Poštnina plačana v gotovini! ■ piai k ^ ^ W _ VBBHi Bk ^ A 'w A k. X T I T ■ L MT ik. A. J F A- 1 ' /____ LIST ZA ČLANE VZAJEMNE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne zavarovalnice Din 1'—, za vse ostale Din 16-—. Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22. LETNIK IV. JUNU 1939 Jf cbš živlienislti pcostoc Besedo »življenjski prostor« so si izmislili v sedanjih nemirnih časih. Pomeni, da je treba narodu za njegovo polno življenje zemlje, ki rodi in daje vse, kar narodovo življenje potrebuje. Doslej smo bili navajeni misliti, da je Previdnost dodelila vsakemu narodu neko gotovo ozemlje. Ako to ozemlje narodu ne nudi vsega, kar potrebuje, si narod manjkajoče dobrine pridobi s prijateljskimi dogovori s sosedi. Sedaj pa oznanjajo načelo, da mora imeti narod toliko in tako ozemlje, da mu na njem prav ničesar ne manjka. Ker je pa le malo narodov tako srečnih, da bi tako ozemlje imeli, ima narod pravico, da mirnim ali nasilnim potom sebi primerna ozemlja pridobi. Ker mirnim potom nihče ničesar svojega nikomur ne bo dal, more taki novi miselnosti pripomoči do zmage le sila. Nujna posledica bi bila, da bi veliki in mogočni narodi zasedli ozemlja malih in slabotnih narodov. Ta ozemlja bi izkoriščali v prvi vrsti v prid velikemu narodu; majhni, podjarmljeni narod bi pa moral sčasoma izbirati. Po načelu o potrebi življenjskega prostora je svoboda malega naroda nemogoča. Čeprav bi veliki narod imel že dovolj vsega, bi se s svojim položajem ne zadovoljil, temveč bi hotel še več. Hvala Bogu, da načela o življenjskem prostoru vsi politiki ne priznavajo. Saj je več kot gotovo, da bi ureditev sveta po takem načelu nujno povzročila strašno medsebojno klanje, katerega konec bi pomenil poraz malih kot velikih. Moderna vojna je namreč taka, da iz nje tudi »zmagovalec« ne more iziti brez ogromnih izgub na človeških življenjih, na dragocenem orožju, in brez izgub, ki jih v takem primeru povzroči vojno gospodarstvo. Če je zunanji minister Romunije g. Gafencu na koncu svojega krožnega potovanja po Evropi izjavil, da ne pozna državnika, ki bi hotel vojno, potem je povedal, da kljub strašnemu oboroževanju Evrope noben narod ne bo tvegal grozot vojnega klanja, ki bi nujno pomenilo popolno opustošenje vse Evrope. Zato se nam kljub zahtevam velikih narodov po življenjskem prostoru ni treba bati vojne. Toda poleg krvave vojne z uničevanjem človeških življenj ter opustošenjem tvarnih dobrin je še tiha, nekrvava vojna, v kateri Rekord v laganju. Neki Amerikanec je pripovedoval, kako hudo vročino so imeli v Ameriki. »Pri nas je bilo tako vroče, da so se muham krila posmodila.« — Pa ga zavrne premeteni Irec: »To ni še nič. Pri nas smo morali lani kokoši krmiti z ledom, drugače bi nam bila nesla kuhana jajca.« ' lahko mali narodi podlegajo velikim. Zato si skušajo čuječi mali narodi ustvariti doma čim močnejše obrambne sile, okoli sebe pa skleniti pas prijateljstva in miru. Svoj življenjski prostor si gradijo iz požrtvovalne ljubezni do svoje zemlje in iz častnih odno-šajev s sosedi. Kakor vsak drugi narod, imamo tudi mi Slovenci pravico do svojega življenjskega prostora. Pravico imamo do življenja in rasti. Pravico imamo kot narod sodelovati pri snovanju zgodovine ter s svojo visoko kulturno tvornostjo doprinašati v svobodi svoj delež k obogatenju človeškega duha. Čeprav ne vsi Slovenci, pa imamo Slovenci v Jugoslaviji svoj življenjski prostor že odrejen. V stoletni borbi z močnimi in mogočnimi smo si ga ustvarili. Iz junaške krvi tisočerih naših bratov, sinov in očetov nam je vzrastel in nosi ponosno ime — Jugoslavija. Bolj kot kdajkoli v zgodovini našega naroda čutimo vsi, da je ta življenjski prostor res naš in edini, ki je pod božjim soncem našemu narodu primeren. V složnem sožitju z brati Hrvati in Srbi moremo na tem prostoru, ki nam stvarnica na njem nudi v izobilju vsega, kar je za naš razvoj in za našo veliko prihodnost potrebno, mirno zreti v obraz zgodovini in s ponosno pripravljenostjo spremljati nemir, ki se polašča drugih narodov. Ta resnica mora biti dovolj močna, da nas vse združuje v tvornem delu za dobrobit cele države, v žrtvah za njeno rast in veličino ter v brezmejni ljubezni do vsega, kar to državo ohranja. Globoko spoštujemo tuje narode, kadar se iskreno trudijo za zmago miru in pravice. Odkritosrčno želimo, da bi tudi drugi narodi in njihove ustanove napredovali. A najbolj pri srcu nam je le ono, kar je naše, kar je iz slovenskih tal vzrastlo in so v bratskem objemu s Hrvati in Srbi razrašča v močno Jugoslavijo. Ta naš življenjski prostor je naraven, ustvarjen z ljubeznijo, pravičnostjo in z žrtvami, ki se jim klanja ves kulturni svet. Mi vsi smo in hočemo hiti ponosni varuhi tega prostora in vsega, kar na njem klije in žije. Saj vemo, da je svobode vreden le narod, ki v pravičnosti in zvestobi varuje svoje in spoštuje tuje. Bolna sestra. Gospa ravnateljeva je vsak dan pripravljala juho za neko revtm bolno deklico. Ko nekega dne zopet pride tkftničin bratec po juho, pravi gospa: »Toda slišiš, ti še vedno hodiš po jed za svojo bolno sestrico, a ta je vendar že zdrava, ker šem jo videla včeraj na dvorišču.« •— Bratec: »Da, zdrava je že, toda jt5 še vedno.« ŠTEV. 6 DrozocIIo Gospod Ravnikar Janko, roj. dno 17. novembra 1903 v Ljubljani, ni več v službi Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Zaradi tega tudi ni več upravičen sklepati kakršnakoli zavarovanja ali kasirati premije za naš zavod. V Ljubljani, dne 12. maja 1939. VZAJEMNA ZAVAROVALNICA v Ljubljani. Kniime tmoiudt za apeli 1339 Naša aprilska nagradna vprašanja so bila izredno lahka. Število pravilnih odgovorov je pa tako nizko, da se moramo čuditi. In vendar je bilo vse to, kar je bilo treba odgovoriti, ponovno v »Naši moči« objavljeno. Kaj je n. pr. lažjega kot odgovoriti, s katerimi vrstami zavarovanj se peča naša Vzajemna zavarovalnica? In vendar v večini odgovorov stoji, da zavaruje Vzajemna le zoper požar in pa za življenje. Kaj to pove? To pove, da je »Naša moč« zelo potrebna. Še in še bo morala pisati, da Vzajemna zavaruje tudi še druge nevarnosti, da sklepa zavarovanja zoper vlom, nezgode, za zakonito dolžnost jamstva, zoper razbitje stekla, za primer razpočenja zvonov in da vodi še prav posebno ljudsko zavarovanje Karitas. Šele takrat, ko bo slovenski človek vedel, da mu lahko domača zavarovalnica postreže v vsaki zavarovalni potrebi, bomo res samostojni in svobodni. Nagrade prejmejo le sledeče pravilne rešitve: 1. Resnik Anton, Kržišče 6, p. Raka pri Krškem; 2. Sedej Stanko, tkalski mojster, Stražišče 283 pri Kranju; 3. Kapš Jože, posestnik, Potoke 5, p. Semič; 4. Prosenjak Marija, Nova vas, Sp. Radvanjska c. 49, p. Maribor; 5. Jurman Ivo, Sv. Jurij 3, p. Loka pri Zidanem mostu; 6. Terhljan Nežika, Ljubljana, Cegnarjeva 4; 7. Koren Janez, posestnik, Žužemberk 156. Vsem navedenim pošljemo darila do kraja meseca maja. Čestitamo zlasti onim, ki so že ponovno dobili darila. Ti se res zavedajo, da je lepa knjiga vredna malo truda, ki ga imajo z reševanjem nagradnih nalog. Linilianslii Msejem od 3.