«. »Dneva« in njiju gospodarjev, niti preiskaval, je li bila ona karikatura umestna, ali ne; — ampak povedal bom tistim zborujočim kongresistom in konstatiral, da so največja bogoskrunstva, najogabnej-še blasfemije v pravem pomenu besede, zakrivili nekaterniki, ki so stali na čelu katoliško - rimski cerkvi. Girolamo Savonarola (1452. — 1498) dominikanski menih, tisti značaj, ki je branil katoliško vero nasproti du-
hovniškim propalicam, je v svojih javnih govorih očital najvišjim cerkvenim dostojanstvenikom - sodobnikom, da profanirajo celo divnl misterij deviškega materinstva s posvetno pohotnostjo, ter zalučil jim v obraz, da svoje kurtizane oblačijo in dičijo kot mater božjo in jej na slikah dajejo obraze svojih priležnic! Mož - poštenjak je bil zato ekskornu-niciran in je moral na grmado — obsodil ga je pa papež Aleksander VI. (1492.—1503.) tisti sveti oče iz rodu Borgia, o katerem piše pesnik Pontanus, da mu je bila lastna hči Lukrecija hkratu tudi žena in snaha! Ta Kristusov namestnik je naročil slikarju Pinturicchiju, da mu je naslikal njegovo konkubino Julijo Far-nese (Giuiia bella), sestro kasnejšega papeža Pavla III., na pol golo, kot mater božjo; na tej sliki kleči ob vznožju veliki ta krščanski kre-postnik v papeškem ornatu In jo — moli!! — O Mariji uči naša cerkev, da je mati rešiteljica, da je prečista, brezmadežna, — a oni pohotnik je pogazil z nogama, pljunil na ta nauk in predstaviti dal njo, ki je rodila boga, v svoji nesramni javni prilež-nici, in da se je lažje in vedno naslajal ob nji, jo obesiti ob svoji postelji, — po drugih virih celo v neki cerkvi! Kaj poreče katoliško glasilo spričo teh zgodovinskih dejstev?! Altro che blasfemia!! Onim ljubljanskim kongregistom v zabavo in pouk naj i on priobči te-le vrstice in preverjen sem, da se potem ne bodo več tolikanj zgražali nad karikaturo »Sikstinske Madone« v »Vodiških čudežih«. Kdor ima maslo na glavi, naj nc hodi na slonce. — Prepeluhov .leme j.
Slovenska zetnlia.
IZ DOBRAVE PRI PODNARTU.
Gospod urednik! Kakor smo Vam pred volitvami poročali, tako se je tudi zgodilo. Mi smo ponosno porazili klerikalce. Najbolj častno, kar je kmečkih občin v našem okraju. K tej častni zmagi nam je pripomogel naš fajmošter, ko je pred volitvi jo rekel na leci: »Bratje, ura prihaja, čas je, da iz spanja vstanete.« Smo pa res iz spanja vstali. Oddali smo svoje glasove neodvisnemu kandidatu Kržišniku. S tem smo obsodili pogubonosno klerikalno politiko. Klerikalni kimovci so se z dolgimi nosovi vračali z volišča. Nekateri so bili predrzni. Posebno sta se izkazala Bleje iz Prezrenj in Gale iz Zaloš. Prvi pravi, da se boji, da bi ne nastale portugalske razmere, zato je junaško agitiral za Pibra. Ker so njegove razmere podobne turškim, — se boji, da bi se ne izpremenile. Drugi junak, si je na srce vzel, da je sramotil Kržišnika. Gotovo je imel to naročeno od Dobravskega Juža. Ker je on njegov kalin, mora vse ubogati. Rad bi si priboril kako častno
mesto. Tudi našemu fajmoštru ne gredo volitve iz glave. Ni se nadejal, da bo s Pibrom tako propadel. Sedaj nas psuje s hudobneži. liberalci, brezverci itd. Ravno tako zmerja kakor kak turški paša. Toda s tem, gospod Joža, ne bo uspeha. Povsod bo odpor. Boljše bo, da se saini poboljšate. Iz hiše molitve ste napravili hišo politike. Mar. družba bo kmalu v razvalinah, kakor se kaže. Ako ne bomo imeli miru, se Vam ne bo dobro godilo. Mi hočemo mir, ker nismo zaradi Vas tu, ampak Vi zaradi nas. Vi živite od nas, ne mi od Vas. Zakaj nas zmerjate z lece. Kaj vas briga, kako mi volimo. Ali ne dobite bere tudi pri »liberalcih.« Zakaj jemljete darove tudi od takih, ki bi jih najraje v žlici vode utopili? Za danes dovolj, drugič pa več, če ne bo miru. — Dobrovolski poslušalec.
iz Šempasa.
Dne 16. nov. t. 1. imeli smo v Šempasu prvikrat »Martinov večer« ki se je v vsakem oziru sponesel prav dobro. Le žal, da niso nekateri — posebno pa eden — razumeli dražbe »Martinove gosi«. — Sicer pa občinstvo je bilo jako zadovoljno in izražalo je željo, da bi »Sokol« prireja! vsako leto večkrat podobne večere.
Seveda vsem pa to ni bilo všeč, da, celo taki, ki bi morali »Sokola« podpirati, še zraven jih ni bilo, kar je še celo tuje goste dimilo skrajno neprijetno.
No, kljub temu smo se prav imenitno zabavali pri veselici; le žal jim je lahko, da niso slišali petja — pevce iz Prvačine, ki so prav lepo zapeli: »Izgubljeni cvet« in »Brže junači« — in pa domače pevce, ki so nepričakovano dobro zapeli »Pastirja« in pa šaljive samogovore ...
Prav veseli nas, da namerava Sokol pustno nedeljo prirediti krasno pustno veselico in sičer sedaj v Ozeljanu. Komaj čakamo te veselice! Da bo krasna, smo gotovi, ker Jo napravi mož, ki je naravnost požrtvovalen za »Sokola«. Vsa čast mu! — Prijatelj veselic.
DOBRNA PRI CELJU.
(Iz krajev, jer se rode otroci brez očetov.)
Tudi v naši prijazni dolinici na Štajerskem leži že dalje Časa gosta adventna megla, tako da ne morejo do nas prodreti niti blagodejni žarki, pravice. Nahajamo se v času, ko pričakujemo Odrešenika. Kdaj pride dan, da najdemo pravo pot mi, ki tavamo z otrokom brez očeta po razburkanem morju zapeljivega sveta. — Pravicoljub.
CELJE.
Razmere na celjskem kolodvoru.
V pondeljek popoldan šel* sem slučajno na kolodvor in sem zahteval seveda po slovensko vžigalice!
Ker pa na drugo prošnjo nisem do- i bil vžigalic, sem rekel vtretjič, pa mi zagrizena nemčurka, ki živi največ od slovenskih grošev ponudi »Siid-markine vžigalice. Ker pa sem zahteval, naj mi da Ciril - Metodove, mi reče, da takih vžigalic ne prodaja na nemških tleh, a jaz sem ji potem dobro zabrusil v obraz, da si bo zapomnila! Sramota za slovensko Celje, da še na kolodvoru ne dobi Slovenec slovenskih užigalic! Koliko sto in sto slovenskih potnikov pride v Celje in zahteva slovenskih užigalic, pa jih ne dobi, pač pa se mu ponudi Siidmarkine užigalice. Mi slovenski Celjani zahtevamo, da se bode tudi na celjskem kolodvoru prodajale slovenske užigalice. Ona nemčurka se je izrazila na to, da so nemška tla. Vprašamo, ali je okolica slovenska ali nemška? Ali jc Savinjska dolina slovenska ali nemška? V Celju je nad dvatisoč Slovencev in ne dobijo na kolodvoru slovenskih vžigalic. Ali ni to sramota za nas?
