AUÜUUümALUÜ XX - 92 ¦ 1999 Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji Results of the mid-winter waterfowl counts in January 1999 in Slovenia Borut STUMBERGER V sodelovanju: s Katarino SENEGAČ-NIK, Borutom RUBINIČEM, Leonom KE-BETOM, Slavkom POLAKOM, Petrom GROŠLJEM, Andrejem HUDOKLINOM, Jožetom PEČNIKOM, Dušanom KLENOV-ŠKOM, Mirom PERUŠKOM, Denisom VENGUSTOM, Janezom SENEGAČNI-KOM, Mitjo VRANETIČEM m Marjanom GOVEDIČEM UVOD Komaj smo slovenski ornitologi dobili zimski ornitološki atlas, s katerim se nam je odprl nov pogled na razširjenost ptic v Sloveniji, že nas kvalitativni in kvantitativni rezultati zadnjih januarski štetij opozarjajo na povsem nova spoznanja. Se nekaj štetij vodnih ptic in slika o razširjenosti in številnosti vodnih ptic v naši državi bo spremenjena do mere, ko bomo trdili, da "nepomembnih" območij pri nas ni. V delu so predstavljeni rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. METODA Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) smo v Sloveniji opravili v soboto 16. in nedeljo 17. januarja 1999. Šteli smo na vseh vodnih površinah. Še pred štetjem so terenski opazovalci prejeli enoten popisni obrazec s pisnimi navodili za štetje. Večina je prejela tudi karte z vrisanimi in oštevilčenimi rečnimi odseki; te so na terenu usmerjali in razporejali lokalni koordinatorji. Štetje po odsekih na osnovi kart smo opravili na naslednjih rekah: Ledavi, Muri, Sčavnici, Pesnici, Dravi, Dravinji, Savinji, Savi Bohinjki, Savi Dolinki in združeni Savi, Ljubljanici, Krki, Sotli, Kolpi, Soči, Idrijci Mednarodno štetje vodnih ptic (IWC) Vodne ptice so življenjsko odvisne od mokrišč, tod se pojavljajo pogosto v velikih koncentracijah, in so eden najbolj očitnih kazalcev bogastva in diverzitete teh produktivnih ekosi-stemov. Standardizirana in časovno usklajena štetja vodnih ptic so tako postala ena izmed osnov za varstvo in upravljanje mokrišč. Mednarodno štetje vodnih ptic - International Waterfowl Census (IWC), ki ga koordinira Wetlands International, na nacionalnem nivoju pa DOPPS-Bird-Life Slovenia omogoča spremljanje velikosti populacij vodnih ptic na osnovi stalnih štetij po vsem svetu. Pri tem ima posebno vlogo prav januarsko štetje. Z njim na osnovi kvantitativnih podatkov na severni polobli ocenjujemo velikost prezimu-jočih populacij posameznih vrst ptic in ugotavljamo mednarodno in nacionalno pomembna mokrišča v obdobju prezimovanja. Iz omitološkega in naravovarstvenega vidika je štetje mednarodno podkrepljen argument, ki temelji na kvantitativnih kriterijih in s katerim lahko v nacionalnem merilu uveljavljamo zahteve po primernejši skrbi za ohranitev vodnih ptic in njihovega življenjskega prostora. in Vipavi (skupno 369 odsekov). Po istem vzoru je bilo opravljeno štetje tudi v Primorju (16 odsekov). V osnovi je tako skoraj zaključen triletni postopek oblikovanja mreže opazovalcev in lokalnih koordi- 6 XX - 92 - 1999 ACROCEPHALUS natorjev, s katerim želimo v DOPPS do leta 2000 zagotoviti redno spremljanje vodnih ptic na velikih in srednje velikih tekočih voda za vsak odsek posebej (Štumberger 1997 in 1998). S štetjem po odsekih pa so terenski opazovalci na tekočih vodah prešteli ptice tudi tam, kjer ni (in verjetno tudi v prihodnosti ne bo; glej razpravo) pripravljenih vnaprej določenih kart in vrisanih odsekov, ki bi jih naj prehodili. Če ptice niso bile preštete na vodni površini, je to med rezultati označeno. Preštete so bile vse vrste vodnih ptic. Letos in ob prejšnjih štetjih tudi tri, ki jih ni na listi vodnih ptic Wetlands International: to so orel belorepec Haliaetus albicilla, vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus. Na kartah vrisani in oštevilčeni rečni odseki so v rezultatih združeni v večje odseke; združevanje je bilo potrebno zaradi preglednosti in predstavitve rezultatov. Podatki za vsak rečni odsek posebej ali posamezno lokaliteto z vodnimi pticami so arhivirani v DOPPS. V nekaj primerih so se popisi dveh ali več opazovalcev na nekaterih rečnih odsekih ali lokalitetah s stoječimi vodami pokrili. V takšnem primeru je bilo upoštevano največje prešteto število enega izmed popisovalcev. Kormorani so bili z izjemo števnih območij Notranjske in Primorske in reke Slika 1: Čopasta čmica Tufted Duck Aythya fuligula, 11. 12. 1998, Ptuj (M. Vogrin) 7 AUKUCEPHALUS XX - 92 - 1999 Slika 2: Beločela gos White-fronted Goose Anser al-bifrons, 3. 12. 1998, Maribor (F. Bračko) Kolpe prešteti na skupinskih prenočiščih. Glede na razmere v času štetja so bili na skupinskih prenočiščih prešteti še delno gosi, galebi ter sive čaplje (glej razpravo). Podatki iz nekaterih poročil so v rezultatih zaradi upravičenih vzrokov le delno upoštevani; selektivni pristop je bil potreben za zagotovitev neoporečnosti štetja. Za več informacij o metodologiji štetja glej Štumberger (1997 in 1998). Zaradi predstavitve, obdelave in razlage so lokalitete z vodnimi pticami v Sloveniji v rezultatih združene v sedem (7) števnih območij (glej tabelo 1). Tako za razpravo kot za opis vremenskih razmer, povzetih po vremenskih napovedih Hidrometereo-loškega zavoda Slovenije, velja, da imajo zgolj informativen namen. VREMENSKE RAZMERE IN ZALEDE-NELOST VODNIH POVRŠIN V času štetja so bile v Sloveniji vse tekoče vode s pretočnimi akumulacijami brez ledu. Do 1/2 je bil zaledenel le zgornji tek Pesnice in Meže, do 1/4 pa majhni deli Slika 3: Siva gos Greylag Goose Ansei anser, 2. 2. 1996, Vrbje (M. Vogrin) 8 XX - 92 - 1999 ACROCEPHALUS Slika 4: Liske Common Coot Fulica atra in Beloče-la gos White-fronted Goose Anser alhifrons, 2. 2. 