—12. Junija 1939 (45. razstavna prireditev). 600 razstavljaleev iz 12 držav. Najraznovrstncjše blago. Posebne razstave: Pohištvo. O Avtomobili. O Narodne vezenine PolovUna voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2‘—. Žrebanje vstopnic za dobitke v vrednosti okrog din ICO.OfXT—. NaQcadiu» upcašania m š&nii 1939 Da bi ustregli želji naših cenj. citateljev, razpisujemo spet nekaj vprašanj za nagradno nalogo: 1. Kdaj je umrl kralj Peter I. Osvoboditelj? _ 2. Kdaj je umrl hrv. voditelj Štefan Radić? 3. Kdaj je umrl Jan. Ev. Krek? 4. Kdaj se je začela svetovna vojna? 5. Kdaj je bila ukinjena vidovdanska ustava naše države? 6. Kdaj je naša vojska zamenjala svoje stare zastave z jugoslovanskimi? 7. S katerimi vladarskimi hišami je naš kraljevski dom v sorodstvu? 8. Kateri dogodek je po vašem mnenju v tem letu najtežje ogrozil svetovni mir? 9. Kaj je po vašem mnenju naši državi najbolj potrebno? 10. Kdaj bo Vzajemna zavarovalnica praznovala štiridesetletnico svojega obstoja? Na vsa ta vprašanja odgovorite kratko, z eno samo besedo, največ z enim stavkom. Odgovore pošljite najkasneje do 30. junija 1939 na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. — Deset najboljših odgovorov bomo nagradili z lepim knjižnim darom. ZAHVALA Podpisana Marija Ravnik, Slovenski Javornik 55, se najiskrenejo zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, oddelku KARITAS, Ljubljana, za izplačano mi posmrtnino po mojem pokojnem možu Ravniku Lovrencu. Prosim Vas, da priobčite to mojo zahvalo v Vašem časopisu »Naša moč«. Vedno Vam hvaležna Ravnik Marija, 1. r. Zmotil se je. Doktor Verče je bil debel možakar in strašansko ee je bal smrti. Ko je spet enkrat sedel s svojo cviekarsko družbo »pri panju«, pravi naenkrat sosedu: »Po meni je!« — Sosed ga vpraša: »Kaj ti je vendar?« — Verče obupno: »Umiram, prav gotovo umi rann Že četrt ure se ščipljem v nogo, pa ničesar ne čutim.« — Sosed: »Hm, oprosti, ščiplješ že, ščiplješ, a v mojo nogo.« ZAHVALA. Podpisana Marija in Maks Mečilar se zahvaljujeva Vzajemni zavarovalnici, oddelku »KARITAS«, za izplačano posmrtnino po pokojni materi Uršuli Močilar. Čeprav je hita šele 18 mesecev Inž. Ivan Kranjc: Alt naj zsScaiiiw pugMiärsiü? Na splošno je že znano, da mora vsebovati naša hrana beljakovine, tolšče in ogljikove hidrate (škrob, sladkor). Manj znano pa je, da mora biti v hrani tudi dovolj rudninskih soli. Za te pa ni važna samo skupna vsota, temveč mora biti vsaka posamezna rudninska sol zastopana v taki množini, da vlada med njimi pravo razmerje. V človeškem telesu nahajamo naslednje rudninske sestavine: kalij, natrij, apno, magnezijo, železov okis, manganov okis, fosforjevo kislino, žveplovo kislino, kremenčevo kislino in klor. Iz teh snovi je v glavnem sestavljeno okostje, vsebujejo jih pa tudi mehke telesne stanice in telesni sokovi. Kosti so sestavljene predvsem iz soli, apna in magnezije s fosforjevo in ogljikovo kislino. Mišice, živci, drobovje in žleze vsebujejo v staničnih jedrih apno, mnogo fosforja in žvepla. V mišični beljakovini nahajamo apno, magnezijo, manganov okis in mnogo žvepla. V mesnem soku pa nahajamo v glavnem kalij, natrij, fosfor, žveplo in klor. Telesni sokovi, kri, limfa itd. vsebujejo predvsem železo, mangan, natrij, fosfor in klor, manj pa je v njih kalija, apna, magnezije in žvepla. Poudariti po moramo, da klor v nasprotju z vsemi drugimi rudninskimi snovmi, ki jih nahajamo v telesu, ni sestavni del telesnih soli. Klor v oblild solne kisline služi predvsem za razkuževanje hrane v želodcu, v obljki kuhinjske soli pa ohranjuje ozmotično ravnotežje telesnih sokov. Iz prednjega je razvidno, da ima vsaka rudninska snov posebno važnost za telo, oziroma za posamezne organe telesa. Zaradi tega je neob-bodno potrebno, da vsebuje naša hrana dovoljne količine vseh naštetih rudninskih snovi. Če je v hrani premalo fosforj'a, apna ali magnezije, nastanejo lahko bolezni, slične_ rahitisu (angleška bolezen). Preveč fosforja ati žvepla v razmerju s kalijem in apnom povzroča obolenja, podobno skorbutu, premalo železa pa krvne bolezni itd. Ni pa seveda že dovolj, da ima surova hrana zadostne količine teh hranilnih soli, tudi v kuhanih jedibh jih ne sme primanjkovati. Znano je že n. pr., da preide iz mesa v juho večji del vseh soli, če pristavimo meso k ognju z mrzlo vodo. Če bi poskušali koga hraniti samo z mesno juho, bi kmalu shiral, ker v juhi ni dovolj organskih hranilnih snovi, beljakovin, tolsč in ogljikovih hidratov. Prav tako pa bi privedlo tudi enostransko hranjenje s kuhanim mesom do raznih težkih H obolenj, predvsem bolezni okostja, in to zaradi I pomanjkanja onih hranilnih soli, ki so pri kuhanju prešle v juho. Naše gospodinje imajo še vedno navado, da zelenjavo pred kuhanjem poparijo z_ namenom, da ji ublažijo okus in odstranijo preveč oster duh. Z odlitjeni vode (juhe) pa zavržejo velik del hranilnih soli in tako se hranilna vrednost zelenjave, ki že sama po sebi ni prevelika, še občutno zmanjša. Po poskusih, ki jih je napravil nemški fiziolog-kemik Ragnar Berg, se na ta način izgubi iz zelenjave ena tretjina do treh četrtin vseh soli, kalija in natrija pa gre v izgubo celo do 9i%. Jasno je torej, da dobi telo s poparjeno zelenjavo premalo soli. Pri enostranskem hranjenju z mesom, močnatimi izdelki ali zrelimi stročnicami (fižol, grah, leča), ki vsebujejo precej fosforjevih in žveplovih snovi, se nabira v telesu preveč kislin in pri tem nastanejo razne bolezenske motnje (gibt). Nago-milavanje kislin v telesu preprečimo z obilnim uživanjem zelenjave, ker njene soli (kalijeve, natrijeve, apnene in magnezijeve) izenačujejo (nevtralizirajo) kisline in jih preosnujejo v neškodljivo obliko — v soli. S poparjenjem izlužimo iz zelenjave predvsem lahko raztopne lugaste soli in dopolnila (vitamine) in s tem uničimo njen izena-čevalni »zdravilni« učinek. Ragnar Berg je dalje ugotovil, da se s poparjenjem izluži tudi precej organskih snovi, tako n. pr. preide pri špinači^ v vodo ena petina, pri brstičnem