CELJE.
Naše nad vse marljivo dramatično društvo je uprizorilo v pondeljek dne 8. t. m. ha našem odru krasno dramo »V dolini« (španski spisal Don A. Guitncra, slovenski priredil Perušek). Igra je Izpadla nad vse pričakovanje dobro. Največje priznanje zasluži ga. Ela dr. Kalanova, ki je v najtežji vlogi Marte nastopala tako sigurno, s tako rutino, da bi delala čast vsakemu gledališču Vživela se je v svojo vlogo tako, da je izvabila marsikateremu, tudi razvajenemu gledalcu, solze iz oči. Tudi Tomaž (g. Štibler) je bil nad vse dobro pogojen. Ta vloga spominja v marsičem na Martinčka Spaka v igri »Deseti brat«, v kateri vlogi je g. Stibler sploh neprekosljiv in ni torej čuda, ako je dosegel z vlogo Tomaža največji uspeh:	huronski	smeh in
buren aplavz med sceno. Moški glavni vlogi sta igrala tokrat prvič gg. Vošnjak (Sebastijana) in Stanko Gradišnik (Manelika). G. Vošnjak je nastopal prav srečno in je do kazal, da se mu sme zaupati gotovo tudi najtežje vloge. Zelo je imponiral tudi g. Gradišnik, vendar sc mu pa njegov nastop ni popolnoma posrečil. Igral je preveč prisiljeno, preveč »teatralično«. Gledalec si z njim ni mogel prav predstavljati nevednega neokretnega kozjega pastirja, ki je živel od svoje nežne mladosti naprej vedno le za svoje koze in pse, ločen od vsega ostalega sveta. Marsikatera gesta je spominjala na »Aman-dusa« v igri »Mladost«. Kljub temu pa se mora priznati g. Gradišniku, da ima izreden talent za drame in je celjskemu Dramatičnemu društvu le častitati na tej pridobitvi. Ugajal je tudi g. Gobec v vlogi Modesta s svojim možatim samozavestnim nastopom. Priporočali bi mu le, da se pri hodnjič vloge bolj nauči. Nuri je igrala gdč. Jožica Gregorinova s samo le njej dano otročjo naivnostjo in ži-
Postojnska balada*
[Hturi ,KRO\f\
Noč je tiha in pokojna... Mirno spava vsa Postojna .., Luna sveti — vse molči... Ura bije polnoči. ..
Toda tam v hotelu »Krona«, tam ležita on in ona, v sobi bleda luč gori, tam miru, pokoja ni...
Kar naenkrat bled in zbegan plane iz hotela... (kdo?) urno v tiho i.oč beži in tako si govori.
Lepo Je v hotelu spati, prav lepo je vasovati, toda kakor marsikaj, mine tud ljubezni raj.
Treba iti je na delo, da bo v žep kaj priletelo, kdor predolgo rad leži, ta zaslužek zamudi.
Glavna stvar je kar-i-jera, kaj nam mar je far-i-vera, vsak za sebe naj skrbi, da se dobro mu godi.
Vendar včasih za zabavo, treba iti je v Vipavo, in v hotelu se gredoč, prenoči za eno noč.
Zbogom, draga, mi ostani, moja pot gre prot Ljubljani, tam bom slaven mož postal, s klerikalci kraljeval.
Za zabavo in za šalo druge bom učil moralo, urno dalje v noč hiti, mesec se za njim smeji.
vahnostjo prav dobro. Le eno bi priporočali gdč. Gregorinovi, da bi si prihodnjič ne dala med igro toliko opraviti z lasmi, ker napravi to na igralca večkrat zelo mučen vtisk. Navedem primer: Nuri bi imela z vso strastjo objeti Marto. Plane k njej, jo objame z eno roko, z drugo si med tem pa popravlja lase in še le potem se vrže Marti okrog vratu. S tem Je izgubil dotični prizor ves efekt. — Manjše vloge so igrali: g. prof. Mravljak, naš priljubljeni ljubimec, ki pa je tokrat na ljubo g. Gradišniku prevzel vlogo Moruka, katero je pa tako mojstrsko pogodil, da je tudi s to kratko vlogo prišel do veljave. Potem gospodična Gize-la Cetinova (vlogo Antonije), Finica
LIST H K
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Ne žalite me... nimam denarja... Hvala vam za vašo skrb, kdorkoli ste...«
Hud boj se je vršil v duši vitezovi, ki je klel in robantil sam pri sebi, nato pa se je sklonil mahoma k Ivanu, položil na Lujzina prsa nekaj svetlega in pobegnil v galopu, zamrrnravši:
»Gospa, ne preklinjajte preveč viteza de Pardajana ... moj prijatelj Je!...«
Še le zdaj je spoznala Ivana moža, ki ji je bil vrnil malo Lujzo. Pogledala je tisto svetlo stvar in videla, da je prstan s prekrasnim de-mantom.
Bil je demant, ki ga je bil podaril Henrik de Monmoransi vitezu Pardajanu, da ga nagradi za rop male Lujze!...
IX.
Daritev.
Konetabel de Monmoransi se je Izprehaial razburjeno po Častni dvorani svojega dvorca v Parizu. Njegovi plemiči, raztreseni po klopeh ali
stoječi v skupinah, so si pripovedovali tiho in plaho čudne reči.
Pred vsem to, da se je bil sklonil konetabel pravkar skozi okno in zagledal žensko, stoječo pred velikim portalom, po vsem videzu upehano, bledo in držečo v naročju majhnega otroka. Konetabel je* bil ukazal poslati po to žensko in jo privesti v tfforec; čakala je zdaj v sosednjem kabinetu.
Nato, da je dospel konetablov sin, ki so ga imeli vsi za mrtvega, nenadoma sinočnjo noč ter imel dolg in viharen pogovor s svojim očetom, nato pa se je odpravil neznano kam.
Potem, da je dospela iz Monmo-ransija novica, da so našli konetablo-vega drugega sina, Henrika, težko ranjenega v gozdu.
In naposled, da pride njegovo Veličanstvo Henrik II. danes v poset k svojemu velikemu prijatelju in poveljniku svojih armad. Po tem so sklepali, da se bliža nova vojna.
Nebrojna služinčad dvorca se je trudila z vso vnemo, da bi bilo vse v najlepšem redu za sprejem vladarja. Poset je bil napovedan ob štirih, zdaj je bila ura dve. in Henrik II. je slovel- po svoji točnosti.
Momnoransijski dvorec, ki je stal nasproti Luvra, je bil resnično krasen, primerno domovanje za tako odličnega velikaša. V rjjein je vladalo velikansko razkošje tiste dobe, ko Rišelje še ni bil fevdalni vlastelin s' -aj sam kralj po svoji moči, p -
stoina pa še več kakor kralj po svojem bogastvu.
V veliki častni dvorani je bilo torej nad šestdeset plemičev kone-tablove hiše: pravcat dvor, ki ga stari politik ni razgrinjal brez namena pred očmi Henrika II. dobro vedoč, da jih on ne privede toliko s seboj, kakor je francoski kralj.