1996, Vrbje (M. Vogrin) Sotle in zgornji tek Poljanske Sore. Stoječe vode v državi so bile pretežno zaledenele. Delno zaledeneli so bili: Blaguško jezero 3/ 4, ribnik Jemejček 1/2, mariborski Trije ribniki z mestnim parkom 3/4, zadrževalnik Medvedce 1/4 (90% izpraznjen), Vrbje 3/4 (70% izpraznjen), Žovnek 3/4, Šoštanj-sko jezero 1/2, deponija cinkarniških odpadkov Celje 3/4, ribnik Mačkovec pri Brestanici 3/4, Sotelsko jezero 1/4 (izpraznjeno), Blejsko jezero 3/4, Šobčev bajer 3/4, Bohinjsko jezero 3/4, ribnik Čemelo (Radomlje) 1/2, Mali plač pri Bevkah (Barje) 3/ 4, Cerkniško jezero 3/4, akumulacija Kliv-nik 3/4, akumulacija Mola 1/2. V notranjo- sti države so bile zaledenele celo nekatere gramoznice, npr. ob Muri in ob Dravi (podtalna voda!); večji del je imel vsaj del nezaledenele vodne površine. Brez ledu je bil le zadrževalnik Vogršček na Primorskem. Brez ledu so bile seveda stoječe vode v Primorju. Iz opisa zaledenelosti vodnih površin lahko strnemo: stoječe vode v državi je pretežno pokrival led. Štetje smo opravili v kratkotrajni epizodi lepega vremena; v tednu pred in tednu po štetju je bila v nižinah megla in tudi velike pretočne akumulacije v notranjosti države z največ vodnimi pticami so bile domala v celoti zaledenele. Notranjost države je bila Slika 5: Žvižgavke Eurasian Wigeon Alias penelo-pe, 25. 1. 1999 Maribor (F. Bračko) 9 ACROCEPHALUS XX - 92 - 1999 Slika 6: Jata žvižgavk Eurasian Wigeon Anas Penelope, 14. 2. 1999, Piranski zaliv (I. Geister) pokrita s snežno odejo. Predhodno so se januarja najnižje jutranje temperature v Sloveniji gibale v glavnem pod ničlo. V soboto 16. januarja je bilo pretežno jasno. Po nižinah se je sem ter tja kratkotrajno zadrževala megla, tudi ob morju. Na Štajerskem in v višjih legah je pihal JV veter. Najnižje jutranje temperature so bile med -2 in -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne so dosegle 5, na Primorskem pa 7 stopinj C. V nedeljo 17. januarja je bilo povsod po Sloveniji pretežno jasno, nizka oblačnost pa je pokrivala večji del Primorske. Nekoliko se je ohladilo in najnižje jutranje in najvišje dnevne temperature so bile v povprečju za 1-2 stopinji C nižje. V času štetja je bilo nad Severnim morjem zelo globoko in obsežno ciklonsko območje, nad Alpami in Sredozemljem pa se je zgradilo območje visokega zračnega pritiska; z zahodnimi vetrovi je v višinah k nam pritekal suh in postopno toplejši zrak. REZULTATI IN RAZPRAVA Zbrali smo 491 poročil s posameznih lokalitet in odsekov vodotokov po vsej državi. Štetja se je udeležilo 281 popisovalcev. Rezultati so podani v tabelah 1-8. Prazna polja v tabeli pomenijo, da vrsta ni bila opažena. V državi smo našteli 49.800 vodnih ptic 57 različnih vrst. Na števnem območju Drave smo prešteli 23.606 osebkov 34 vrst ali slabo polovico vodnih ptic v državi. Na največji pretočni zajezitvi reke Drave, na Ptujskem jezeru, se je zadrževala krepka polovica vodnih ptic števnega območja. Na obalnem morju in sredozemskih mo-kriščih je bilo preštetih 9.613 osebkov 44 vrst. Najpomembnejša lokaliteta z vodnimi pticami so bile Sečoveljske soline z obdajaj o čim morjem, kjer smo prešteli več kot polovico vodnih ptic obalnega števnega območja. Na števnem območju spodnje Save smo našteli 3.360 osebkov 20 vrst; na reki Krki so bile preštete skoraj tri četrtine vodnih ptic. Na zgornji Savi (od Litije navzgor) je bilo preštetih 4.654 osebkov vodnih ptic 24 vrst. Po števnem območju so bile ptice razpršene; vzdolž Ljubljanice je bila prešteta kar četrtina ptic. Na števnem območje Savinje smo prešteli 3.022 osebkov 17 vrst; na reki Savinji so se zadrževale kar tri četrtine vodnih ptic. Na števnem območju Mure smo prešteli 3.809 ptic 13 vrst. Na Notranjskem in Primorskem smo našteli 1.736 vodnih ptic 22 vrst, več kot polovico na Cerkniškem jezeru. Najštevilnejša vrsta je bila raca mlaka-rica, za njo pa črna liska, rečni galeb, veliki kormoran, njivska gos, krehlja, rumenonogi galeb in mali ponirek (> 1.000 osebkov). Med najredkejšimi so bili opaženi po en (1) rdečegrli slapnik, sivogrli ponirek, beločela gos (!?), regija, tatarska žvižgavka, orel belorepec, sloka, togotnik, črni in močvirski martinec ter po dva (2) osebka velike bobnarice, mandarinke, navadne prosenke in malega prodnika. Značilnosti in zanimivosti štetja lahko favnistično in informativno strnemo v sledeče osnovne ugotovitve. Edini rdečegrli in vsi polarni slapniki so bili prešteti na morju. Polovica malih ponirkov je bila prešteta na reki Dravi. Druga polovica pa je bila zgoščena na Krki, Ljubljanici in Zbiljskem jezeru. Z izjemo števnega območja Mure je bila dobra tretjina velikih ponirkov razpršena po vsej državi, kar nekaj se jih je zadrževalo na rekah; preostali slabi dve tretjini sta se zadrževali na obalnem morju. Na slednjem so bili opaženi tudi edini sivogrli ponirek in vsi črnogrli ponirki. Število velikih kormoranov 10 XX - 92 - 1999 ACROCEPHALUS VRSTA ŠTEVNO OBMOČJE MURA DRAVA ! SAVINJA SPODNJA ZGORNJA MOTR. IN PRI- SKUPNO SPECIES COUNT AREA SAVA SAVA PRIMOR. MORJE TOTAL rdečegrli slapnik G. steüata 1 1 polarni slapnik G. aictica 48 48 mali ponirek T. rußcoMs 16 587 11 289 212 13 47 1175 čopasti ponirek P. cristaUis 21 35 14 25 21 140 256 sivogrli ponirek P. gristugena 1 1 črnogrli ponirek P. rugncottis 90 90 veliki kormoran P. carbo 135 1695 410 628 657 131 286 3942 vranjek P. arisloteäs 6 6 velika bobnarica B. steHaris 2 2 mala bela caplja E, garzetta 2 103 105 velika bela caplja E.alba 7 68 1 7 6 2 15 106 siva caplja A. cinerea 51 229 152 163 199 36 74 904 labod grbec C. oloi 56 408 22 166 66 6 1 725 njivska gos A. tabahs 2474 503 1 2978 beločela gos A albifions 1 1 duplinska gos T. tadoma 11 11 mandarinka A. galericurata 1 1 2 navadna žvižgavka A. penelope 9 1 41 697 748 konopnica A, strepera 5 34 39 krehlja A. crecca 15 1:11 85 2 13 2 1709 2937 regija A. querquedula 1 1 mlakarica A. platyi'nwchos 1004 10828 1878 1537 2497 1378 674 19796 dolgorepa raca A. acuta 4 3 5 12 žličarica A. clypeata 90 90 tatarska žvižgavka N. rufina 1 1 sivka A. ferina 1 486 12 29 71 23 2 624 čopasta črnica A. fuišguia 