ohrovtu ena četrtina, pri listnalem ohrovtu (kodravo zelje, zeleno zelje) ena tretjina in pri zelju ena polovica vse suhe snovL Pri tem izlužimo euo tretjino do štirih petin sladkorja, eno šestino do štirih petin škroba in eno petino do ene polovice beljakovin. Na podlagi teh poskusov je Ragnar Berg ugotovil, da ima poparjena zelenjava manjšo hranilno vrednost kot slama in je ta način pripravljanje zavarovana, nama je »KARITAS« izplačala eelo zavarovalno vsoto, zato priporočamo vsakomur to domačo zavarovalnico. Luče, dne 3. marca 1939. Marija in Maks Močilar, Luče 46. Poskus je uapravil. Pri Tratarjevih je silno razburjenje. Mamičin ljubček, Dore, kriči na vse pretege. V ušesu mu tiči zrno fižola, ravno pravšno, da ga ni mogoče potegniti ven. Zdravnik seveda to z lahkoto opravi. Dore pove, da mu je zrno zataknil v uho njegov bratec Miško. Ko mama Miška zaradi tega pokara, ji pravi Miško: »Veš, mama, samo poskusiti sem hotel, če je res, kar ti vedno praviš, da gre pri Doretu vsaka stvar pri enem ušesu noter, pri drugem pa takoj ven.« ZAHVALA Podpisana Frančiška Peternel v Žireh se javno najlepše zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, oddelek »KARITAS«, ki mi je točno in v najkrajšem času izplačala zavarovalno vsoto po mojem umrlem možu Francu. Zahvaljujem se tudi tukajšnjemu zastopniku »KARITAS«, ki mi je bil vsestransko v pomoč. Vestni in pošteni slovenski zavod vsakomur priporočam Peternel Frančiška, Žiri. zelenjave ne samo brezsmiselna navada, temveč tudi grobo razmetavanje državnega premoženja narodov. Prav tako, kot pri vsakodnevnem pripravljanju zelenjave v kuhinji, je tudi za shranjevanje za daljši čas (konzerviranje) ne smemo poparje-vati, pač pa jo samo steriliziramo v zaprtih posodah. S tem ohranimo v zelenjavi pravi okus in vse hranilne snovi nedotaknjene. Ker pa zelenjave ne smemo poparjevati, nastane vprašanje, kako jo najbolje pripravljamo? Odgovor na to je sledeči: Nepoparjeno zelenjavo pristavimo s toliko hladne vode, da se kuba skoraj samo v lastni sopari. Večkrat očitajo nepoparjeni zelenjavi napihovanje. Če ima mogoče res to napako, jo prav lahko zmanjšamo oziroma ublažimo, če pri kuhi od časa do časa dvignemo pokrovko. Pri tem odstranimo s soparo razne pline in tudi okus jedi se znatno zboljša. Zelenjavo lahko pripravimo zelo okusno tudi tako, da nepoparjeno najprej opečemo z nekoliko surovega masla, nato dodamo malo vode in dušimo do mehkega. Da se izognemo napihovanju, je tudi zelo važno, da zelenjavo dobro prežvečimo in počasi požiramo. S tem namreč odstranimo nevarnost, da bi s hrano použili tudi preveč zraka in kipelne procese med prebavo izločimo, prebavni sokovi pa lahko bolje učinkujejo. Za dober okus zelenjave je seveda tudi velike važnosti pravilna izbira dodatkov. Tako n. pr. mora biti tolšča vedno dobra in lahko prebavljiva, zato loja in sličnih tolšč ne bomo uporabljali. Spomladanski velesejem v Ljubljani od 3. đo 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 19 let razstavnotelmičnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniško iu industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razi tave so že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupei, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročaj'' po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kot še nikdar doslej. Se pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše tvornice krijejo vso domačo potrebo in mislijo že na izvoz. Gradnja cest je za našo državo življenjsko vprašanje. Na velesejmu bodo razstavljeni namodernejši stroji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemno z Ženskim društvom bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Ljubljanska tobačna tovarna pripravlja razstavo tobačnih izdelkov. Od tujih držav bo letos italijanska eksportna industrija prikazala nekaj skupin najvažnejših italijanskih izvoznih predmetov, j— Zanimiva bo tudi gorenjska in dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu. Vsakdo naj ured: svoje poslovno potovanje v Ljubljano iako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti velik del svojih poslovnih zadev, tako nakup blaga, oddajo naročil itd. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, ee si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi se rumeno železniško izkaznico za 2 dm ij1, iV potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dob-l sejmski blagajni. Potovanje v Ljnbliano od do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija. bo dolrl pri vele-31. maja Polomil ga je. Virnik je znani laskač. Vendar se mu laskanje malokdaj posreči. Nekoč je rekel neki gospodični: »Kako ljubke SO’vaše majčkene ročice!« Njej je bilo to seveda všeč. Virnik pa nadaljuje: »Mislim, da morate, kadar zdehate, položiti' pred ustka obe roki.« — Sedaj je gospodična seveda drugače pogledala. Novi modeSi za leto 1939 (ZDELUJEMO: 0 mlatilnice 0 slamoreznice 0 reporeznice 0 sadne mline ® stiskalnice 0 gnoj nične O črpalke 0 razpršilce 0 itd. itd. azlte na ta znak! -—Kremžar trajno podjetje ^ V||J NÄD UÜBUÄNO stanovlj. L 1909 Zahtevajte ponudbo ali pa brezplačni obisk našega zastopnika! Vsi zn enega» eden m vse V zadnji »Naši moči« ste čitali, da je Vzajemna zavarovalnica izplačala po smrti 21 zavarovancev 857.000 din, da so pa ti zavarovanci na premijah vplačali komaj 169.098 dinarjev. Ker je zavarovalnica izplačala celih 687.902 din več, kot je pa od teh zavarovancev prejela, se seveda naši čitatelji izprašujejo, odkod je zavarovalnica ta denar vzela. Predvsem je treba poudariti, da je zavarovalnica samo poverjenik svojih zavarovancev. Ona denar, ki ji ga zavarovanci nakazujejo, samo upravlja, upravlja po določbah, ki so ugotovljene v zavarovalnih pogodbah, splošnih zavarovalnih pogojih in posebnih zakonih ter uredbah. Premoženje zavarovalnice je tedaj last zavarovancev in to vseh zavarovancev kot celote. Iz tega skupnega premoženja zavarovalnica izplačuje to, kar je po zavarovalni pogodbi treba izplačati: pri požaru nastalo škodo, zaradi smrti v izplačilo zapadlo zavarovalno vsoto itd. Zavarovalnica mora gledati, da je to skupno premoženje vedno dovolj veliko, da lahko izplača vse, kar je po zavarovalnih pogodbah dolžna izplačati. To pa pomeni, da mora zavarovalnica zahtevati primerno premijo, s katero vzdržuje skupno premoženje v zadostni višini. Zato ji ob izplačilu ni treba gledati, koliko je kdo vplačal na premijah, temveč izplača potrebno vsoto iz skupnega premoženja. Sedaj je pa tudi jasno, da zavarovalnica, ki pobira primerno premijo ter zaupano ji premoženje vestno upravlja, ne more propasti. Neki gospod iz Maribora je namreč v zvezi z gori navedeno razpredelnico, po kateri je morala zavarovalnica skoraj 700.000 dinarjev več izplačati, kot je za tista zavarovanja dobila, mnenja, da bi morala zavarovalnica vsaj toliko dobiti na premijah, kot znašajo izplačila. Drugače mora zavaro- valnica propasti. Da, zavarovalnica bi morala propasti, če ne bi dobila skupno toliko vplačil, da bi mogla vse svoje obveznosti do zavarovancev vsak čas kriti. Povejmo po domače: Pri zavarovalstvu velja načelo »Vsi za enega, eden za vse!