Priznati moramo pa, da konetabel ta trenotek ni mislil na vse to.
2e večkrat je bil stopil proti vratom kabineta, kjer ga je čakala ona ženska.
Vselej pa se je obrnil, udaril jezno z nogo ob tla in nadaljeval svoj molčeči izprehod po častni dvorani.
Nazadnje se je zazdelo, da se je odločil. Nagio je odrinil vrata in vstopil.
Sredi kabineta je stala ženska in čakala. Spečega otroka je bila položila v naslanjač in zrla nanj, naslan-jaje se na hrbet stola-----
Konetabel je storil dva koraka in se ustavil pred njo, narnršivši sive šope svojih obrvi...
Prašal je osorno:
»Kaj hočete, gospa?«
V nekakšni plašni tesnobi se je skrčilo lice mlade žene, ki je zamrmrala:
»Svetlost...«
»Da,« je povzel konetabel še osorneje, »niste se nadejali mene, kaj ne, da ne? Namesto sinu, ki ste ga upali zapeljati še enkrat s sladkimi besedami, stoji pred vami neizpros-
ni oče! In to vam je zmešalo načrt, ali ne?«
Ivana de Pjen je dvignila svoje obličje, polno žalosti*.
»Svetlost,« je odgovorila s tresočim glasom, »res je, da sem upala videti Franca... toda ženska mojega plemena ne more priti v zadrego, kadar stoji pred očetom svojega soproga!«
»Vašega soproga!« je zarohnel konetabel in stopil bliže, stiskaje pesti. »Ne priporočam vam, sklicevati sc na ta naslov vpričo mene! Franc mi je povedal vse nocojšnjo noč. Vse ali slišite, vse!
Znano mi je. kako je spretnost vaša in vašega očeta zapeljala mojega sina, da je sklenil z vami zakon. Sicer pa — kakšen zakon je bil to! Ponočen in skrit kakor tatvina!...«
Krik iz Ivaninega grla je prekinil starega vojščaka. Vsa škrlatna od ogorčenja, je iztegnila roko v nepopisni gesti dostojanstva, ki je storila njeno lepoto še bolj čarovito.
»Lažete, svetlost!« je dejala s čudnim mirom.
»Grom in peklo! Kaj pravi ta ženska?«
»Pravim, svetlost, da nosite samo obleko plemiča! Pravim, da vas vaši sivi lasje ne bi obvarovali maščevalne zaušnice, ako bi stal poleg mene moj oče, ki ste ga umorili počasi, toda sigurno! In opzarjam vas še enkrat, gospod, da govorite z žensko, ki nosi vaše ime!«
Povdarek teh besed se je dvignil polagoma od navadnega dostojanstva užaljene ženske, do veli-čanstvenosti kraljice.
Monmoransi se je zavzel, zardel in prebledel po vrsti; par trenot-kov se je zdelo, da omahuje, ali ne bi poklical svojih oborožencev ... Nato se je poklonil globoko: bil je ukročen.
»Svetlost,« je povzela nato Ivana, premagujoč srdito planje svojih prsi, »pravkar ste mi rekli, da veste vse!... Le predobro sem razumela, kakšna obtožba se skriva v tej besedi... Dobro, svetlost! Usoda me je privedla pred vas — zdaj moram govoriti! Ne, svetlost, vi ne veste vsega! Vi ne veste strašne resnice, kakor je ne ve moj gospod in soprog, kakor je ne ve poročenec mojega srca, mož, ki sem mu darovala življenje in ki sem mu pripravljena prihraniti vsako solzo, pa če bi me stalo zadnjo kapljo moje krvi!... To resnico, svetlost, morate slišati zaradi moje časti, zaradi Franceve sreče, zaradi življenja nedolžnega bitja ... otroka Franca Monmoran-sijskega, ki spava tu, pod vašo streho!«
Zavzet nad plemenitostjo njene geste in nad bolestjo, ki je zvenela v njenem glasu, premagan po tej preprostosti in lepoti, podjarmljen po ljubkem čaru, ki je dehtel od Ivane, se je naklonil stari Monmoransi že drugikrat.
Atmazinova (vlogo Pepe) in Ivanka Vidmarjeva (starko Peluho). Vse tri so nastopale prav srečno, dasiravno smo videli zadnji dve gospodični še le komaj prvikrat na našem odru. Dobro sta sc postavila tudi hlapca Nando (g. Kurnik) in Jose (g. Vlado Kunej). Ci. Kurniku bi priporočali le, da se iznebi tistega svečanega zategnjenega tona, ki ni povsod na pravem mestu.
H koncu bi še pripomnili, da je bila to prva d. ama na našem odru, katera je segala do srca tudi vsej naši neizobraženi publiki, ki se je, kakor gotovo tudi po drugod, pri naj-pretresljivejših mestih navadno smejala. Imela je torej ta predstava tudi v tem oziru uspeli.
Štajersko
Slov. Bistrica. (Radi motenja vere.) 6. t. m. je orožništvo postaje Polčane, prijelo in zaprlo 231etnega rudarja Jožeta Samastura iz Studenca pri Slovenski Bistrici. Dne 30. novembra je Samastur stal z več fanti na trgu v Studencu pri Slovenski Bistrici. Med govorom je padlo baje od strani Samastur ja tudi par prav robatih proti veri in bogoslužju. Sa-mastnrja so oddali okrajni sodniji v Sl. Bistrici.
Iz Spodnjih Ložnic. Dne 5. decembra se ga je hlapec posestnika Lovca tako nalezel, da je padel v neko jamo svojega gospodarja, v kateri je bilo do 65 cm vode, ter v ujej utonil.
Gradec, (Afera barona Pfeiferja.) Zastrupljenje z morfijem postaja kaj raznolično. Skraja se je trdilo, da sta Pfeifer in Pozcayova sama spila strup, potem se je reklo, da je Ilona pleni. Pozcayova pomotoma izpila vodo z morfijem — baron Pfeifer je bil morfist — in da je Pfeiferja strahu zadela kap, dočim pravi sedaj pravni zastopnik barona Pfeiferja, da je Ilona pl. Pozcay posegla po strupu za to, ker so nastale dozdevne ovire v pravdi barona na-pram svoji ženi radi ločitve zakona, vsled česar se je civilno poročenje obeh zopet zakasnilo, kar se je že parkrat zgodilo. Pravni zastopnik pravi, da je bila zadeva ravno sedaj za oba prav ugodna. Cas, do razveljavljenja prvega zakona, je hotel preživeti baron Pfeifer z llono pl. Pozcayjevo v Braziliji na svojem posestvu, koder itna tudi velike konjušnice. Pomotoma pa si je Ilona pl. Poczayjeva tolmačila zadevo drugače In segla tokrat po strupu. Pogreba se je udeležila •baronica Pfeifer s sinovoma kot tudi Ilona pl. Poczay s svojimi sorodniki, ter oboji pravni zastopniki. Baron Pfeifer je zapustil vse svoje premoženje lloui pl. Poczayjevi. Baronica in sinova so izjavili, da glede oporoke ne bodo ugovarjali, če pusti Ilona pl. Poczay-jeva, da se baron Pfeiferja pokoplje v družinski rakvi Pfeiferjevi na Dunaju, kar se je tudi zgodilo. Zdravje Ilone pl. Poczay, se je že v toli zboljšalo, da je lahko zapustila bolnico in se preselila v hotel »Elefant«.