728 9 10 46 1 3 797 rjavka A. mariia 2 1 3 zvonec B. dangula 8 618 6 29 6 667 mali Žagar M. albeüus 105 1 10 116 srednji Žagar M. senator 2 92 94 veliki Žagar M. merganser 128 71 199 belorepec H. aibicüia 1 1 mokož R. aquaticus 36 1 30 3 70 zelenonoga tukalica G, chloropus 46 10 80 3 18 157 črna liska F. atra 16 2508 281 449 524 46 1873 5697 navadna prosenka P. apricaria 2 2 priba V. vaneRus 116 116 mali prodnik C. minuta 2 2 spremenljivi prodnik C. aipina 86 86 kožica G. gailinago 9 8 1 3 37 58 sloka S. msticola 1 1 togotnik P. pugnax 1 1 veliki škurh N. arquata 4 4 rdečenogi martinec T. totanus 159 159 črni martinec T. erythiopus 1 1 pikasti martinec T. ochropus 18 22 1 41 močvirski martinec T. glareola 1 1 mali martinec A. hypoieuccs 7 7 črnoglavi galeb L. melanocephaius 4 4 rečni galeb L. ridibundvs 2472 65 9 29 7 2077 4659 sivi galeb L. canus 788 14 1 1 42 846 rumenonogi galeb L. cachinnans 152 24 1011 1187 mali galeb L. minutus 17 17 kričava čigra S. sandvincensis 21 21 vodomec A. atthis 8 14 12 12 9 8 17 80 povodni kos C. cinchis 1 33 13 42 11 105 SKUPNO / TOTAL 3809 23606 3022 3360 4654 1736 9613 49800 Tabela 1: Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 1999 in Slovenia. Empty spaces in each of the eight charts were left merely for the sake of a better visualisation; in these count areas the species was not registered. n ACROCEPHALUS XX - 92 - 1999 VRSTA / LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 SKUP. SPECIES / LOCALITY TOTAL mali ponirek T. ruficotiis 11 2 1 2 16 veliki kormoran velika bela caplja P. caibo E.alba 3 135 2 135 7 2 siva caplja A. cinerea 9 2 1 1 6 5 6 8 4 1 3 5 51 labod grbec C. olor 2 33 6 7 2 4 2 56 njivska gos A. fabaMs 2015 300 39 120 2474 krehlja A. ciecca 11 4 15 mlakarica A. platyihynchos 55 30 3 5 64 65 540 4 1 39 11 185 2 1004 sivka A ferina 1 1 zvonec B. clangula 1 7 8 črna liska F.atra 6 10 16 pikasti martinec T. ochiopus 6 12 18 vodomec A, atthis 2 1 4 1 8 SKUPNO / TOTAL 66 33 4 12 137 2247 6 550 7 301 10 52 43 140 188 13 3809 1) Mura: Radgona - Mele / B. Weitzer, D. Zorko, 2) Mura: Mele - Petanjci / B. Weitzer, D. Zorko, 3) Mura: Petanjci - Vučja vas (brod); nepopolen popis / incomplete count B. Weitzer, D. Zorko , 4) Mura: Vučja vas - Veržej (žel. most) / F. Kosi, B. Raščan, 5) Mura: Veržej (žel. most) - Srednja Bistrica (most) / B. Bakan, F. Kosi, B. Raščan, V. Nemec, Igor Šetinc , 6) Mura: Srednja Bistrica - Orlovšček / B. Vajndorfer, 7) Gramoznica Gederovci / B. Novak, 8) Gramoznica Bakovci / B. Novak, 9) Potok Mokoš: zajetje ob mostu (Tišina) / B. Novak, 10) Hotiško jezero (mrtvica Mure) / F. Sušeč, 11) Ledava: Sotina - Pertoča (do Ledavskega jezera) / B. Novak, 12) Ledava: Ledavsko jezero (Krašči) / B. Novak, E. Bedič, F. Geder (6 sivih čapelj ob potoku Lukaj / 6 Grey Herouns along the Lukaj stream), 13) Ledava: Murska Sobota (žel. most) - Turnišče (most) / Marjan Vaupotič, 14) Ledava: v Turnišče (most)- Črni log (konec) / J. Kolenko, B. Vajndorfer, 15) Ščavnica: Spodnja Ščavnica - Gajševsko jezero / Ž. Šalamun, 16) Ščavnica: Gajševsko jezero / B. Vajndorfer, Ž. Šalamun , BREZ VODNIH PTIC / NO WATERFOWL: Bleguško jezero (Sv. Jurij ob Sčavnici) / B. Weitzer, D. Zorko, Ž. Šalamun , Črna Mlaka (Šratovci) / B. Weitzer, D. Zorko, Gramoznica Krog (Bakovci) / B. Weitzer, D. Zorko , Gramoznica Dokležovje / B. Weitzer, D. Zorko , Ribnik Taškal (Dokležovje), okolica Doline pri Lendavi / J. in J. Gone, Gramoznica Beltinci-Melinci / F. Sušeč, Negovsko jezero / Ž. Šalamun Tabela 2: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Mure Table 2: Results of the waterfowl counts carried out in the Mura region je bilo za ta čas veliko na reki Dravi (glej razpravo v nadaljevanju). Vranjeki so bili prešteti izključno na obalnem morju, obe veliki bobnarici pa ob Vipavi. Male bele čaplje so bile preštete ob Obali, za vzorec pa še na Primorskem. Krepka polovica vseh velikih belih čapelj je bila prešteta ob Dravi. Preostale so bile razpršene po vseh števnih območjih. Slednje velja tudi za sivo čapljo. Več kot polovica labodov grbcev je bila prešteta na Dravi, slaba četrtina na Krki. Prešteti so bili na vseh števnih območjih; število grbcev v državi pa je letos doseglo največjo število sploh. Ormoško prenočišče gosi so v letošnji zimi in ob štetju ponovno razbili hrvaški lovci (dnevni in nočni lov iz čolnov, posnetki oglašanja gosi, avtomatsko orožje ipd.!). Iz rezultatov štetja vidimo, da so bile njivske gosi razpršene po števnih območjih Mure in Drave. Ena sama beločela gos, ugotovljena v času štetja, je gotovo posledica omenjenega divjanja. Jata 2800-3500 beločelih in njivskih gosi je že dva dni po štetju oblikovala novo enomesečno prenočišče na Ptujskem jezeru, na Ormoškem jezeru pa je občasno prenočevala skupina gosi, velika nekaj sto ptic. Prenočevanje njivskih gosi je bilo ugotovljeno v času štetja tudi na Muri (Vajndorfer, pisno). Duplinske gosi so bile preštete samo na morski obali. Prešteli smo tudi dve mandarinki, domnevno ubežnici. Mlakarica je bila pogosta na vseh lokalitetah in na vseh števnih območjih; več kot polovica ptic je bila prešteta na Dravi. Absolutna večina čopastih črnic in zvoncev, večina rac sivk in edina samica tatarske žvižgavke je bila prešteta na reki Dravi. V skromnem številu so bile rjavke preštete na Dravi in obalnem morju, dolgorepe race pa še dodatno na Ljubljanici. Absolutna večina navadnih žvigavk in vse race žličarice so bile preštete v Primorju. Večina konopnic je bila letos prešteta ob morju, nekaj na Dravi. Po daljšem obdobju smo v Sloveniji v zimskem času ob štetju ugotovili tudi samca regije. Tradicionalni središči za kreheljca in črno lisko v času štetja sta bili ponovno števni območji Primorja in Drave. 12 XX - 92 - 1999 ACROCEPHALUS Slika 7: Veliki kormoran Great Cormorant Phalacro-corax carbo, 25. 1. 