« Vsi prispevajo iz skupnega premoženja, ki so ga zaupali zavarovalnici, enemu, kadar je v potrebi, oziroma iirfa po zavarovalni pogodbi pravico do izplačila. Eden pomaga vsem s tem, da redno plačuje premijo ter tako pomaga skupno premoženje vzdrževati na potrebni višini. Prav posebno jasno osvetljuje to načelo požarno zavarovanje. Tam največkrat zavarovalnica v posameznih primerih izplača toliko na odškodnini, da vplačane premije niti zdaleka ne dosegajo izplačane vsote. Toda pogorel je le en gotov odstotek vseh zavarovanih poslopij, za katere vse se plačuje premija. Ta premija je razmeroma nizka, ker je število zavarovancev visoko. Pa se najde sebičnež in pravi v svojem srcu: »Čemu bom plačeval za druge?« Taka misel je daleč od prave zavarovalniške miselnosti. Vsak zavarovanec mora namreč imeti zavest, da tudi njemu lahko nastane škoda, ki se bo krila iz skupnega premoženja, za katerega vsi drugi prispevajo. Ta zavest, da tisoči in tisoči prispevajo zato, da bi enemu povrnili nastalo škodo, ta zavest varnosti, ta zavest, da smo vsi zavarovanci ene zavarovalnice velika družina, v kateri drug za drugega skrbimo, ta zavest, pravim, je ogromne cene in daleč od sleherne sebičnosti. Misel domače Vzajemne zavarovalnice je v teku dobrih 88 let združila v takih nesebičnih in v pravem pomenu besede socialnih ciljih mnogo nad 100.000 zavarovancev. V tako veliki družini se lahko sleherni zavarovanec čuti varnega. Nova zavacovalaica Dne 27. aprila t. 1. se je vršil v prostorih Izvozne banke v Beogradu ustanovni občni zbor nove zavarovalnice, ki se imenuje »Splošna jugoslovanska zavarovalna družba Balkan, d. d.«. Ministrstvo za trg. in ind. je zastopal načelnik ministrstva dr. Milutin Boškovič. Občni zbor je v imenu ustanoviteljev vodil narodni poslanec g. Nedeljko Savič. Predsednik je uvodoma ugotovil, da je osebno ali po pooblastilih navzočih vseh 42 delničarjev in da je delniška glavnica v znesku 5 milijonov din v celoti vplačana. V upravni odbor nove zavarovalnice so bili izvoljeni: Pera Milanović, trgovec in član upravnega odbora Narodne banke; Ilija Panič, industrijalec; Radomir Stojič, lekarnar; Ljuba Saračevič, izvoznik in predsednik Izvozne banke; Milan Maksimovič, trgovec in član Upravnega odbora Izvozne banke; Franjo Latkovič, industrijalec iz Zagreba; Dimitrije Konjevič, industrijalec in glavni ravnatelj »Ikarusa«; Vlada Mitič, veletrgovec iz Beograda; Nedeljko Savič, narodni poslanec in predsednik nadzornega odbora Izvozne banke; lasa Stojadinovič, trgovec in član nadzornega odbora Izvozne banke: Milan Rihter, glavni ravnatelj Jugoslovanske družbe za vžigalice; dr. Vjekoslav Kisovec, advokat; Aleksander Vidovič, glavni ravnatelj nove zavarovalnice. Glavni ravnatelj nove zavarovalnice Vidovič Aleksander je izjavil ob ustanovitvi zavarovalnice za javnost sledeče: »Misel, ki je vodila mene in moje prijatelje pri ustanovitvi čisto domače, na popolnem delničarskem temelju sloneče zavarovalnice, je bila, da bi se tudi v tej gospodarski panogi čim bolj osamosvojili od tujega kapitala. Ta misel je naletela na popolno razumevanje tako naših gospodarstvenikov, kot tudi merodajnih činiteljev v ministrstvu za trgovino in industrijo. Tako nam je uspelo, da smo z današnjim dnem dobili novo zavarovalnico pod imenom: Splošna jugoslovanska zavarovalna družba Balkan. Že s samim imenom smo hoteli reči, da hočemo v našem prihodnjem delu obseči ne le meje Jugoslavije, temveč ves Balkan.« Nagrobne spomenike grobnice ter cerkvena stavbna dela (spomeniki iz starega pokopališča Sv. Krištofa za polovično ceno) izvršuje in ima na zalogi kamnoseštvo KUNOVAR FRANJO pokopališče Sr. Križ, Ljubljana. jočega se perila pomenijo, da bo perilo lepo belo. Črn cdcedek pa do le res dobro milo. Zato izkušena gospodinjo pere vse svoje perilo I» z odličnim terpentinovim milom Zla« torog, ki izsrka iz njega z vso pri« zanesljivostjo vsako umazanijo in perilo postane mehko-voljno, snežna belo in duhteče. /j£\ TERPENTINOVO MILO ®Karitas< izplačala ob smrti 3 letnega Frančiška, sina pri nas zavarovanih staršev Neže in Alberta P a u -š i n, Sp. Stranje 21, p. Stahovica, in ob smrti 14 letne Frančiške, hčerke pri nas zavarovanih staršev Frančiške in Silvestra J a v h, Dosloviče 18, p. Žirovnica. Dvojno brezplačno sozavarovalno vsoto je »Karitas« izplačala ob smrti 6 letnega Aleksandra, sina pri nas zavarovanih staršev Frančiške in Aleksandra P e r š o 1 j a, Ljubljana, Milčinskega 73, ker je umrl zaradi opeklin. Prav tako je »Karitas« izplačala dvojno zavarovalno vsoto ob smrti g. Klinec Martina, Viž-marje 78, p. št. Vid n. Ljubljano, ki se je smrtno ponesrečil pri karambolu z avtomobilom. * V majsko številko »Naše moči« se je pomotoma vrinil seznam umrlih zavarovancev, ki je bil objavljen že v aprilski številki. KARITAS. Botri! Življenjska polica Vz^iemn® je najlepše darilo! Stanceskl sebi talovik P»ä, Ljubljana: JJjj Jj| ||||| US| g|gjj. Ob raznih prilikah in prireditvah smo y zadregi, kakšni so prav za prav stari in častitljivi znaki raznih stanov. Zato bomo mnogim ustregli, če tu nekatere najvažnejše omenimo: Čevljarji: Črn čevelj in čižem v zlatem polju. Kamnoseki: šestilo, zidarska lopatica, merilna vrv in ogelnik v zlati barvi na modrem polju. Kleparji: Viteška bojna oprava srebrne barve v zelenem polju, nad opravo pa zlata čelada. Kovači : Srebrna podkev na črnem polju. Lončarji: Zlat lonec na črnem polju. Mesarji : Zlat vol in sekira naravne barve na rdečem polju. Peki: Srebrna presta na višnjevem polju. Ž e b 1 j a r j i : V srebrnem polju rdeče srce, v katero so zabodeni trije žeblji. Zvonarji : Zlat zvon v rdečem polju. Vrtnarji: Zeleno drevo s koreninami v srebrnem polju. Tiskarji: V srebrnem polju črn na skok pripravljen lev z zlato krono na glavi. Krojači: Na zelenem polju naprstnik in škarje jeklene barve. klobučarji: V modrem polju črn klobuk. Mizarji: Žaga in skobelj v srebrnem polju. Knjigovezi: V zelenem polju zlata knji-goveška stiskalnica, knjiga in denarnica. Gostilničarji : Srebrna čaša in beli hlebi v rdečem polju, nad tem pa sonce, luna in zvezde v beli ali srebrni barvi. Ključavničarji: V srebrnem polju dva navzkriž položena ključa, ob strani žabice. PRIHRANILI BOSTE na času in trudu, če se boste posluževali modernih gospodarskih strojev in orodja Mlatilnice Žitne Čistilnice sadne mline reporeznice gnojniCne sesalke brzoparllnike in ostale stroje in orodje dobavi domače podjetje FERDO SMOLA poljedelski stroji in plugi Sv. Jurij ob juž. žel. Mlatilnica s tresainiki in sitom stane din 3790-— Saj res. >Očka, zakaj pa mi ne gremo o počitnicah v kakšno letovišče kakor Cerarjevi?