Zver, ki ni ne lev ne — pes. O »zveri« krožijo vedno čuditejše vesti. Zadnjič je videl oskrbnik dr. Klu-semannovih posestev v Kapfenbergu leva in se ga je tako prestrašil — da je zbežal. Ko so ga pa prišli lovci na lice mesta in pregledali sled, so našli v njej razločno sledove krempljev. Par ur pozneje sta prišla 13!et-ni fantek in Dietna deklica in povedala, da sta bila videla »zver«, ki je pa bila morda tudi — pes... Navsezadnje bo končal gornještajerski »Bauernschreck« z velikansko lovsko blamažo.
Goriško.
pira semnje, ki prinašajo Sežani precej denarja. Starešinstvo naše občine je sicer sklepalo v svoji seji, kako bi se tej stvari odpomoglo, vendar do sedaj ni videti še uikakega uspeha. Govori se. da sc temu protivi naš preljubi g. c. kr. višji živinozdravnik Peter Pirjevec, na katerem je vse to največ ležeče. Na Opčinah dobro uro odaljeni vasi kupčuje se lahko z govejo živino; v sežanskem političnem okraju pa kmet niti z živino iz hleva ne sme. — Kakšna je to mera? Gospod Peter so se baje celo izrazili v seji starešinstva — kjer tudi on sedi — da v tržaški okolici se lahko baranta z živino, četudi ta nalezljiva bolezen tamkaj gospodari. Kaj morda v tržaški okolici ta bolezen ni nalezljiva, ali poje tam drugi zakon? Dobro bi bilo, da nam gospod Peter to stvar nekoliko bolj natančno pojasni po naših občinskih zastopnikih v prihodnji starešinstve-ni seji — pa ne da bi jo morda zopet kakor zadnjikrat popihal.
Pred par leti je pregledoval živino pripeljano na semenj en sam živinozdravnik, zadnje čase, ko so semnji precej upešali vsled denarne krize in živinske kuge, pa ne zadostuje več eden, ampak treba je treh. Za danes dovolj! Drugič posvetimo v nek drugi brlog.
Predavanje dr. Lončarja, ki se Ima vršiti jutri (v soboto), je odpovedano. Vršilo se bo pozneje. — Rojake pa opozarjamo tem bolj na nedeljski Zupančičev večer, na katerem naj občinstvo dokaže svojo dovzetnost in naklonjenost pesniku. 20, t. m. predava prof. Silovič iz Zagreba.
Iz Sežane. Dne 7. in 8. t. m. nas Je zopet razveselil »Klub dramatičnih diletantov v Sežani s prireditvijo žaloigre »Mlinar in njegova hči«. Igra je vspela z malimi izjema mi prav dobro. Kar se pa tiče udele žbe od strani občinstva, želeti bi bilo, da bi bila v bodoče bolj številna. NaŠi takozvani aristokrati bili so tudi sedaj zastopani v jako skrom-n številu, kakor je že to njihova navada. Vsled tega tudi vspeh v gmotnem oziru ni tak, kakor bi se pričakovalo. — Upajmo v boljše čase. — čuje se, da nas klub razveseli v kratkem s ponovitvijo Ganglove igre »Sin«. Toliko glede prireditve predstav. — V naši vasi obdržavajo se mesečni živinski semnji, kateri pa so že precej časa zaprti vsled pojava živinske bolezni na gobcu in parkljih v okraju. Slučaji te bolezni so zelo redki in čudno se rrii zdi, da se vsled enega ali dveh slučaiev za-
Dnevni pregled.
Slabo je informiran graški »Tag-blatt«, ki piše, da so Hrvatje Slovencem zamerili, ker so prišli v Zagreb manifestirat za sokolsko idejo. Nas bi le veselilo, ko bi bilo to res. »Tagblatt« denuncira in pravi, da je imel celo dr. Šušteršič priti pozdravit Sokole. Kaka ironija. Iz vsega se vidi, kdo ima dobiček, ako se prepirata dva!
Kakšni so bolgarski voditelji.
Genadijev, spremljevalec in zaupnik Ferdinanda Koburga je sedaj pod obtožnico radi poneverjenja. Drugi, njemu enak bratec je general Savov, ki je pobegnil v tujino. Ko je slutil, da se bliža dan sodbe in strahu, pa si je mislil: Potegni jo, fant, če nočeš da te bodo prejalislej obdali stražniki »s spoštovanjem«. In res; napravil je tako. Nabil je mošnjičke z ukradenimi 20 milijoni, pospravil kovče-ge, in hajd! Pa toči solze, Ferdinand!
In Ferdinand se je še prisrčno poslovil, ter ga da za dobra in velikodušna dela, ki jih je izkazal državi, — odlikoval. Ali ni to naravnost klasično?
V Bolgariji vlada zmešnjava.
Vlada je sedaj v strašnih škripcih. Glave vodilnih organov so kakor razbljene peči. Obup in tolažba se objemata — volitve so prinesle nepopisen poraz. Ferdinand, ki je še upal, da vzdrži vsaj kratek čaš) je ob vse nade in ljudstvo zahteva obračun. Da, da; vsa priporočila našega Berchtolda ne morejo spreobrniti bolgarskih nižjih slojev, pa bi hoteli uganjati balkansko politiko! Na noge, diplomacija, da čestitaš k uspehuI
Nesoglasje. V Bolgariji so zadnje volitve tako vzburkale javnost, da vlada v vseh krogih nesporazumlje-nje’ Vesti se odpošiljajo vse križem in številke so zmešane. Dvor je obupan. Radoslavov kabinet bo demisijoniral. Kdor lahko računa na gotov uspeh, so edinole soc. demokrati ki so se odtrgali od avstrofilske privlačnosti in rusofilskega vpliva, ter hodijo edino pravo pot; postranska stvar jim je kabinet in car, oni gledajo samo eno: narod. Zato so v presojanju položaja najtreznejšl.
Preobrat. Kdo je doslej veljal za najmerodajnejšega faktorja se je pokazalo te dni; malomeščanstvo in takozvani »višji krogi«, kf so zastopali ves narod. Ta gnila bolgarska inteligenca je uganjala vseh vrst politiko, samo prave ne. Toda narod, ki je bil sit napačnih poročil, je povzročil preobrat: vlada pojde rakom žvižgat, na krmilo pa pridejo prijatelji ljudstva. Te volitve kažejo, da je v preprostem narodu še energije in moči, ki je v stanu upreti se dosedanjim odločujočim sovragom ljudstva in prijateljem nasprotnikov.
Vatikan in Italija. V zadnjem času se na vseh koncih in krajih zatrjuje, da pride do sporazuma med italijansko vlado in Vatikanom in sicer na ta način, da se papež odreče vsemu posvetnemu gospodarstvu in se zadovolji z verskim primatom in verniki celega sveta. Da se Vatikan namerava pobotati z vlado, to baje dokazuje že okolnost, da je Vatikan pri zadnjih volitvah podpiral vladne kandidate celo proti katoliškim kandidatom, če ti niso bili obenem tudi vladni.