1999, Ptuj (M. Vogriri) Obe vrsti sta bili ugotovljeni na vseh števnih območjih v državi. Srednji Žagarji so se zadrževali na obalnem morju, par teh ptic pa je bil preštet tudi na Dravinji. Veliki Žagarji so bili ponovno navzoči samo na dveh števnih območjih: slabi dve tretjini na Dravi in dobra tretjina na zgornji Savi. Absolutna večina malih Žagarjev se je zadrževala na Dravi, eden na Plevelovem jezeru (Savinja), skupina pa je bila na Cerkniškem jezeru. Edini orel belorepec je bil opazovan na Dravi. Zelenonoge tukalice in delno mokoži so bili zgoščeni na nekaj lokalitetah oziroma števnih območjih: stu-denčnicah ob Dravi, Krki, Ljubljanici in zaraščenih obalnih mokriščih (glej oblak številk med rezultati). To so trenutno naša najpomembnejša območja za omenjeni vrsti; delno velja to tudi za malega ponirka. Ob dravskih studenčnicah in odseku Ljubljanice smo letos mokože šteli ob pomoči predvajanja njihovega oglašanja; rezultat je bil presenetljiv in je povsem spremenil naše vedenje o tej vrsti pri nas v času prezimovanja (nacionalni koordinator štetja naproša, da v prihodnosti z njim stopijo v stik vsi, ki bi štetje vodnih ptic opravili drugače, kot je opisano v navodi- lih!). Obalna mokrišča so bila najpomembnejše števno območje za pobrežnike. Podobno kot pri prejšnjih štetjih so z izjemo pikastega martinca in kožice vsa druga števna območja v državi manjšega pomena. Pikasti martinec je bil poleg na Dravi in Muri letos prvič preštet tudi na Ljubljanici. Na tem števnem območju pa smo po daljšem obdobju ob štetju registrirali tudi eno sloko. Navadna prosenka, priba, mali prodnik, veliki škurh, rdečeno-gi, črni in mali martinec so seveda razveseljevali samo tiste, ki so šteli vodne ptice ob morju. Tam sta bila ugotovljena tudi močvirski martinec in togotnik; januarska podatka za ti dve vrsti sta ena prvih, če ne sploh prva v Sloveniji. Število galebov v državi je bilo razmeroma veliko. Vsi čmoglavi galebi so bili prešteti v Primorju, dobra polovica rečnih galebov je bila prešteta na Dravi, slaba polovica ob morju; opaženi so bili na vseh števnih območjih. Večina sivih galebov je bila prešteta na Dravi, rumenonogih galebov v Primorju. Vsi mali galebi so bili v času štetja prešteti na Ptujskem jezeru. Na obalnem morju so se ponovno v pričakovanem številu zadrževale kričave čigre, 13 ACROCEPHALUS XX - 92 - 1999 število vodomcev v času januarskega štetja pa po zlomu prežimovalne populacije v delih Srednje Evrope raste že tretjo leto. Stalna in občasna prenočišča velikega kormorana so bila locirana pred štetjem: 19 v notranjosti države in 3 na morju, skupno torej 22. V času štetja so kormorani v soboto zjutraj in zvečer v notranjost države spali na 12 lokalitetah (Mura /1, Drava / 3, Savinja / 1, Sava / 5, Ljubljanica / 1, Krka / 1). Prenočišča kormoranov s Kolpe ležijo na Hrvaškem, s Soče pa v Italiji. Ker ribiči načrtno, a protizakonito preganjajo in streljajo kormorane, se prenočevalne skupine vedno bolj drobijo, število prenočišč pa raste, npr. v letošnji zimi so ugotovljena tri nova prenočišča. Spremenila sta se tudi dnevna dinamika in vedenje ptic (kormorani priletijo na prenočišče šele v trdi temi). Temu primerno smo v času VRSTA / LOKAL1TETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 SPECIES / LOCALITY čopasti ponirek P. cristatus 1 1 5 13 1 mali ponirek T Tußcctäs 6 16 3 1 12 132 30 56 25 32 m 37 3 14 veliki kormoran P cvifbo 638 847 210 velika bela caplja E nib, 6 11 7 23 6 7 siva caplja A cinerea 11 i 13 52 3 1 i i. 40 37 5 3 beločela gos A alb&ons 1 njivska gos A fabahs 3 labod grbec C. obr 6 3 15 6 35 47 3 173 3 45 8 58 mandarinka A. galeticulata 1 mlakarica A. platyihynchos 45 118 137 '.5 15 442 150 328 11 96 18 7340 63 384 345 T 436 150 krehlja A. crncca 4 53 42 8 020 \7 12 91 12 246 3 konopnica A strepem 5 navadna žvižgavka A venelope ': 2 6 dolgorepa raca A. acuta 4 tatarska žvižgavka N. mana 1 sivka A. ferina 3 90 138 13 6 1 131 2 76 24 2 čopasta črnica A Mgula 1 174 16 4 412 1 78 42 rjavka A. inäiüa 2 zvonec B. oiaugula 16 1 3 26 274 174 92 31 mali Žagar M aibeiluF 1 37 3 7 5 2 srednji Žagar '..' •-atator veliki Žagar M. merganser 1 14 17 5 9 2 13 1 45 7 10 orel belorepec H. albicäia 1 mokož R aquaticus 34 zelenonoga tukalica G cttoropwi 1 2 1 32 črna liska F. atra 37 42 20 1 4S 153 2C9 258 80 591 43 342 48 618 2 pikasti martinec T. octopus 2 4 13 2 kožica G. galtinag'; ¦ rečni galeb L ridibudus 671, 1730 67 sivi galeb L. canus 780 8 rumenonogi galeb L cachinnans 121 31 mali galeb L. minutus 17 povodni kos C. cinclus vodomec A.atihis 3 1 1 1 1 SKUPNO / TOTAL 95 205 212 22 27 1243 1340 878 375 104 186 13224 84 666 1534 268 1584 186 1) Drava: zajezitev HE Dravograd / T. Vrhovnik, D. Vrhovnik, 2) Drava: zajezitev HE Vuzenica / D. Vrhovnik (10 sivih čapelj na prenočišču / 10 Grey Herons at roost site), 3) Drava: zajezitev HE Vuhred / F. Bračko, D. Vrhovnik, I. Stražišnik, S. Repnik, N. Okrogelnik, D. Markač, B. Bobovnik, K. Kure, J. Grebene, D. Breznik, j. Grögl, 4) Drava: zajezitev HE Ožbalt / F Bračko, 5) Drava: zajezitev HE Fala / F. Bračko, 6) Drava: zajezitev HE Mariborski otok / J. Smole, F. Bračko , 7) Drava: zajezitev Melje / J. Smole, D. Remsko, A. Adam, L. Božič (galebi prešteti na prenočišču / gulls counted at roost site), 8) Stara Drava: Melje -Starše / L. Božič, D. Remsko, A. Adam, T. Pavič, M. Govedič , 9) Stara Drava: Starše - Ptuj / D. Kerček, M. Kerček , 10) Drava: kanal Melje - Zlatoličje / M. Vamberger, R. Premzl, 11) Drava: kanal Zlatoličje - Ptuj / S. Burjan, 12) Drava: Ptujsko jezero / D. Denac, D. Bombek, Stumberger (štetje galebov na prenočišču / gulls counted at roost site), 13) Drava: kanal Markovci -Formin / B. Stumberger, 14) Drava: kanal Formin - Ormož / B. Stumberger, 15) Stara Drava: Markovci - Ormož / B. Stumberger, M. Govedič, 16) Hajdinska in Turniška