« — Oče: »Ker moramo misliti na mnogo bolj potrebne izdatke.« — Sinček: »Ali očka, kaj ne moremo na te bolj potrebne izdatke misliti tudi v letovišču?« ZAHVALA Podpisani Vidmar Ludvik, krojač, Trebnje, se najlepše zahvaljujem zavarovalnici »KARITAS« za točno izplačilo posmrtnine po pok. Urban Marjeti. Zavarovalnico »KARITAS« vsakomur toplo priporočam zaradi njene uslužnosti. Trebnje, 18. aprila 1939. Vidmar Ludvik 1. r., krojač, Trebnje 50. Nista se razumela. Zavarovalni zastopnik: »Kako visoko bova zavarovala hišo?« — Posestnik: »Hm, mislim, da bo najbolj prav, če prav do vrha strehe.« Otroška modrost. »Drago, s Tinetom se mi ne smeš igrati. On je nepridiprav!« — Drago steče k Tinetu in mu reče: »Veš, mamica je rekla, da se s teboj ne smem igrati, ker si poreden. A ti se seveda lahko igraš z menoj, ker jaz sem p« priden.« 3= kar nas je Slovencev od ogrskih ravnin do Til-menta in od Sotle in Kolpe do severnih obronkov staroslavnega Gosposvetskega polja, eno, kolikor v danih razmerah biti moremo, ko nas ločijo državne meje: za vsaj delno rešitev tega življenjskega vprašanja slovenskega naroda naj porabim gostoljubne prostore »Naše moči«, ki je slovenski list, kateremu je odprtih največ naših mest in morda tudi največ slovenskih src. Da bi bili vsi eno! Ne moremo biti vsi pod domačo streho in ne moremo se poslužiti pravic, ki jim pripomore do uresničitve močna pest. Ali ene pravice se lahko oprimemo in jo lahko tudi izvajamo: da smo vsi Slovenci eno po svoji narodni kulturi, po svoji besedi, svoji pesmi, jm) svojem slovenskem čustvovanju in mišljenju. To je naravna pravica, ki gre slehernemu narodu, pa naj bo velik ali majhen. Bratom in sestram naše krvi, ki eo zunaj naše hiše, moramo vsekdar in ob vsaki priliki dokazati, da gori v nas, ki smo doma, živi plamen slovenskega edinstva na vseh poljih narodovega življenja. Kakor en sam jasen svetilnik mora blesteti naša vera v moč naroda, ki je tisoč in več let nosil na tilniku tuj jarem, pa je obstal in ga tujina ni pogoltnila. Danes je čas in primerna prilika, da se vsi mi, ki smo doma, razgledamo okrog sebe in presodimo, kaj je še na nas ostalo sledov tujčeve pete. Potem pa vsak po svoji moči pomagajmo, da se ti sledovi popolnoma zabrišejo. Besede, v »Naši moči« napisane, pridejo ne samo po bivšem Kranjskem, marveč tudi po Štajerskem, našem Koroškem in po Prekmurski plodni ravnini v slovenske roke. Zato se bo po vsej naši zemlji, kolikor je je v objemu Jugoslavije, razločno slišal klic, kakor ga neizprosno terja naš čas: »Bodimo vsi eno!« Bo dejal kdo, da je moj klic odveč, češ saj smo vsi slovenskega prepričanja — kar pa javno življenje zadeva, je pa sploh nemogoče, da bi vsi enako mislili. Nikoli še nismo, pa tudi nikoli ne bomo. Da se razumemo! Nimam v mislih, recimo, politične enotnosti, čeprav bi bila — kadar gre izključno za slovenske narodne koristi — zelo umestna in tudi kar mogoča, če bi bili vsi najprej Slovenci in kot takšni, zvesti Jugoslovani, nato pa šele kaj drugega. Toda o tem nočem govoriti. Pač pa o tem, da se gremo še danes, po dvajsetih letih tesnega skupnega življenja, prav krepko »Kranjce«, »Štajerce« in za nameček še »Prekmurce«. To je v naši narodni skupnosti huda rana, ki prav pogosto močno krvavi. Ostanki zgodovinskih dogodkov so to, ko nas je, preden smo se mogli zavedeti svojega pravega bistva, iz katerega je pognala prva naša natisnjena beseda, tujerodna plemiška gospoda razbila v svoji nenasitni lakoti po naši lepi zemlji v razne dinastične teritorije. Iz te razkosanosti so se izcimile poznejše avstrijske kronovine, ki smo jim podrli meje šele ob osvoboditvi, a v nas je obtičala senca razcepljenosti, ki se je do danes še nismo znebili. Še nisem vsega napisal, pa že slišim ugovore: Se ne da nič napraviti! Ločeno stoletno življenje je ustvarilo različne tipe slovenskih ljudi, povzročilo različno gospodarsko strukturo in prineslo s seboj različno miselnost, različno kulturo in kar je še vsega, ki more biti različno. Res je. Zgodovinski razvoj pušča nujno svoje sledove. Toda eno bi moralo veljati: Ne negujmo teh sledov in razlik še naprej! Ne glejmo, kar je na nas po sili tujstva različnega, ampak z vso dosledno ljubeznijo gojimo vse ono, kar nam je skupnega! Ali ni Primož Trubar — krvni Dolenjec s svojimi dolenjskimi tovariši — prav tako velik za Štajerca in Korošca, kakor za Kranjca? Mari ni svetniški veliki slovenski škof Anton Martin Slomšek vseh Slovencev učil, kako je treba ljubiti besedo materino? Ni li Prešeren ponos slehernega Slovenca kakor Miklošič? Ali nista Krek in Jeglič z vsem žarom svojega srca enako rada imela slehernega Slovenca? Kdo vpraša, kje je naš narodni voditelj dr. Korošec doma? Pa pustimo osebe in poglejmo drugam. Kaj ni zanimiva prekmurska slovenska govorica tudi naša? In njihova in štajerska pesem ni slovenska? Ali ni noša koroških »deček tudi del naše narodne obleke kakor gorenjska ali štajerska? Čemu je treba na najvažnejših področjih cepitve moči? Prava narodna slovenska kultura more in mora biti samo ena edina. Zakaj jo cepiti, ko to znači škodo? Imamo li zares toliko moči, da jih smemo trošiti brez potrebe? In glavno vprašanje: Ali je v nas toliko ljubezni do slovenstva in narodne moči posebno v vodilnih ljudeh, da bo vsak vrednotil vse javno delo v žaru narodne skupnosti? Pravijo, da hočejo »Kranjci« vse komandirali. Nočemo! Če je tako, da je Ljubljana — srce slovenske zemlje — na Kranjskem, naj ne bo nikjer več zle misli, da ni prav tako štajerska. Vsak del naše skupne slovenske domovine naj po svojih najboljših močeh doprinese k skupnosti našega naroda. Če do sedaj ni bilo kaj prav, sklenimo, da bo v bodoče drugače, in sklep prav trdno držimo. Vsi pa, od prekmurskih polj do sivih kraških pečin, pa od Karavank do zelenih bregov Sotle in Kolpe, odločno zatirajmo, kar nam je ostalo od tujca, z brezmejno požrtvovalnostjo pa negujmo, kar nas dela, da smo eno. Časi so veliki, bodimo veliki tudi vsi Slovenci! HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU (Šutna 22) reg. zadruga z neom. zav. Obrestuje hranilne vloge do 5%' Pri fotografu. »Tako, dobro bo tako! Sedite sedaj čisto mirno, samo trenutek čisto mirno!