Balkanska vojna in alkohol. V Budimpešti je imel srbski vojaški zdravnik dr. Popovič predavanja o alkoholizmu v vojski in njegovih posledicah. Izvajal je med drugim, da so srbski vojaki le redkodaj uživali alkohol. Častniki vodijo vojaka v abstinenci. Abstinent vojak je vstraj-nejši, da več na disciplino, je hra-
brejši in ni okruten. Nasprotno alkohol ne krepi telesa, temveč veča okrutnost in povzroča, da se vojaki postavljajo svojim predstojnikom po robu, kar vidimo v rusko-japonski vojni. Srbi svoje vspehe med drugim lahko pripisujejo abstinenci. Bolgarski vojaki so močno udani alkoholu in vse grozovitosti, ki so jih uganjali, so povzročene od alkohola.
Črnogorci na delu. Pa ne za vojno, temveč kulturo. Dosedaj so ustanovili v osvojenih krajih 78 ljudskih šol in 4 gimnazije. Res je sicer, da redijo prešiče, toda za izobrazbo se brigajo vseeno bolj kakor naša vlada za Slovence.
Kako iščejo dlake v jajcu. Ma-žari namreč. Neka županija se je obrnila na ministrstvo s prošnjo, da se vse vino, ki pride iz Dalmacije na Ogrsko, natančno preišče. Ogri se najbrže bojijo, da bode služabnik postavil nekega dne Tiszi na mizo mesto vina — atentatorja. Ti ljudje bi bržkone ne povpraševali po Ibsenovih »Strahovih« ker jim je že brezglava senca preveč.
Zabava na Ogrskem. Madžari, ki zbirajo vsled lažnjivih poročil zopet sredstva zoper slovaško nevarnost, da jili potrejo še prej kakor so si napisati v program, znajo tudi marsikaj prikriti, če gre za kožo očetom hunskega napredka. Afera bndimpeštanske igralnice, ki je škandal prve vrste se le polagoma nadaljuje in kar se le more, se prikrije. In posledice takih zabav so komisa-rijati v Hrvatski.
Brihtni avstrijski detektivi so odkrili na Dunaju novo nevarnost. Izdali so litografirano pismo, ki so ga prejeli mnogi častniki. Pismo vabi oficirje za špijone v korist neke tuje države.
Metlika.
Metlika je glavno mesto Bele Krajine. Ob času turških navalov je postala prava trdnjava, kjer so slovenske čete hrabro odbijale turške napade. 'I’udi v poznejši dobi je imelo mesto mnogo bojev z nemirnimi tolpami, ki so prihajale iz Vojne Gramce. Za obrambo so morali navadno poskrbeti Metličani sami, za drugo pa je skrbel nemški viteški red, ki je imel tu svoja posestva. Ta je zbral v sebi ogromno bogastvo. Ko so prišli mirni časi v deželo in je trta rodila — so Metličani dobro izhajali — saj je bilo njih vino znano daleč na okoli. Ko pa ni bilo več vina, so začeli ljudje odhajati v tujino. Vrh vseh drugih nesreč so jim vsilili še klerikalce, ki so največja nesreča. To kaže metliški grb.
Dr. Korošec je govoril v delegacijah o zunanji politiki in je delal — grofu Berchtoldu komplimente. Ne naravnost, ali tako-le po ovinkih, ker ga je opravičeval, češ, da so vseh nesreč krivi — Madžari! Na koncu je rekel, da je vseeno kako se glasuje: za ali proti, ker si pač ni upal reči naravnost, da bo on z dr. Šušteršičem glasoval za proračunu zunanjega ministrstva, torej za zaupnico grofu Berchtoldu, temveč je hotel s tem opravičiti sebe in tovariše. Nam se pa zdi, da je za Slovence popolnoma vseeno, ako so v državnem zboru in v delegacijah sploh zastopani ali ne, dokler nas zastopajo taki hlapci vsake vlade kot so razni Korošci in Šušteršiči.
Kako se kupujejo — slovenski otroci. V eno naših spodnještajerskih občin je prišla pred par dnevi uboga, nadložna vdova, mati petih otrok. Bila je že v svoji domovinski občini —- žal, da popolnoma sloven-si — a ji niso marali. Dovolili bi bili pač njej sami to. kar predpisuje postava, zavrnilo se je pa kratkoma-lo. prispevati le najmanjše k vzdrževanju otrok, dasi jih je vsaj dvoje, ki bi bili pač lahko uporabni vsaj za majhna, lahka dela. Vdova je morala na daljno pot, da najde drugodi usmiljena srca in pomoč sebi ter petero sirotam brez očeta. Do skrajnosti zdelana, moči izmozgane do zadnje betvioe, se je konečno privlekla z naporom zadnjih sil v omenjeno občino, oziroma mesto, kjer jo je vsprejela mestna ubožna oblast. Ker pa je reva popolnoma oslabela,
so jo vtaknili v bolnico, koder se naj ali pokrepča, ali pa po prestanih naporih umrje... Ker pa je bilo treba poskrbeti tudi za otroke, se je to storilo na ta način, da se jih je troje najstarejših kar pod roko oddalo rodbinam, ki žele otroke. Pri tem se je, kot se nam je priznalo brez ovinka in z nezaslišanim cinizmom, skrbelo, da so otroci prišli v zagrizeno - nemške roke, dasi do danes ne lomijo nemško niti za naj večjo silo. Troje otrok, trojni del duše našega naroda je torej že danes brez dvoma imenovati, izgubljen, dočim se je za ostala dva vrglo v nemške liste oglase, kojih zunanja forma že sama tudi v isti meri dokazuje nemčursko nakano. 'V teh oglasih se naproša plemenita srca, ki bi obema otročkoma hotela nadomestiti stariše. Nedvomno bosta tudi ta dva malčka
— fantek in deklica — prišla do zavetja v nemških rodbinah. V njiju mlada srca bo vcepljeno počasi naj-strupenejše sovraštvo do rodnega jezika. Zakaj? Kot smo že zgoraj omenili, le zato, ker so bili lastni so-rojaki pretrdosrčni. Za naše narodne nasprotnike je seveda tudi ta priložnost dobrodošla. — V kratkem času je to drugi slučaj te vrste. Kadar zve človek za kaj tacega, mu mora postati težko:	toliko rodbin imamo, ki bi jim bilo lahko vzgajati posamezno siroto, a tega vkljub svoji narodni »zavednosti« ne store
— ker so prekomodni... Srd pa tnora navdati tudi vsakega pošteno mislečega človeka, če sliši o takem ravnanju slovenskih občin! Tako se prodaja lastno dušo; tako se pa tudi kupujejo mlade slovenske duše! A nas ni sram. Komaj, da nam ostane čut trenotne neprijetnosti.
»Jetnik madžarske ekspanzivne politike« je grof Berchtold, tako je modroval dr. Korošec v delegacijah in tako z namenom, da bi Berchtolda kolikortoliko opravičil, drzno lagal. Saj je vendar že vsakemu političnemu otroku znano, da ekspanzivno politiko na Balkanu forsirajo oni dunajski krogi, ki se jih navadno smatra tudi za protektorje in pospeše-vatelje avstrijskega klerikalizma. Znano ie tudi to, da so ravno naši klerikalci vedno zagovarjali misel avstrijske ekspanzije na Balkan in sedaj pride eden voditeljev naših klerikalcev in pravi, da so Madžarji oni. ki zahtevajo ekspanzivno politiko! Naši klerikalci so res virtuozi v pačenju resnice.