studenčnica / L. Božič, B, Stumberger (velike bele čaplje na prenočišču / Great White Egrets counted at roost site), 17) Drava: Ormoško jezero / D. Denac, 18) Stara Drava: jez v Ormožu - Središče ob Dravi / B. Kočevar, 19) Stara Drava: mrtvice med Ormožem in Središčem / B. Kočevar, 20) Meža: Črna - Koprivna in izliv Kotule / T. Hercog, I. Mlačnik, 21) Pesnica: Pesnica - Jezero sp. Pernica / B. Mencinger, Hočka gramoznica / S. Bačani, 22) Pesnica: Jezero zg. Pernica / B. Mencinger, A. Bibič, F. Andre, 23) Pesnica: Jezero Pristava / A. Bibič, F. Andre, 24) Pesnica: Jezero Pristava - Gočova / T. Fišer, A. Bibič, F. Andre, 25) Pesnica: Gočova - Sp. Velovlek / F. Janžekovič, 26) Pesnica: Sp. Velovlek - Muta (Gorišnica) / K. Stumberger, 27) Pesnica: Muta (Gorišnica) - izliv (Ormož) / D. Bombek, 28) Dravinja: Zreče - Tabela 3: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Drave Table 3: Results of the waterfowl counts carried out in the Drava region 14 XX - 92 - 1999 ACROCEPHALUS štetja, upoštevaje posebnosti na vsakem števnem območju, organizirali hkratno jutranjo in večerno štetje. Na nekaterih števnih območjih smo hkratno štetje ponovili tudi do trikrat. Seznam s prenočišči kormoranov je arhiviran na DOPPS. Prešteli smo 3942 velikih kormoranov. V primerjavi z januarskimi štetji iz prejšnjih dveh let je to število večje. Medtem ko je bilo na vseh števnih območjih v državi število kormoranov pričakovano, je bilo na reki Dravi preštetih več ptic. Tako velika števila so bila z Drave poznana le ob koncu zime, ko se prične selitev. Na to kažeta tudi veliko število in vrstna sestava galebov, preštetih po vsej državi. Nasprotno pa so bila na števnem območju Notranjske in zlasti Primorske števila skoraj vseh vrst vodnih ptic majhna. Razlogov za to ne poznamo. " 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 SKUP. TOTAL 21 17 1 5 19 2 587 1695 1 1 2 2 2 68 1 5 1 3 2 7 o 2 i 7 2 3 1 6 1 5 2 1 229 500 1 503 3 1 2 408 1 n 12 4 10 212 1 6 2 81 209 4 31 6 26 2 26 27 23 15 10828 S 1111 5 13 2 9 4 1 486 728 2 618 105 2 128 1 36 46 2508 22 9 2472 788 152 7 1 17 1 14 47 24 5 3 13 503 222 10 16 4 83 220 6 34 11 35 7 3 9 45 31 25 17 23606 Draža vas (avtocesta) / E. Vodenik, 29) Dravinja: Draža vas (avtocesta) - Zg. Pofjčane / D. Kušter, 30) Dravinja: Zg. Poljčane -Štatenberg / A. Kunst, 31) Dravinja: Štatenberg - Breg / V. Tucovič, 32) Dravinja: Breg - Bolečka vas /1. Vreš, 33) Polskava: jez Burg v Tržcu / K. Božičko, 34) Trije ribniki z mestnim parkom (Maribor) in travnik pri Pekrah / T. Koren, A. Tomažič, M. premrzl, D. Šenekar (siva caplja na travniku / Grey Heron in meadow), 35) Rački ribniki / A. Šorgo, T. Pfeifer, J. Vrbančič, R, Koražija, S. Bačani (5 sivih čapelj na polju pri Razvanju / 5 Grey Herons in field near Razvanje) , 36) Potok Črnec: Požeg -Stražgonjca / T. Pfeifer, J. Vrbančič , 37) Zadrževalnik Medvedce / S. Bačani, R. Jeromel (zadrževalnik pretežno izpraznjen / impounding reservoir almost discharged), 38) Gramoznica Muretinci (sredi polja) / A. Kosec, 39) Potok Trnava: Središče ob Dravi - Drava / B. Kočevar, 40) Gramoznici na obreškem polju (Obrez) / B. Kočevar, 41) Ribnik Jemejček (Zbelovo) / H. Roman, BREZ VODNIH PTIC / NO WATERFOWL: Betnavski ribik / J. Verbančič, T. Pfeifer (ribnik zaledenel / pond frozen over), Gramoznici pri Šikolah / T. Pfeifer, J. Vrbančič, Slivniški ribniki / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Vrbančič, Ribnik v Hotinji vasi in zalita gramoznica / R. Premzl, Kaskadni ribniki pri Vurberku / F. Janžekovič, Ribnik Podvinci / D. Bombek, Ribnik Savci / D. Bombek, A. Kosec, Glinokopni ribniki pri Pragerskem / S. Bačani, T. Pfeifer, J. Vrbančič , Hočka gramoznica / S. Bačani, Jezero Požeg / S. Bačani, J. Vrbančič, T. Pfeifer, A. Šorgo, R. Koražija, Gramoznica Tržeč / B. Štumberger, Pesnica: državna meja - Pesnica / A. Bibič, F. Andre, Pesnica: Jezero sp. Pernica - Jezero Pristava / A. Bibič, F. Andre, Pesnica: Jezero Komamik / A. Bibič, F, Andre, Pesnica; Jezero Radehova / A. Bibič, F. Andre, Kaskadni ribniki Hrastovec / A. Bibič, F. Andre, Jezero Gradišče / A. Bibič, F. Andre 15 VRSTA / L0KALITE1 SPECIES / LOCALir ^A 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 11 12 f mali ponirek T. rußcoüis 1 2 6 čopasti ponirek P. cristatus 35 veliki kormoran P, caibo 410 velika bela caplja E. alba 1 siva caplja A. cinerea 7 5 5 13 19 25 3 18 1 9 10 labod grbec C. oloi 1 1 2 1 2 15 krehlja A. crecca 70 navdna žvižgavka A. penelope 1 mlakarica A. phtyihynchos 17 16 71 599 179 295 88 149 50 30 23 sivka A. ferina 12 čopasta črnica A Mgula 9 mali Žagar M. albeüus 1 črna liska F. atia 2 1 1 195 80 rečni galeb L. ricbbundus 65 sivi galeb L. canus 14 vodomec A. atthis 1 4 1 2 1 1 povodni kos C. cindus 19 3 2 SKUPNO / TOTAL 44 26 83 615 612 322 5 108 485 215 15 41 23 1) Savinja: Solčava - Ljubno / T. Kladnik, 2) Savinja: Ljubno - Mozirje / M. Cerar, 3) Savinja: Mozirje - Dobrteša vas / M Dobrteša vas - Celje / D. Vengust, M. Kronovšek, M. Kosi, E. Čater, J. Ocvirk, 5) Savinja: Celje - Laško / V. Andoljš Zidani most / J. Senegačnik, Z. Borovšek, J. Gorišek, D. Kopriva, M. Gobec, 7) Vrbje pri Žalcu (napolnjenen 30% (Braslovče) / M. Cerar, 9) Plevelovo jezero (Velenje) / D. Vengust, B. Pokorny, 10) Družmirsko jezero (Šoštanj) / B. Poko 12) Slivniško jezero (Šentjur pri Celju) / J. Senegačnik, 13) Deponija cinkarniških odpadkov ("akumulacija" S od vasi Štifta - Nazarje / M. Kladnik, 15) Lučnica (celoten tok) / T. Kladnik, 16) Hudinja: Socka - Vojnik / M. Jurak, 17) Hudi Ložnica: Brezje (Confidenti) - izliv v Hudinjo / F. Rebeušek, 19) Voglajna: Štore - izliv v Savinjo / F. Rebeušek, BREZ cinkarniških odpadkov ("akumulacija Bukovžlak") / A. Šekoranja, Ribniki pri Goričici (Blagovna) / F. Rebeušek, Potok M. Kosi Tabela 4: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Savinje