« — »Ali se naj držim prijazno?« — »Ne, čisto naravno se držite!« Iz življenja trgovskih potnikov. Dva trgovska potnika se razgovarjata o dobrih in slabih straneh svojega poklica. Pravi prvh »Potovanje je sicer prav prijetno, samo če ne bi bili ljudje. neprijazni.« — Drugi pa: »Hm, zgodilo se mi je že, da me je kdo vrgel iz hiše, tudi kaj neprijetnega je že priletelo za menoj, a da bi bili ljudje neprijazni, tega nisem opazil.« KMETSKA POSOJILNIC h LJUBLJANSKE OKOLICE • z, z n. u v UUBUANI, Tyrieva cesta 18 Nove vloge ysak čas razpoložljive! Za vse vloge nudi popolno varnost • Otvarjä tekoče račune in izvršuje vse denarne posle Obrestuje po 4% e Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slo- Vloge proti odpovedi po 5% venski denarni zavod, ustanovljen leta 1881. Se ena izpred sodišča. Sodnik: »Kje stanujete?« — Prvi obtoženec: »Nimam stanovanja.« r— Sodnik: »In vi?« —. Drugi obtoženec: »Jaz sem pa njegov sosed.« Cisto nedolžen. »Matiček, pusti no mačko in jo nikar ne vleci za rep!« — Matiček: »Saj je ne vlečem; le za rep jo držim, vleče pa sama.« Vremenska. Letoviščar: »Pri vas pa imate res samo dež.« — Domačin: »Ne, pozimi imamo tudi sneg.« Potomci. Gospod Dražil se je oženil in vzel vdovo. Oba sta privedla v zakon otroke iz prvega Zakona. Pa tudi novi zakon je Bog bogato blagoslovil z otroki. Nekega dne je nastal v kuhinji velik ropot. Gospod Dražil, ki se je v sobi bril, se je jezno zadrl: »Kaj je?« — Zvesta ženka mu pojasni: Tvoji in moji otroci pretepajo najine otroke.« VVsakm c $" f** i! Kneippove S L A D N E KAVE Mimica Konic: Mlin nad Saim (Nadaljevanje.) »Kaj naj še pride nad nas? Ali nas more zadeti še večja nesreča, kakor smo jo doživeli letošnjo zimo? Ene rane se še niso zacelile, ti nam oznanjuješ nove!« Berač je žalostno gledal po svatih. »Nič ne morem jaz zato, a vendar! Po vsej deželi gre čuden trepet, vse se boji nečesa neznanega, groznega. Sem mar jaz kriv, starešina? Hotel si, naj govorim, in govoril sem. E, pomagaj Bog, v čudnih časih svatujete.« Godec je izpraznil vrč in zapel: »Trije kralji so se vzdignili zoper nas, ta črna kraljica pošilja po nas.« Oče starešina je udaril po mizi, da so vrči zaropotali, in se je zadrl nad godcem: »Kaj, ti, mačka pečena, mi boš pel take žalostne pesmi! Ali je to za na svatbo?« In Kosmač je sam zapel s hripavim glasom: »Sonček že doli gre, zvezdice se blešče, nocoj bom pogruntal jaz moje dekle.« Teta Jera je pocukala starešino za rokav. »Ne poj takih, to se ne spodobi za stare ljudi,« je vzdihnila. Starešina pa se je otresel. »Pojdi, pojdi. Danes je svatba, hudirja, ne bodi vendar tako natančna in še ti katero zarobi. Pa prav po domače jo povej, saj smo v hribih, ne v farovžu.« »Uh, kakšen si, sosed!« je vzdihnila teta. Starešina pa je vstal izza mize in pograbil teto za roke, pa zaklical godcem v kotu: »Hej, klade lene, da bi vas volk požrl, zagodite mi, pa ne tako mrtvaško! Pihnite vendar v mehove, da se mi razgibljejo stare kosti in se mi kri poživi!« Godci so zagodli, starešina in teta sta se zavrtela, pristopila sta drug in družica. Pa tudi drugi svatje so se spoprijeli in plesali. Ko so godci nehali, je drug zavihtel klobuk in zavriskal. »Juhuhuk je odmevalo po hiši. »U-ju-juh! Jujuhuhu!« so vriskali razigrani svatje. Edino razcapani berač v kotu je zrl z resnobnim, skoro žalostnim licem na veselo svatov-®čino. Siva brada se mu je še bolj povesila; trudno je sklonil glavo na prsi. Starešina Kosmač je opazil beračev mrki °braz, pristopil je k njemu in mu položil desni-co na ramo: »Prijatelj v imenu božjem, zakaj je tvoj obraz lako mračen? Žalost vendar ni primerna za današnji dan!« Berač se je vzel iz misli: . »Oj, oče starešina, kako bi mogel biti veselV "eselite in veselite se, prirajali boste pa — v 6mrt.« »Kaj krakaš kakor krokar nad mrhovino!« ®e je ujezil Kosmač. »Ne morem drugače, ko pa vem, da preti Vam vsem poguba.« Starešina je zmajal z glavo, potrkal se ie na čelo, da so tudi drugi vedeli, da je berač blazen, potem pa je odšel nazaj k mizi. Berač je sklonil glavo na prsi in morda zaspal. V hiši je postajalo zagatno. Svatje so odhajali ven, da so se ohladili na mrzlem nočnem zraku. Skoro vsak je pred hišo zavriskal, da so psi po vsem Zabukovju zalajali in budili ljudi iz sladkega spanja. Potem pa so se vračali nazaj v hišo, vrči so znova zaropotali, čul se je prešeren smeh. Za vrati so gorele smolnice, nad glavami je plaval dim ognja in sopara spotenih teles. A kdo bi se menil zato, saj je bila svatba Rebernikove Marinke, najlepšega dekleta v Zabukovju. Stari Rebernik je ves vesel gledal mladi par in pripovedoval mežnarju s svetega Jošta spomine s svoje svatbe. »Aha,« je zinil mežnar, več ni imel navade govoriti. In tudi časa ni bilo. Treba se je bilo pobrigati, da se dodobra založiš z okusnimi jestvinami in napiješ, saj svatba ni vsak dan. Pri kamri so šundrali paži, Mlinarjev Tine jim je glavaril. Večkrat je že poskusil zakrožiti svojo ljubljeno pesem o izgubi ledik-stami, a tovariši mu niso pustili. Slednjič so zapeli pesem, ki ni bil Tine preveč hud nanjo: »Ko boš se možila, al’ boš povabila tud’ mene al’ ne.« ------------— — —ii-1 »Odšel je od hiše, nevesta pa briše si solzne oči.« Starešina je prijel za vrč medice in šel za vrala, da bi jo dal beraču. Kako se je začudil, ko ni bilo berača nikjer. Obrnil se je k svatom in vprašal: »Ali ste videli, kdaj je šel iz hiše?« Svatje so šele sedaj opazili, da je berač ušel. Ilustracije in klišeji dajo reklami Sele pravo lice. — Za reklamo v vi~ šokih nakladah uvalujte le offsellisk, ki je danes na j cen e j šil Kamenotisk« Knjigotisk Bakrotisk e Kiišarna litografija • Offsettisk , JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6 Izpraševali so se, a nihče ni vedel, kdaj je izginil. Zenske so staknile glave in šepetale: »Slabo znamenje! Vso srečo nam je odnesel.« Starešina Kosmač se je ujezil. »E, babe, da bi vas zlodej vzel! Kako bo odnesel srečo pritepeni rokomavhar!« Obrnil se je k nevesti in ji prijazno dejal: »Le nič se ne boj, Marinka, da se ti bo zato kaj slabo godilo, ker je raztrganec ušel.« »Saj ne verjamem, oče Kosmač,« se je nasmehnila Marinka. »In ti, Janez, da ne bos mislil, da se zato ne bosta z Marinko razumela.