Avstrijska himna izhaja iz neke stare nar. hrv. pesini. To je dokazal v »Staroslovanu« S. Gruden. Sploh so južne dežele bogate na melodijah. Zal, da mi tako radi iščemo drugod. česar imamo doma dovolj.
Iz Maribora. Prihodnje, zadnje javno predavanje v letošnjem letu bo imel v soboto, dne 13. t. m. zdravnik g. dr. J. Turšič. Naslov njegovemu predavanju je: Prva pomoč v nezgodah. Začetek in kraj kakor navadno:	ob 8. uri zvečer v mali
dvorani Nar. doma. Vstopnine ni. — Vabimo vse Slovence brez razlike zlasti na to važno in koristno predavanje, ki mora pač vsakogar zanimati, zlasti delavce in njihove družine. — Ker je bil pri dosedanjih predavanjih vsakokrat bolji obisk. Zato se bodo po novem letu nadaljevala. Natančneje bo še pravočasno naznanjeno.
Izšel je »Slovenski kmečki koledar« v založbi V. Špindlerja v Celju. Vsak zaveden kmet bi ga moral imeti v svoji hiši. Cena 1 krono.
Medvedje. V bližini Kočevja so videli ljudje te dni pet medvedov, ki so najbrže prišli iz gozdov na Snežniku. Medvedje pa niso bili bogve kako zadovoljni z novim snegom in so jo odkurili v svoje brloge.
Nadebudna mladina. Na Šmarni praznik je šel Janez Potočnik iz Bo dešč s svojim 61etnim pastorkom na Bled po miklavščino. Ko se je vračal o mraku od Ažmana domov, napadli otroci poštarka ter mu ho* teli vzeti iniklavščino. Seveda ga Je moral očem braniti in postavit predse. Na to so ga začeli otroci zmerjati s plešcem, sivcem in 'drugimi psovkami. Pri tem pa so še klel1 Žalostno, da se mora kaj takega pripetiti na slovitem Bledu, kar b slovelo le za mularijo Pulja ali Reke Opazovalec.
Nesreča. Te dni je prišla okrog petdeset let stara posestnica Marijana Lapajne v Idrijo, da nakupi potrebne stvari za dom. V bližini državnega mostu čez Idrijco so se nenadoma splašili konji posestnice Zagode iz Godoviča. Konji so dirjali z vozom, na katerem se je poleg posestnice Zagode nahajal tudi hlapec Jagodin, proti Lapajnetovi, ki so Jo podrli na tla in povozili. so morali prepeljati v bližnjo mso, kjer ji je dal zdravnik dr. Zizek prvo
POmOgenj. Dne 4. t. m. popoludne je izbruhnil na doslej neznan način v hiši posestnika Jožefa Ki alja iz Verduna pri Tbplicah ogenj, ki se je vsled močnega vetra hitro razširil in ki je vpepelil Kralju hišo, hlev.
dva poda in svinjak. Da so ogenj ni razširil tudi na sosednja poslopja, se ‘e zahvaliti tamošnjim domačinom in požarni brambi iz Toplic, ki je prihitela na mesto nesreče. Živino, hišno opravo, in poljedelsko orodje so rešili, dočim je krma za živino popolnoma zgorela. Skupna škoda znaša 8000 kron. Kralj je bil zavarovan pri graški zavarovalni družbi le za 600 kron.
Levo roko si je zlomila. Sedem-etna kurjačeva hči Tilka Benčina iz Leskovca je preteklo soboto na poti v šolo tako nesrečno padla na la, da si je zlomila levo roko.
Napad in težka telesna poškodba. 25letnega tesarja Tomaža Hab-ana iz Selc sta pred nekaj dnevi napadla dva fanta pri Poljanah in sta ga težko poškodovala z nožem po životu.
Tatvina. Posestnici Heleni Stem-oerger iz Jablanice je neznan tat ukradel na sejmu v Ilirski Bistrici iz žepa osemdeset kron.
Kokošji prijatelj. V noči na pre-ekli petek je prišel neki neznan prijatelj kokoši v hlev posestnika Be-rana iz Predtrga (Radovljica), zaklal je tam devet kokoši in jih je vzel s seboj. Tatu doslej še niso do-bjli vkljub pridnemu zasledovanju orožništva.
Še ena tatvina. Posestnici Mariji Špacapan iz Travnega vrha pri Rovtah je bilo pred nekaj dnevi ukradeno 140 kron denarja.
Prijet vlomilec. V zadnjem času je izginilo pekovskemu mojstru An-onu Podobnikarju iz Dobrave iz sobe več denarja. Tatvina se je ponavljala večkrat in je že dosegla znesek dve sto kron, ne da bi tata zasledili. Te dni pa je Podobnikar zalotil nekega tamošnjega domačina, še fanta, ki se je ponoči splazil v .njegovo sobo in ki je skušal vlomiti v zaklenjen kovček, kjer je imel Podobnikar skrit svoj denar. S tatinskim ptičem bo imelo opravka sodišče.
Kost mu obtičala v grlu. 17letni
strojnik pri Kmetski družbi v Šent Vidu nad Ljubljano Krmelj Anton je te dni pri jedi pogoltnil kost, ki pa mu je obtičala v grlu. Pomoči je moral iskati v deželni bolnici v Ljubljani, kjer so mu kost odstranili iz grla.
Zopet nesrečna ljubezen. Dne
3. t. m. ob treh zjutraj se je hotel ustreliti v Kraljevi Obori pri Pragi I91etni tiskarski pomočnik Karel Dvofak iz Holešovic. Sprožil je iz flobert pištole strel v desno sence. Strel je sicer izgrešil svoj cilj, vendar je Dvofak zadobil težko poškodbo na glavi, tako da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico. Kot vzrok poskušenega samomora se navaja nesrečna ljubezen. Takim ljudem ni več pomoči.
Nezgoda v rudniku. V noči od 3. na 4. decembra je ponesrečil v rovu »Helena« v Črni na Koroškem rudar Jurij Sperdin. Velik kamen mu je padel na levo nogo in mu jo zmečkal. Prenesli so ga v rudniško bolnišnico. Od 10. oktobra dalje je to že peta nezgoda v črnskem rudniku.
Prijet ropar. V Pliberku so aretirali v gostilni »pri Kroni« brezposelnega delavca Josipa Rebeca in njegovo spremljevalko, brezposelno Katarino Štravs. Rebec je napadel na polju %ri Pliberku delavca Matevža Hanina, ga pobil na tla in mu vzel uro, verižico in 20 kron denarja. Hanin je težko ranjen na glavi, Rebec je rop priznal.
Liobliana.
— Volilni shodi. Danes v petek, dne 12. decembra ob pol 9. zvečer volilni sestanek pri Bončarju na sv. Petra cesti. Govorita napredna kandidata dr. Ivan Tavčar in Adolf Ribnikar. — Volilni shod za dvorski okraj se vrši v soboto, 13. decembra ob pol 9. uri zvečer v gostilni pri Novaku na Rimski cesti. Govorita napredna kandidata dr. Fran Novak in Josip Reisner. — Volilni sestanek se vrši v soboto, 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni pri Kozaku na sv. Petra cesti štev. 21. Govori župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar. — Vsi napredni volilci na omenjene shode!