Table 4: Results of the waterfowl counts carried out in the Savinja region VRSTA / LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1 SPECIES / LOCALITY mali ponirek T. rußcollis 7 7 1 8 1 2 13 65 32 76 33 7 3 1 čopasti ponirek P. cristatus 2 6 5 veliki kormoran P. carbo 406 190 velika bela caplja i E. alba 1 1 1 siva caplja A. cinerea 1 3 11 12 5 1 11 3 4 8 27 1 3 7 16 6 labod grbec C. olor 23 1 3 4 100 7 2 njivska gos A. fabalis 1 krehlja A. crecca 2 mlakarica A. platyihynchos 4 61 39 26 1 113 3 10 33 84 17 27 48 42 233 92 142 320 4 sivka A. ferina 8 4 2 1 14 čopasta črni ca A. ruligula 5 5 zvonec B. clangula 6 mokož R aquaticus 1 zelen, tukalica G. chloropus 7 1 črna liska F. atra 106 5 2 94 73 51 23 55 2 kožica G. gallinago 3 rečni galeb L. ridibundus 4 1 4 sivi galeb L. canus 1 vodomec A. atthis 1 1 1 2 1 povodni kos C. cinclus 8 3 SKUPNO / TOTAL 13 226 460 39 14 119 4 21 36 92 35 72 116 186 394 224 278 586 11 1) Sava: Zagorje - Zidani Most / S. Merzdovnik, B. Vrabič, 2) Sava:^zajezitev HE Vrhovo / D. Klenovšek, P. Požun, M. Drs HE Vrhovo - Sevnica / D. Klenovšek, P. Požun, M. Drstvenšek, M. Zeleznik, M. & J. Gobec (vse sive čaplje na polju), 4) S M. Drstvenšek, M. Zeleznik, D. Brglez, 5) Sava: Krško - Brežice (z gramoznico v Vrbini) / D. Klenovšek, P. Požun, M. D Brežice - državna meja / H. Oršanič, M. Zobarič, 7) Ribnik Mačkovec pri Brestanici / D. Klenovšek, P. Požun, M. D Sedlarjevo (s Sotelskim jezerom) / K. Se Z. Podhraški, 9) Sotla: Sedlarjevo - Orešje / K. & Z. Podhraški, A. Martini, 10) Sot M. & M. Vranetič, A. Rajterič, 11) Krka: Šmihel - Žužemberk / E. Glavič, M. Kustrin, T. Plot, E. Blatnik, 12) Krka: Žuž Ocvirk, 13) Krka: Soteska - Vavta vas / E. & G. Reinkober, F. Ocvirk, 14) Krka: Vavta vas - Srebrniče / D. Pavlin, 15) Krka Gnidovec, K. Mihalič, G. Rogič, J. Grahek, P. Grahek, P. Popovič (4 sive čaplje na polju), 16) Krka: Ločna - Stranje / Florjančič, M. Kastelic, A. Kožuh, A. Matic, U. Zupane, L. Belarus, D. Vidic, J. Pečnik, R. Šinkovec, M. Turk, I. Iva Koprivnik /S. & M. Cizel, S. Klemenčič, J. Bračika, T. & S. Žinko, L. retelj, 18) Krka: Koprivnik - Pobočje / M. Pusto Podbočje - Čatež (izliv v Savo) / A. Hudoklin, A. Oštrbenk, V. Lopatic, M. Prah, M. Truden, B. Tomše, N. Gorišek, J. Ko Cirnski, M. Bizjak, 20) Temenica: zgornji del nad Vrhovim pri Šentlovrencu in Zijalo - Goriška vas / E. Mežan, M. Kaste Zalog - Dobrava / M. Cizel, S. Jožef, 22) Lahinja: pri Črnomlju / P. Bahor, A. Pavlovič, 23) Kolpa: Osilnica - Petrina / S. P Adlešiči - Podzemelj / M. Mastrl, M. Perušek, A. Pavlovič, 25) Ribnica: izvir - ponor / M. Perušek, 26) Rinža: Livold - D Jožef, Toplica: Šmar. toplice - izliv v Krko / B. Košak, BREZ VODNIH PTIC: Rudniško jezero / M. Masterl, M. Perušek Glinokopna jezera (Prelesje pri Mirni) / S. & J. Kolenc, Podzemelj - kopališče / M. Škrinjar (v letu 2 velika kormorana Tabela 5: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju spodnje Save Table 5: Results of the waterfowl counts carried out in the Lower Sava region VRSTA / LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 SPECIES / LOCALITY mali poni rek T. rußcollis 1 b 1 11 A 71 4 2 2 1 čopasti ponirek P. cristatus ': 19 1 2 : 1 veliki kormoran P. carbo 73 104 480 velika bela caplja E. alba 5 siva caplja A. cinerea \b 2 7 1 1 38 4 14 5 35 1 14 7 1 labod grbec C. oloi 4 15 2 3 38 3 1 nav. žvižgavka A. penelope 4 9 2 krehlja A. crecca 1 mlakarica A. platyrhynch 84 b9 290 55 54 80 97 83 79 185 48 91 496 3 8 16 dolgorepa raca A. acuta sivka A. fenna 2 7 2 31 23 čopasta črnica A. fuhgula 4 42 zvonec B clangula 3 16 10 veliki Žagar M. meiganser 21 29 4 17 mokož R aquaticus zelen, tukalica G. chloropus črna liska F. atra 29 103 2G 5 219 1 pikasti martinec T. ochropus kožica G. galMnago t sloka S. rusticola 1 rečni galeb L ridibundus 19 sivi galeb L canus 1 vodomec A. atthis 1 • 2 povodni kos C. cinclus 38 2 1 SKUPNO / TOTAL 130 106 432 108 131 173 195 450 144 196 65 200 1018 5 22 23 1 1) Bohinjsko jezero / T. Mihelič, 2) Sava Bohinjka: Bohinjsko jezero - Log in Ribno - sotočje obeh Sav / T. Mihelič, zajezitev HE Moste / T. Jančar, 5) Sava Dolinka: Breg - Radovljica (sotočje obeh Sav) - Globoko / M. Klinar, T. Jančar, 52 Mallards at Šobčev bajer), 6) Sava: Gornja Sava (Kranj) - Jama / H. Ciglič, M. Žnidaršič, B. Rubinič, 7) Sava: Jama Žnidaršič, S. Hafner, V. Logar, 8) Sava: zajezitev HE Medvode (Zbiljsko jezero) / M. Žnidaršič, M. Trebušak, 9) Sava : H Vrezec, S. Strgulc, J. Petemel, 10) Sava: Črnuče (most) - Šentjakob (most) / D. Fekonja, B. Perko, Z. Matelič, 11) Sav Trontelj (13 sivih čapelj na travnikih in njivah / 13 Grey Herons in meadows and fields), 12) Sava: sotočje z Ljubljanic Sava: Jevnica - Breg pri Litiji / K. Senegačnik, Z. Vahčič, D. Fekonja, 14) Ribnik Črnelo (Radomlje) / P. Trifunovič, 15) T Poljanska Sora: izvir - Selo (Žiri) / P. & M. Jereb, 17) Čukov bajer (Bobovek) / S. Sladic, 18) Ljubljanica: Vrhnika - Bevke - Podpeč / E. Vukelič, M.Jankovič, 20) Ljubljanica: Podpeč - Prule / R. Tekavčič, F. Stražišar, M. Mrak, 21) Ljubljan (most) / B. Majstorovič, R. Tekavčič, V. Ocvirk, 22) Ljubljanica: Fužine (most) - izliv v Savo / B. Majstorovič, 23) Grad 24) Iščica: izvir - izliv / T. Potočar - Korošec, K. Senegačnik, F. Koščak, 25) Živalski vrt mesta Ljubljane /1. Pavlin, 26) VODNIH PTIC / NO WATERFOWL: Koseški bajer / S. Osole, Mali plač pri Bevkah (močvirna mlaka) / M. Štivan, Ljubljanica / M. Mrak, Rakitniško jezero (Krim) / A. Vrezec Tabela 6: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju zgornje Save XX - 92 - 1999 ACROCEPHALUS VRSTA / LOKALITETA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 SKUP. SPECIES / LOCALITY TOTAL mali ponirek T. ruhcolhs 1 i 2 1 2 3 4 13 čopasti ponirek P, cristatus 1 3 2 9 5 1 21 veliki kormoran P. caibo 1 12 110 8 131 velika bobnarica B. steüaris 