« »Še mar mi ni,« se je smejal ženin. Starešina Kosmač je sedel nazaj k teti in. nekaj premišljeval. Cez čas se je vzdignil in glasno zavpil: »Mir!« Toda njegov glas je utonil v šundru. To je sfarešino ujezilo, udaril je po mizi, da je iz vseh vrčev pljusknila pijača, in se zadrl kakor jesihar: »Mirujte, vam rečem!« Zdaj šele so svatje potihnili, posedli vsak na svoj prostor in radovedno uprli oči v starešino. Oče Kosmač se je samozavestno pogladil po rejenem trebuhu in začel važno, s poudarkom govoriti: »Najprvo se vsem, kateri ste obiskali danes Rebemikovo hišo, da ji izkažete čast in spoštovanje, kakršno zasluži, lepo zahvalim. Zbrali smo se pod starodavno Rebernlkovo streho, kakor so se nekdaj zbirali v Kani na Galilejskem, da se poveselimo z našim ženinom Janezom in nevesto Marinko. In prav je tako. V Kani je bil na svatbi sam Jezus, njegova Mati in učenci, torej ne more biti napačno, če se je navada, slovesno obhajati ženitovanje, ohranila do današnjega dne. Vprašam vas, svatje, prijatelji in znanci moji, kdo bi bil vrednejši, da se z njim veselimo na svatbi, kakor naša današnja novoporočenca? Nihče! mi poreče vsakdo izmed vas. Temu tudi jaz pritrdim. — Ženina Janeza vsi poznate, iz poštene hiše je, njegov rod je neomadeževan, delaven; o, da bi le vedno ostal tak. In nevesta Marinka je bila doslej vzgled vsem dekletom v Zabukovju. Upajmo, da se bodo tudi vse žene v Nemiljah od nje učile čednosti. — Pravično je torej, da se z njima veselimo na ta veliki dan, obenem pa je naša sveta dolžnost, da se zahvalimo očetu Reberniku, ki je tako dobro vzgojit hčerko, in pijemo na njegovo zdravje!« »Na zdravje, Rebernik! Na srečo!« so mu klicali od vseh strani. Ko se je vihar polegel, je zopet povzel besedo starešina: »Mladi ženin in nevesta! Vidva_ sla danes stopila v drugi stan in premnogo težav vaju še čaka. Zakon ni široka bela cesta, ampak ozka s trnjem posuta stezica. Toda vidva se ne strašita tega trnja, saj vaju ne bo bodlo če bosta hodila po stezi življenja z ljubeznijo v srcih. Ko vama v imenu vseh svatov voščim srečo in dolgo let življenja, si obenem tudi želim — sam sicer tega ne bom dočakal — da bi kdaj tako_ obhajali tudi svatbo vajinih otrok, saj vesla, da je zakon brez otrok poletje brez sonca. Privoščim vama veliko kopo drobiža, saj jih bosta, hvala Bogu, imela s čim preživeti. Glejta samo, da vama bodo v vsem podobni, na duši iu telesu. Zdaj se pa zopet obračamJt vsem skupaj in vam ukazujem, da me poslušate. Pozna nočna ura je že in Ne milje so daleč od Zabukovja, mi pa moramo biti zarana doli. Zato vam velim, da se pripravite na odhod. Saj veste, da nas bo doli čakal besniški gospod župnik. Prinesite mi že-nitovanjski kolač, da ga razrežem, potem se podamo od tod.« Starešina je sedel, gostje so mu napivali in hvalili njegov govor. Dolgo je še trajalo, preden mu je pogačariea prinesla s pentljami in cvetjem okrašen ženitovanjski kolač. Oče starešina je prijel v roke velik nož in začel rezati kolač. Slehernemu, ki je bil na svatovščini, je dal kos tega kolača, kakor je stara in lepa navada. Ko je bil kolač razdeljen, so se začeli odpravljati. Marinka je jokala, pa ženin jo je znal utolažiti. Svatje so odhajali v noč proti Besnici in otožna pesem je pretresala nočno tišino. »Kaj ti je, krščanska duša, da tak žalostno molčiš? Ali grehe premišljuješ, al' se rajtenge bojiš?« Mlinarjev Tine je bil precej pijan, ko se je vračal proti Savi, da se odpelje domov. Šopek mu je nekje padel s širokokrajnega klobuka, toda veseljak ga ni pogrešil. »Ej, dobro smo praznili vrče,« je modroval sam pri sebi. »Prav je, saj Urhu je treba šteti denarce zanj. In Jurkota ne maram prositi za denarje. Ej, pa saj pojdem spomladi k tovornikom in potem bo denarja kakor pečka I To bom Sekljal s srebrniki! Videl bo Jurko, ki čepi v Grabnu, da nisem tak postopač, kakor on misli. Prav za prav je pa Jurko zdaj siromak, ne maral bi biti na njegovem mestu.« Tine je umolknil, potem pa je našel drugo misel. »Otona je res škoda, on je znal piti! Več ga je nesel v trebuhu kakor na hrbtu. In denarjev se mu ni zdelo prav nič škoda. Res, svojo neumnost je imel, da so mu babe hodile po glavi in navsezadnje je zaradi malopridnih bab siromak končal.« — Bumf! je padel Tine v mlakužo in se pobral na noge, ves premočen, umazana voda je kar curljala od njega. »Prekleta korenina, kako sem se spotaknil!« se je ujezil. A jeza je kmalu minila in Tine si je glasno zakrožil nam že dobro znano pesmico: »Oh, žena me zdaj zmerja, nikdar miru ne da! Zakaj sem jaz vzel te, prekleta babnica?« »Janez, norec neumni, se je oženil. No, prav, saj mu bo še žal, kolikor ima las na glavi. Le naj se ženijo, saj vsakemu toliko soli manjka v glavi, kolikor je pameten človek potrebuje. A Tine Mlinarjev pa ne, on se ne bo lovil za babnicami, naj jih zlodej pobere!« Tine je kolovratil navzdol in tla so se veseljaku čudno majala pod nogami. Prišel je do Save in začel iskati čoln ob vodi, pa ga nikakor ni mogel najti. »Kje, vraga, je čoln?« je robantil. »Kaj se je v zemljo vdrl, ali ga je kdo ukradel? Toda, kdo? Hm, morda ga je vzela voda?« Toda Tine je to misel hitro zavrgel. »Ni mogoče, preveč sem ga privezal.« Brodil je ob obrežju in iskal v nočni temi čoln. Z glavo se je zadel v vrbo, veje so mu potegnile klobuk, ki je splaval po vodi. Pijani Tine ga ni utegnil in tudi ne videl loviti. Dolgo je taval okrog, nazadnje je le zadel ob nekaj trdega in v nočni temi otipal čoln. »Hvala Bogu,« je vzdihnil. (Dalje prihodnjič.) Pmitcn slovenskega radia O pomenu slovenskega radia je bilo že pisano tu in tam. Zato bi se morebiti komu zdelo, da o tem ni potrebno še pisati. Vendar moramo že glede na čas, v katerem živimo, povedati, da pomena slovenskega radia ne moremo nikdar bolj poudariti kot v tem času. Ne glede na ogromno delo za narod, ki ga je slovenski radio izvršil v teku dobrih desetih let, moramo poudariti njegov pomen za sedanjost in prihodnost. Dan za dnem beremo o novih radijskih postajah, o zboljšanju starih, o napredku radiofonije sploh. Narodi se med seboj kosajo za boljši napredek na polju radiofonije, tekmujejo za čim večje število radijskih naročnikov. Iz vsakdanjega življenja vidimo, kako radio posega vedno močneje v naše življenje. Politični boji se vrše danes po radiu, idejna trenja imajo svoj odmev v radiu, po sto tisoč zvočnikih napaja radio danes množice z najrazličnejšo duševno hrano. Vse zadnje vojske, predvsem španska, so se v nekem oziru vodile tudi po radiu. Pomen radia je v sodobnem svetu