— Predlog poslanca dr. Ravniharja. Te dni je vložil poslanec dr. Ravnihar v državnem zboru predlog za ustanovitev poštnega ravnateljstva na Kranjskem. Končno ]e torej naša zadeva glede Kranjske pnsla v državni zbor. Toda bogznaj, kdaj bo ta predlog rešen; mislimo, da bol treba še precejkrat urgirati in opo-1 zarjati nanj. Prvi korak pa je storjen in kar Je glavno, napravil ga je naprednjak in ne klerikalci, ki vpije-i jo povsod o delu za dobrobit deželd Kranjske. Bomo videli, če se bodoj tudi klerikalci kaj potrudili zanji morda ga bodo pa šteli v strankarske interese?
 Spletke so se »razbile«. 1 ako
piše »Slovenec« med drugim: »Ste-s vdke iz posameznih občin kažejo, di je popolnoma napačno izvajati iz te-
ga kake splošne zaključke. To je res. in ravno s tem je pokazal »Slovenec«, da je njegov naslov o »razbitih« spletkah ponesrečen.
— V pojasnilo. G. Mauser nas prosi izjaviti, da ni res, da bi on prvo noč po volitvah ne bil smel spati doma. Ker poznamo g. Mauserja, kot narodnega moža, radi ugodimo njegovi želji, in nam je žal, ako se je našo notico napačno razumelo.
— »Slov. Jlusirovani Tednik« je priobčil v zadnji številki slike svodih bodočih sotrudnikov za 1. 1914 in Isicer: Minko Govekarjevo, Fran Govekar, Rado Murnik, Engelbert (jangi, Oto Zupančič, Ivan Cankar, Etbin Kristan, Vladimir Levstik, Milan Pugelj, dr. Ivan Lah, Cvetko Golar, Ivan Vuk, Manica Komanova in urednik Anton Pesek. — Slov. Ilustrovani Tednik bo imel torej izborne sotrudnike in klerikalci so ga že začeli napadati, češ »da ne bo za krščanske hiše«. Ti napadi so pristna klerikalna hudobija, ki. hoče vse ubiti, kar služi narodu v izobrazbo. Kljub temu, da je »Slov. Ilustrovani Tednik« nepolitičen in nestrankarski list in da priobčuje celo slike klerikalnih prireditev n. pr. katoliškega shoda, raznih škofov itd. so pričeli klerikalci boj zoper njega. — Odgovor na to bodi. da naj vsakdo agitira za »Slov. Ilustrovani Tednik« in mu pridobiva naročnikov. Zahtevajte ga po vseh gostilnah, brivnicah itd. Naš boj se naj obrne zoper razne nemške In laške cunje, k! ob vsaki priliki zasramujejo v besedi in sliki Slovane in posebno še Jugoslovane, ne pa zoper edini slovenski ilustrovani tedenski list »Slovenski Ilustrovani Tednik«.
— Zaradi tiskarskega mezdnega gibanja se je totedenska številka »Slov. Ilustrovanega Tednika« zakasnela za en dan. Naročniki jo dobe namesto danes jutri. Prihodnja in božična izideta pravočasno.
— Bankovec za 10 kron je zgubila neka dama na Marije Ter. cesti proti drž. kolodvoru. Pošten najditelj naj ga odda na policiji.
— S počeno steklenico si porezal kite. 20letni sedlarski pomočnik Jožef Vanelli si je te dni porezal vsled lastne neprevidnosti v pivovarni »Union» v Šiški s počeno steklenico kite na roki. Vanelli je moral iskati pomoči v tukajšnji deželni bolnici.
— Aretacija. Na Dunajski cesti je stražnik pretekli torek aretiral nekega delavca iz Ježice zaradi prepovedanega povratka. Delavca je policija izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
— Priporočamo vsem, da si na-roče »Slovenski Ilustrovani Tednik«. Ta list priobčuje vsak teden obilo lepih zanimivih slik ter raznovrstno zabavno in poučno čtivo. Vsaka rodbina bi naj imela »Slovenski Ilustrovani Tednik« in zahtevajte ga tudi po vseh gostilnah, brivnicah itd. »Slovenski Ilustrovani Tednik« je edini slovenski list te vrste in ker si je pridobil najboljše sloven. pisatelje in pisateljice za sotrudnike, bo nudil vsakomur obilo užitka. Naroči se v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10/e.
— Wa!demar Psylander igra danes v drami »Pravi« v kinematografu »Ideal«. Poleg tega je na sporedu še 5 drugih prvovrstnih slik. — Jutri do četrtka se predvaja velikanski kriminalni roman po nedolžnem obsojenega v 5. dejanjih »Kriv« dalje velefina veseloigra »Mesečniki«. Predstave trajajo dve uri. Vsak dan ob 3., 5., 7., 9. Zvišane cene za ‘10 vin. Ta spored šolski mladini ni 'dostopen.
— Afera Psjdander, katero smo v eni naši številki pretečenega tedna omenili so danes od Nordisk-film komp. dementira in se pripisuje ta vest pomotni vesti enega časopisa. ■Tedaj Psylander igra še nadalje vlogo pridnega soproga in očeta svojih sedmero otrok, kar mu bo gotovo doneslo vse simpatije obiskovalcev kinematografa, kot da bi popustil svojo soprogo in sledil drugej krasotici. — Danes nastopi Psyiander v tukajšnjem kinematografu »Ideal« v drami »Pravi«.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
GOVOR SRBA BAJAKA V DELEGACIJAH.
Dunaj, 11. decembra. Danes je v plenarni seji delegacij prišel do besede Srb dr. Bajak, ki je ob veliki pozornosti od vseh strani Izvajal sledeče:
Monarhija Ima mnogo povoda In vzroka za to, da živi z balkanskimi narodi v dobrih odnošajlh. Predvsem pa radi velikega števila Jugo-
slovanov, ki živi v monarhiji. Od načina, kako se bo ravnalo s temi Jugoslovani, bo odvisno tudi razmerje med monarhijo in balkanskimi državami. Monarhija stori najboljše, da ne pregania Jugoslovanov ki so se v vseh nevarnostih izkazali za tako zveste, posebno je že skrajni čas, da se začne napram Hrvatom drugačna politika.
Na to je govoril bivši minnister-ski predsednik Beck, ki je v svojem govoru indirektno kritiziral politiko grofa Stiirgkha.
Delegat Klofač je pričel z govorom, ki ga bo jutri še nadaljeval.
Seja se je morala predčasno zaključiti vsled dineja pri cesarju.
V OGRSKI DELEGACIJI SEVEDA ŠKANDALI.
Dunaj, 11. decembra. V ogrski delegaciji je bil zopet inai prepirček in šunder. Grof Appony je začel prijemati avstro - ogrskega poslanika v Bukarešta grofa Červina radi neke brošure.
AVSTRO - OGRSKA POLITIKA.
Budimpešta, 11. decembra. »A Nap« prinaša senzacijonelno vest, da bo grof Stiirgkh kmalu odstopil in da pride na njegovo mesto Bilin-ski. Bilinskega pa nadomesti Lu-kacs.
Tudi grof Berchtold, avstrijski zunanji minister bo odstopil.
FERDINAND POTUJE.
Sofija, 11. decembra. Kralj Ferdinand se bo prihodnje dni zopet podal v tujino, najbrže zopet na Dunaj.
NAČELNIK ALBANSKE VLADE NA OBISKIH.
Valona, 11. decembra. Načelnik provizorične albanske vlade, Ismael Kemal bo oficlelno obiskal Sofijo
(da bodo brati med seboj').
SLUŽBENA PRAGMATIKA.