2 2 mala bela caplja E. gaizetta 1 1 2 velika bela caplja E. alba 1 1 2 siva caplja A. cinerea 1 2 5 2 1 4 3 : 1 14 3 36 labod grbec C. oloi 6 6 mandarinka A. galericulata 1 1 krehlja A. ciecca 2 2 mlakarica A. platyrhynchos 880 11 35 38 91 1 118 64 32 7 40 50 11 1378 sivka A. ferina 17 2 4 23 čopasta črnica A. Mguia 1 1 zvonec B. clangula 6 6 mali Žagar M albellus 10 10 zelenonoga tukalica G. chloropus 3 3 črna liska F. atia 12 1.4 ; 14 6 46 kožica G. gatänago 2 1 3 rumenonogi galeb L. cachinnans 6 17 1 24 rečni galeb L. ndibundus 1 1 2 1 2 7 vodomec A.atthis 5 1 2 8 povodni kos C. cinclus 1 2 8 11 SKUPNO / TOTAL 910 3 12 39 2 61 94 6 150 73 179 25 62 89 31 1736 1) Cerkniško jezero / L. Kebe, J. Dragolič, 2) Unica (Planinsko polje): Planina - Laze / J. Stergaršek, 3) Potok Stržen / P. Glavič, S. Polak, 4) Akumulacija Mola (Ilirska Bistrica) / B. Surina, 5) Akumulacija Klivnik / B. Surina, M. Vovk, 6) Reka: Vremska dolina - Podgora (Ilirska Bistrica) / B. Surina, 7) Pivka: Postonjska jama - AC (most) - / S. Polak, B. Peternel), 8) Potok Reka: mejni prehod Neblo - Snežeče / A. Figelj, 9) Soča: Tolmin - Most na Soči / P. Grošelj, j. Kavčič, 10) Soča: Most na Soči - Solkan / P. Grošelj, M. Bone, 11) Zadrževalnik Vogršček / D. Bon, P. Grošelj, M. Bonutti, A. Rijavec, Z. Škodnik, R. Gregorič, L. Kebe, 12) Zajetje za tovarno Keramex (Volčja Draga) / R. Gregorič, L. Kebe, 13) Idrijca: Idrija -Spodnja Idrija (7 km) / P. Grošelj, 14) Vipava: Miren - Renče (z glinokopom Renče in mrtvico Vipave pri Renčah) / M. Devetak, P. Grošelj, 15) Vipava: Renče - Zalošče / L. Kebe, R. Gregorič, A. Rijavec, BREZ VODNIH PTIC / NO WATERFOWL: Petelinsko jezero / S. Polak, P. Pavlic, Palško jezero (suho) / S. Polak, P. Pavlic, Potok Perilo in močvirje pri Obrovu / M. Vovk, Ribnik pri Neblu, / A. Figelj Tabela 7: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Notranjske in Primorske Table 7: Results of the waterfowl counts carried out in the Notranjska and Primorska regions Poročila o preganjanju in streljanju vodnih ptic so prispela iz petih števnih območij; najokrutnejša iz Drave. Tu so npr. lovci-ribiči že ustreljenim kormoranom rezali celo glave. Dejanje je dokumentirano. ZAHVALA Nepozaben je občutek ob misli, da v istem trenutku in kot na povelje tristo kolegov tiho, marljivo, previdno in natančno hodi vzdolž slovenskih vodotokov in stoječih voda; da ja ne bi spregledali ali preplašili kakšne ptice! Tudi letošnje januarsko štetje vodnih ptic (IWC) smo opravili s prostovoljnimi koraki, dolgimi na stotine kilometrov. Z njimi sporočamo resnico o vodnih pticah. Vsem udeležencem štetja gre prisrčna zahvala za opravljeno delo. Ta pa velja tudi za družbo Mobitel, ki je ponovno podprla vodnih ptic, dvanajsto zapored. štetje Poročevalci štetja po števnih območjih: Bojan Weitzer, Drago Zorko, Franc Kosi, Branko Bakan, Branko Vajndorfer, Bernarda Raščan, Viktor Nemec, Igor Šetinc, Bernarda Novak, Franjo Sušeč, Ernest Bedič, Franc Geder, Marjan Vaupotič, Janez Kolenko, Jožef in Jože Gone, Zeljko Šalamun (Mura),Tim in Davorin Vrhovnik, Franc Bračko, Breda Bobovnik, Nejc Okro-gelnik, Doris Markač, Katja Kure, Jerneja Grögl, Jure Grebene, Domen Breznik, Igor Stražišnik, Sonja Repnik, Franc Janžeko-vič, Bojana Mencinger, Darja Remsko, Andrej Adam, Smiljan Bačani, Rajko Kora- žija, Jakob Smole, Danilo Kerček, Matjaž Kerček, Suzana Burjan, Tadej Trstenjak, Miroslav Vamberger, Rudi Premzl, Luka 19 VRSTA / LOKALITETA SPECIES / LOCALITY 10 11 12 rdečegrli slapnik G. stettata polarni slapnik G. arctica 22 13 1 mali ponirek T. ruficolhs 21 2 čopasti ponirek P. cristatus 30 8 17 sivogrli ponirek P. griseigena 1 črnogrli ponirek P. nigticolhs 28 6 5 veliki kormoran P. carbo 220 2 vranjek P. aristotelis mala bela caplja E. garzetUi 70 velika bela caplja E.aha 15 siva caplja A. cinema 44 labod grbec C. olor 1 duplinska gos T. tadoma 9 navadna žvižgavka A, penelope 670 konopnica A. strepeia 34 regija A. querqueduia krehlja A. crecca 1190 mlakarica A. platyhiynchoi j 450 dolgorepa raca A acuta 5 raca žličarica A. clypeata 14 sivka A. letina 2 čopasta črnica A. fuligula 3 rjavka A. mania 1 srednji Žagar M. senator 22 3 1 mokož R aquations zelenonoga tukalica G, chloropus črna liska F. atra 1390 navadna prosenka P. apticana 2 priba V. vanelius 112 mali prodnik C. minuta 2 spremenljivi prodnik C. alpina 86 togotnik P. pugnax 1 veliki škurh N. arquata črni martinec T. erythiopus 1 rdečenogi martinec T. totanus 147 močvirski martinec T. glateola mali martinec A. hypoleucos 3 kožica G. gailinago 32 črnoglavi galeb L. melanocephaius 1 rečni galeb L. ticHbMdus 350 16 31 sivi galeb L. canus 5 rumenonogi galeb L. cachinnam 345 5 29 kričava čigra S. sandvicensis 4 2 vodomec A. atthis 8 1 16 12 1 5 12 5 18 1 4 15 10 10 16 1 b 4 2 1 26 1 5 3 3 10 5 6 19 2 4 1 2 34 1 13 2 5 514 119 7 10 1 30 76 10 1 103 19 78 12 2 2 152 30 3 4 4 104 28 12 45 7 15 3 1 1 5 732 37 2 12 5 45 1 SKUPNO / TOTAL 5336 60 88 37 230 357 39 132 34 106 1910 138 XX - 92 - 1999 ACROCEPHALUS 1) Sečoveljske soline z obalnim morjem / B. Rubinič, 2) Ob morju: konec Sečoveljskih solin - Rt Bernardin / A. Vrezec, T. Plazar, B. Rubinič, 3) Ob morju: Rt Bernardin - Rt Madona / A. Vrezec, T. Plazar, 4) Fiesa - jezero / A. Vrezec, T. Plazar, 5) Ob morju: Rt Madona - Rtič Strunjan / A. Vrezec, T. Plazar, 6) Strunjanske soline / L. Cencič, A. Vrezec, T. Plazar, 7) Ob morju: Rtič Strunjan -„Rtič Kane / A. Vrezec, T. Plazar, 8) Ob morju: Rtič Kane - Rtič Viližan / A. Vrezec, T. Plazar, 9) Ob morju: Rtič Viližan - Žustema / B. Rubinič, 10) Ob morju: Žustema - Luka Koper / A. Vrezec, 11) Škocjanski zatok / D. Sere, R. Tekavčič, B. Kocjančič, V, Davidovič, 12) Ob morju: Luka Koper - Zatok Polje (svetilnik) / B. Lipvušek, B. Mozetič, D. Šuštaršič, 13) Ob morju: Zatok Polje (svetilnik) - Mladinsko zdravilišče / B. Mozetič, B. Lipušek, D. Šuštaršič, 14) Ob morju: Mladinsko zdravilišče - mejni prehod Lazaret / B. Lipušek, B. Mozetič, D. Šuštaršič, 15) Rižana: izvir - izliv / L Geister, 16) Dragonja: mrtvi rokav med novo strugo in Drnico / I. Geister, 17) Dvori nad Sv. Antonom (smetišče) / I. Geister, 18) Dragonja (smetišče) /1. Geister, BREZ VODNIH PTIC / NO WATERFOWL: Jagodje (smetišče) / I. Geister Tabela 8: Rezultati štetja vodnih ptic na števnem območju Primorja Table 8: Results of the waterfowl counts carried out in Slovene coastal waters and their appertaining wetlands Božič, Darja Slana, Katja Kovačič, Barbara Kurež, Damijan Denac, Dominik Bombek, Borut Štumberger, Karmen Štumberger, Boris Kočevar, Jože Vrbančič, Tatjana Pfeifer, Marijan Govedič, Andrej Šorgo, Erik Vodenik, Danica Kušter, Albin Kunst, Vladka Tucovič, Iztok Vreš, Roman Hajd-nik, Andrej Bibič, Florance Andre, Tanja Fišer, Ivan Mlačnik, Katja Božičko, Tatjana Koren, Aleš Tomažič, Matjaž Premzl, Anton Kosec, Tihomir Pavič, Nina Marčič, Tadej Hercog, Rene Jeromel, Didie Šene-kar (Drava), Tone Kladnik, Milan Cerar, Matej Petkovšek, Miha Kronovšek, Mojmir Kosi, Egidij Cater, v Janez Ocvirk, Vinko Andoljšek, Rajko Čater, Karel Dačman, Janez Senegačnik, Jože Gorišek, Zoran Boro všek, Drago Kopriva, Denis Vengust, Boštjan Pokorny, Miro Jurak, Marija Sodja -Kladnik, Tone Kladnik, Aleš Šekoranja, Franc Rebeušek, Marjan Novak (Savinja), Tomaž Jančar, Tomaž Mihelič, Miha Kli-nar, Aleš Smolej, Henrik Ciglič, Simona Strgulc, Dare Fekonja, Peter Trontelj, Dare Sere, Valerija Strežek, Janez Leben, Zlata Vahčič, Katarina Senegačnik, Sandi Hafner, Vesna Logar, Jernej Peternel, Borut Perko, Zalka Matelič, Martin Ješe, Peter Trifunovič, Vida Lukanc, Peter in Matevž Jereb, Stanislav Sladic, vMatic Gorza, Marko Trebušak, Miha Žnidaršič, Eva Vukelič, Davorin Tome, Tomaž Remžgar, Marko Jankovič, Rudolf Tekavčič, Jožef Osredkar, Savo Despotovič, Boža Majsto-rovič, Valentina Ocvirk, Milica Štivan, Terezija Potočar - Korošec, Franci KoščaK, Irena Pavlin, Franc Stražišar, Marija Mrak, Sava Osole (zgornja Sava), Stanko Merz-dovnik, Branko Vrabič, Marjan in Jolanda Gobec, Dušan Klenovšek,v Peter Požun, Marko Drstvenšek, Matic Železnik, Darko Brglez, Hrvoje Oršanič, Miroslav Zobarič, Karmen in Zdravko Podhraški, Anton Martini, Vladimir Balon, Mitja Vranetič, Milena Vranetič, Andrej Rajterič, Stanko Pele, Stanko Lavrič, Marko Mastrl, Miro Perušek, Emil Glavič, Mateja Kustrin, Tina Plot, Marko Petje, Edvard Blatnik, Marjan Kumelj, Gregor Hrovat, Erna in Günter Reinkober, Dušan Pavlin, Zdravko in Angela Čuk, Marjan Jenko, Marina in Primož Jazbec, Rok Šinkovec, Anton Florjančič, Matjaž Cizel, Slavka Cizel, Sabina Klemen-čič, Mojmir Pustoslemšek, Andrej Hudo-klin, Anja Oštrbenk, Maja Truden, Barbara Tomše, Nataša Gorišek, Jaka Komo čar, Tamara Tomše, Pamela Glušič, Uroš Za-kovšek, Anja Cirnski, Matjaž Bizjak, Silva in Janez Kolenc, Lojze Bavdež, Polde Bahor, Miro Škrinjar, Ernest Mežan, OŠ Mirna Peč (28 poročevalcev), Janez Tratnik, Franci Jožef, Blaž Košak, Sabina Jožef, Franc Ocvirk, Ante Pavlovič, Vlado Lopatic, Matic Prah, Jože Pečnik, Gašper Kren, Uroš Gnidovec, Marinka Kastelic, Klemen Mihalič, Anže Kožuh, Gregor Rogič, Andrej Matic, Urban Zupane, Jakob Grahek, Luka Berus, David Vidre, Majda Bračika, Jože Bračika, Rok Šinkovec, Miro Turk, Irena Ivančič, Urška Vide, Aleš Mohär, Pia Grahek, Julija Popovič, Tamara in Sašo Žinko (spodnja Sava), Leon Kebe, Radoš Gregorič, Jošt Stergaršek, Peter Grošelj, Darjo Bon, Jožica Kavčič, Mitja Bonutti, Aljaž Rijavec, Zoran Škodnik, Marko De- vetak, Slavko Polak, Boštjan Surina, Mia Vovk, Branko Petemelj, Peter Pavlic, Miran Bone, Andrej Figelj, Jurij Mikuletič (No- 21 AUKUUh^HALUS Slika 8: Mali ponirek Little Grebe Tachybaptus ruficolhs, 1. 12. 1997, Žovnek (M. Vogrin) tranjska in Primorska), Borut Rubinič, Al Vrezec, Janja Plazar, Lenart Cenčič, Borut Kocjancič, Vasja Davidovič, Iztok Geister,v Borut Mozetič, Bogdan Lipušek, Dušan Šuštarič, Dare Sere in Rudi Tekav-čič (Primorje); opravičil se je Mitja Reiner. LITERATURA ŠTUMBERGER, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 80-81 (18): 29-39. ŠTUMBERGER, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 87-88 (19): 36-48. POVZETEK Štetja vodnih ptic med 16. in 17. januarjem 1999 (IWC) se je v Sloveniji udeležilo 281 popisovalcev. Na osnovi 491 poročil je bila na sedmih števnih območij v državi preštetih 49.800 vodnih ptic. Ugotovljenih je bilo 57 različnih vrst. Kvantitativno so bile za vodne ptice najpomembnejša števna območja Drave, sredozemskih mokrišč z obalnim morjem in zgornje Save. Najštevilnejša vrsta med štetjem je bila raca mlakarica, sledili pa so ji črna liska, rečni galeb, veliki kormoran, njivska gos, krehlja, rumenonogi galeb in mali ponirek. Med štetjem so bile stoječe vode v notranjosti države pretežno zaledenele, ob morju in Primorskem pa ne. Tekoče vode in velike pretočne akumulacije na rekah so bile brez ledu. 22 XX - 92 - 1999 SUMMARY In the waterfowl census carried out in Slovenia on January 16th and 17th 1999 (IWC), 281 observers took part. On the basis of 491 reports, 49,800 aquatic birds belonging to 57 different species were registered in seven count areas. The greatest number of these birds were counted in the Drava area, in the coastal waters with their appertaining Mediterranean wetlands, and in the Upper Sava area. The most numerous species during the census was the Mallard, followed by the Common Coot, Black-headed Gull, Great Cormorant, Bean Goose, Common Teal, Yellow-legged Gull and Little Grebe. Only standing waters in the interior of the country were more or less frozen over. On the coast and in the Primorska region there was no ice, the same as on running waters and great river reservoirs elsewhere. Borut Štumberger, 2282 Cirkulane 41