vedno večji. Tega pomena pa se moramo zavedati tudi mi Slovenci. Naš radio je vzrastel v skromnih razmerah, njegova moč je v primeri z močjo drugih majhna, po kakovosti sporeda pa se more kosati s katerimkoli na svetu. Našemu narodu je treba pomen slovenskega radia venomer poudarjati. Poudarjati zato, da se vzbudi v njem večje zanimanje za radio, zato da se dvigne število naročnikov. Dvajset tisoč radijskih naročnikov je v Sloveniji izredno majhna številka. Glede na našo kulturno stopnjo bi moral biti radio mnogo bolj razširjen. Seveda so temu krive tudi slabe gospodarske razmere, spričo katerih je radijski aparat danes za marsikoga predrag. To vprašanje bo treba čimprej rešiti uarodu v korist. Ko se bodo — upajmo — kmalu izboljšale razmere slovenske radiofonije s povečanjem ljubljanske radijske postaje in z dograditvijo relais-postaje v Mariboru, bo s tem odpravljena ena izmed velikih ovir za tiste, ki zaradi motenj drugih postaj Ljubljane ne morejo dovolj močno in čisto slišati. S temi izboljšanji bo slovenski radio in njegov pomen še bolj pridobil. Sleherni slovenski človek bi moral biti danes navezan na radio. Po njem bi izvedel za dogodke po svetu in v širni domovini; po radiu naj Si se učil, izobraževal in zabaval; saj nudi naš radio slehernemu slovenskemu človeku dovolj pouka in zabave. Spričo vsega tega je potrebno, da pomen radia med našim majhnim in razkosanim narodom neprestano poudarjamo. Poudarjati ga moramo doma in posebno še v tujini, kjer žive tisoči in tisoči Slovencev, razkropljeni po vsem svetu,^ lačni domače besede in željni poznanja domačih razmer. Naš radio je edini, ki mora biti opora vsem Slovencem v tujini, je vez med njimi in domovino, jim nadomestuje knjige in učitelje, prosvetna društva In organizacije, jih duševno Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar hrani in krepi, da ne omagajo in ne utonejo v morju tujine. Slovenski radio je nepogrešljiv za nas, ki smo tu v domovini, in za brate in sestre, ki žive na tujem. Radio nam je potreben, da nam v teh težkih časih še bolj utrja narodno zavest, da nas bodri, da ostanemo močni spričo vsega, kar se dogaja okoli nas. Radio je potreben, da širi med narodi kulturo in izobrazbo in da seznanja tujino z duhovnimi vrednotami našega naroda. V vsem tem je njegov velik pomen in tega se moramo zavedati in skrbeti, da se čim bolj in čim prej razširi med narod. Največji slovenski pnpilarni zavod MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Stanje vlog preko din 420,000.000"—< Lastne rezerve nad din 26,000.000"— Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA loticonje muh z aiuienim dušikom! Z imenom »muhe« označujemo skupno številne rodove in vrste »muscidbv«, med katerimi je najbolj poznana domača muha in pa sive azurne in zelene muhe (Sarcophaga carnaria, Calli-phora vomitoria i. dr.). Sanitetna služba v mestih, tu in tam tudi v trgih in naprednih vaseh, se trudi na vse mogoče načine — ki zahtevajo znatne materialne žrtve — da bi olajšala ljudem in živalim to mušjo nadlogo. Boj proti tem neznosnim in nevarnim žuželkam pa je najenostavnejši in najcenejši s pomočjo neoljenega apnenega dušika! S številnimi opazovanji in poskusi se je izkazalo, da prenašajo muhe iz krajev v kraje, bodisi z nogami ali z izločki, jajčeca in ličinke vsakovrstnih črvov (Taenia, Ascaris, Enterobius, Trichiuris, Anchylostoma itd.). Če pomislimo, da se usedajo muhe venomer na živalske in rastlinske snovi, na mrhovino, na pljunke, na blato itd., če premislimo, da gredo ličinke, ki se nahajajo v teh snoveh, katere služijo tudi za hrano istim muham, skozi njih telo in prebavila in jih tako lahko puste skupaj s svojimi odpadki na koži in človeški hrani ali pa na jestvinah (mleko, kruh, meso, smetana, juha itd.), potem vemo, da se na tej hrani morajo razviti prava naselja patogenih ličink. Izkazalo se je, da so nalezljive bolezni skoraj popolnoma izginile v tistih krajih, kjer so srečno vodili boj proti muham. Ta boj postaja velika socialna potreba! Muhe je treba uničevati že v začetku razvitka. Vsaka muha odlaga približno 120—150 jajčec, kar znači, da v 7 generacijah izhaja od ene muhe, sposobne za ploditev, zarod milijarde in-dividuov. Sreča je, da se je v vseh stadijih muhe ugotovilo velikansko odmiranje individuov, toda vseeno je množitev te živali velika Kako se borimo proti muham? Boj proti muham je najbolj uspešen, če uničujemo jajčeca in ličinke, ki žive v velikih množinah in na lahko dosegljivih mestih. Uničijo se laže kot odrasle muhe. Na deželi so poleg nezbadljivih muh, tudi muhe, ki zbadajo: žive in se širijo po hlevih, kjer dražijo živino. Dokazano je bilo, da so dale krave, razdražene od muh. razmeroma manj mleka, kakor bi ga morale dati v normalnih okoliščinah. Tudi te zbadljive muhe imajo isti razvojni krog kakor domača muha in najdejo v gnojiščih primeren teren za razvoj jajčec in ličink. Boj proti muham je treba izvajati po sledečih točkah: 1. Odstranitev vseh ostankov iz prostora prebivanja. 2. Vršiti uničevanje jajčec in ličink v smetiščih in gnojiščih ter v gnojnih mlakah. 3. Izvrstno gospodarsko sredstvo za uničevanje mušjih jajčec in ličink je neoljeni apneni dušik. Apneni dušik ima to prednost, da je zelo poceni in ni strupen kot ostala kemična sredstva, ki se uporabljajo za uničevanje muh. Smetišča, gnojišča, gnojne jame in vsi prostori, kjer se odlagajo razni organski odpadki, v katere polagajo muhe svoja jajčeca, naj se dešin-ficirajo z neoljenim apnenim dušikom. Apneni dušik se lahko uporablja v suhem stanju — prašek ali kot otopina — pomešan z vodo. Če uporabljamo apneni dušik v suhem stanju, je dobro, če ga pomešamo s cestnim prahom. Enako množino apnenega dušika pomešamo z enako množino cestnega prahu ter to zmes potrosimo na smetišče oziroma gnojišče itd. Za desinfekcijo moramo vzeti 5% količino apnenega dušika od mase, ki jo želimo desinficirati. To je: na 10O kg odpadkov 5 kg neoljenega apnenega dušika. Lahko pa naredimo tudi 8—10% apneno-dušično emulzijo, t. j. na 100 litrov vode zmešamo 8—10 kg neoljenega apnenega dušika. S to emulzijo polijemo in dobro prekvasimo smetišče ozir. organske odpadke. Tekom 24 ur po zalivanju organskih odpadkov z 8—10% apneno-dušikovo otopino po* ginejo vsa mušja jajčeca in ličinke. Ker polagajo muhe tekom pomladi, poletja in jeseni jajčeca v smetišča in gnojišča 6—7 krat, moramo pravočasno, preden se ličinke razvijejo v krilate muhe, zalego z apnenim dušikom desinficirati. Tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Kramarič Jože)