Dunaj, 11. decembra. Grof Stiirgkh se je Izrazil napram neki deputaciji državnih uradnikov, da bo finančni načrt prihodnji četrtek sprejet, in ker je junktlm med službeno pragmatiko in finančnim načrtom, tedaj je gotovo, da stopi službena pragmatika s prvim januarjem v veljavo in sicer na način, kakor bi stopila že v veljavo I. septembra 1913.
PASIVNA REZISTENCA MED
DUNAJSKIMI TISKARSKIMI POMOČNIKI.
Duuaj, U. decembra. Vsled pasivne rezistence tiskarskih pomočnikov, veliko število dnevnikov sploh ni izšlo, ali pa zakasnelo in v zmanjšani obliki. Tedniki in mesečniki imajo veliko zamudo.
»ŠUFTENBLAT« LAŽE NA DEBELO.
Zagreb, 11. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Današnji »Grazer Tagbiatt« prinaša iz Zagreba dolgovezno poročilo o dogodkih, ki so se odigrali tukaj v nedeljo povodom prihoda slovenskih Sokolov. Najsramnejše kot v tem poročilu se ne more lagati, ker vsaka trditev je lažnjlva. Splošno se misli, da je izšel dopis izpod kakega frankovsko-klerikalnega peresa, ker saino franko-klerikaici so zmožni zagrešiti tako lopovščino, samo da škodijo koaliciji. K sreči Je dopis obenem tudi tako neumen, da ga nihče ne bo vzel resno. (To pa že ne: naši Švabi so dovolj neumni, da verujejo tudi največjim lažem, ki izidejo v graškem »Suftenblatu«.)
SRBSKA VELIKODUŠNOST.
Belgrad, 11. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbska vlada namerava podpirati tudi turške invalide, ki so se kot Turki vojaki vojskovali s Srbi in bili ranjeni, v kolikor so oni rojeni na ozemlju, ki je po vojni pripadlo Srbiji in so tako postali srbski državljani. Vest o tej vladni nameri je napravila na muslimane v novih krajih najboljši vtis.
VOLITVE NA BOLGARSKEM.
Belgrad, 11. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Rezultat volitev na Bolgarskem je tukajšnje politične kroge Iznenadil: mislilo se je, da bo Radoslavovljeva vlada vendar dobila večino, kakor
je na Bolgarskem že navada, da vsaka stranka, ki je na vladi, dobi vedno večino. Da sedanja vlada izjemoma ni dobila večine, se vzdržuje kot obrat na boljše, četudi prav čudno zveni poročilo, da n. pr. v Sofiji, v glavnem mestu države, niti 50 odstotkov volilcev ni smatralo priti na volišče. Je pač na Bolgarskem še vedno veliko politične nezavednosti, liudstvo se veliko premalo briga za javna vprašanja.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska pisma itd. itd. ■■«!■■■■■■■■■■
X Nihče
ne kupuj premog ali brikete, dokler ne pozna kakovost, — pravi Fran Schwacklidfer, profesor in kemik na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, v svoji obširni knjigi o kurivu Iz leta 1913. Dokazano je tam, da češki premog in briketi prekašajo vse tukajšnje vrste. Analiz^ pojasnila in naročila le v prodajni pisarni češkega premoga, briketov in koksa. J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica štev. 3.
Čez 10.000 komadov
ostankov najnovejšega blaga za obleke,
je zopet ta teden došlo na zal. podjetja zvezdnih tkanin
„Hermes“
brata Wokač
v Ljubljani, Selenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
Prodajajo se
vsako sredo In soboto
za skoro polovično ceno.
Prostovoljna prodaja.
Na sv. Štefana dan 26. decembra 1913 popoldne ob 3. uri se bodo pri Plankarju na	Dolenjski cesti prostovoljno	prodajali:	dva
gozda „za Rakovnikom"	in stavbišče pri hiši.
Obenem se bode v	najem oddala hiša z gostilno	vred.
Namesto K12 — samo	K	5
p# Da napravim mojo firmo povsod znano, odločil sem se oddati 20.000 parov usnjatih čevelj na žnore moderne fa<;ije in dobrega usnjatega podplata, ki drugače 12 K koštajo, samo za izdelovalno ceno K 5-—■ za par. Vsak naročnik teh čevelj je z njimi tako zadovoljen, da postane gotovo moj stalni kupec in me v svojih prijateljskih krogih naprej priporoča. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Pošlje po povzetju
export ARNOLD WE!SS, WIEN, VI. Gumpendorferstrasse 139/25.
Kadi pozne Mezijo prodajam vse v moji zalogi se nahajajoče blago, kakor
klobuke, čepice, potrebščine ===== za modistinje ==
;po znižani ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Največja božična occasion prodaja
v angleškem skladišču oblek v Ljubljani.
Cez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejših fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak naj porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.	ffl
........................w
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je naš preljubi papa, gospod
Mr. Ph. Josip Močnik
lekarnar in posestnik v Kamniku
danes ob pol 1. uri zjutraj po dolgem trpljenju v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto 13. t. m. ob 3. uri popoldne.
Maše zadušnice se bodo brale v farni in frančiškanski cerkvi v Kamniku.
Kamnik, dne U. decembra 1913.
Anica Karba, Minka Močnik, Josipina Orožen, hčere. Eda Močnik, snaha. Dr. Rihard Karba, dr. Milan Orožen, zeta. Milena in Tatjana
Karba, Jelica Močnik, vnukinje.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Kez. fond nad K 1,000.000.
Ljcbl[anska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) .
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
mar 4VI0 nam
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije.
WF" Splošno pohvalno priznanje dam vseh stanov!
Dvojni glavnik
Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske Šole (ne originale, ker se za nje ne (garantira brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. — Slednje se prosi za izrecno dovoljenje staršev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90’—, vožnja do Prage se povrne.
Tozadevne prošnje pod šifro »Dalibor 18* restante, poštni urad Praga 22.
je najnovejše in edino splošno lepotilno sredstvo te vrste, za vse dame brez razlike stanu in starosti! Ne provzroča vročine in izpadanja Jas, kot lasne podloge : ampak vsled dostopa in kroženja zraka v laseh še hladi in lasišče krepi, ter napravi s tem, da dvigne lase v poljubno določeno višino — damam prikupljivejši obraz.
Izdeluje in prodaja Anton Maslč, Ljubljana, cesta na Rožnik 41, dobi pa se tudi v trgovinah: Samec, Sever, Kocjan, Schubert in Dolenc v Ljubljani.
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija« •••• Cene najnižje! ^ Notni stavek,
božična in novoletna
priporočamo mi tvrdko
Ljubljana, Mestni trg 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v La
"V
Chaux ae Fonds, Švica.
Glavno zastopstvo tovarne ur
„ZENITH“
• v •	r*-	■	''»■*r-r - '’w	•**	s*«««vtik-«<
Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov Predstave 2uri, ob 3, 5, in 9. Francoska veseloigra Mesečniki 2 del to v. zvišane cene. Šolski mlad. prepo-
»eiik smešni uspeh.	vedanO. « dni od hobot« 13. do Mi lka 18.
.>'•	...... _ _ _ ________________________
Najpripravnejša božična darila t> riAm?!
priporoča	JL#« VJ\y JL /ji i
Skladišče oblek domačega izdelka za gospode in dečke. Ljubljana, Mestni trg št. i