KNJIŽNICA MIRANA JARCA Rozmanova 26 Vse županove obljube: “Obnova vseh vrtcev” Portret: Nejc Smodiš, slikar Intervju: Boštjan Grobler, zavod Situla Komentar decembrskega “dogajanja” Novo mesto, december 2008/januar 2009, številka 4, letnik 12, cena 2,50 EUR 8000 NOVO MESTO Poštnina plačana pri Pošti 8101 Novo mesto MOC NOVEGA MESTA (/) Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto tel.: 07/ 3932-182, faks: 07/ 3932-184 http://www.vss-nm.com e-mail: vss.nm@guest.arnes.si O VEČJA IZBIRA VIŠJEŠOLSKEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA NA ŠOLSKEM CENTRU NOVO MESTO: V študijskem letu 2009/2010 nova programa INFORMATIKA in LESARSTVO. Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola, izvaja več višješolskih programov na strokovnem področju. Pričetek izobraževanja sega v leto 1996, ko so pričeli z višješolskim programom Strojništva, kateremu so v nadaljevanju sledili še programi Komunala, Elektronika in Promet. V letu 2008/09 so bili vsi višješolski programi prenovljeni po Bolonjskem načelu, kar pomeni, da so zgrajeni modularno in kreditno ovrednoteni. S tem so dosegli še kakovostnejše programe, še močnejše praktično sodelovanje s podjetji in še večjo kompetentnost študentov. Nekaterim programom seje spremenil naziv. Program Komunala seje preimenoval v program Varstvo okolja in komunala, program Promet pa v program Logistično inženirstvo. V letošnjem študijskem letu bodo poleg štirih obstoječih programov (Strojništvo, Varstvo okolja in komunala. Elektronika in Logistično inženirstvo) razpisali še dva nova, to sta višješolski program Informatika in Lesarstvo. S tem bo srednješolcem ponujena večja izbira pri odločitvi za študij. V študijskem letu 2009/2010 bodo pričeli z izvajanjem rednega in izrednega študijskega programa Informatika. Program Informatika pokriva potrebe po takih kadrih, ki nudijo tehnično podporo uporabnikom informacijsko-komunikaci-jskih tehnologij (IKT), nameščanju in vzdrževanju ter servisiranju informacij-sko-komunikacijske opreme, načrtovanju in izgradnji omrežij, uvajanju novosti s področja IKT v poslovni sistem in izobraževanju uporabnikov IKT. Redni študij poteka dve leti, izredni študij pa je organizacijsko prilagojen na dve leti in pol. Programje ovrednoten s 120 kreditnimi točkami po ECTS. Vpišejo se lahko kandidati, ki imajo opravljeno poklicno maturo (ali maturo) oziroma zaključni izpit, mojstrski, delovodski ali poslovod- Direktor Šolskega centra Novo mesto Štefan David (levo) in ravnatelj Višje strokovne šole Novo mesto Drago Simončič (desno). ski izpit in imajo tri leta delovnih izkušenj lesarstva, saj je to njegova nadgradnja, ter opravljen izpit iz dveh splošnih Velik poudarek je na kvalitetnem študiju, izobraževalnih predmetov. saj bodo še naprej poskrbeli, da se pre- Diplomant programa Informatike pri- davatelji nenehno izobražujejo in upora-dobi naziv strokovne izobrazbe inženir/ bljajo sodobne metode dela (timsko delo inženirka informatike (inž. inf.) s študenti, projektno delo, seminarske Prav tako bodo v študijskem letu naloge v skupinah). Študente spodbu-2009/2010 pričeli z izvajanjem izrednega jajo k samostojnosti, samoiniciativnosti višješolskega študija Lesarstva. Za pro- in kreativnosti, kar je zelo pomembno gram Lesarstva je že vrsto let zanimanje pri njihovem praktičnem izobraževanju v v gospodarstvu. Študenti tega programa podjetju, kjer morajo v 1. letniku študija osvojijo načrtovanje, organiziranje in pripraviti seminarsko nalogo iz reševanja vodenje tehnoloških procesov predelave, konkretnega praktičnega problema, v 2. obdelave in uporabe lesa in lesnih tvoriv, letniku pa izdelati diplomsko nalogo, kapri čemer spoznajo metode zagotavljanja tere osnova je prav tako reševanje konk-kakovosti delovnih procesov in izdelkov, retnih izvedb ali izboljšav procesov, teh-Osvojijo podjetne lastnosti, spretnosti in nologij in izdelkov, sodelujejo pri razvoju ter konstruiranju S pričetkom izvajanja višješolskih progra-novih izdelkov. mov Informatika in Lesarstvo na Šolskem Izredni študij Lesarstva bo organizacijsko centru Novo mesto zaokrožujejo ponud-izveden v dveh letih in pol (to je dve letni bo višješolskih tehniških programov, študij), program pa je ovrednoten s 120 Glede na potrebe gospodarstva bo ta do-kreditnimi točkami po ECTS. Vpisni pogoji datna ponudba prav gotovo prispevek k so enaki kot pri programu Informatika, boljšim pogojem izobraževanja na Dolenj-zaželena je srednješolska izobrazba smeri skem in v okolici. Šolski center Novo mesto Višja strokovna šola Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Informacije: 07/393 2182 vss.nm@guest.arnes.si Postani inženir/inženirka v < * % Studijski programi redni, izredni, študij na daljavo ® STROJNIŠTVO ® VARSTVO OKOLJA IN KOMUNALA ® ELEKTRONIKA ^ ©LOGISTIČNO INŽENIRSTVO ® INFORMATIKA www.vss-n m. cojn ponedeljek in četrtek, 9. in 12. februar, ob 19.30 Gledališki abonma in izven februar 09 KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE Jordi Galcerdn GRONHOLMOVA METODA le J mm sreda, 11. februar, ob 17.00 Otroški abonma in izven Ela Peroci / Desa Muck MUCA COPATARICA nedelja, 15. februar, ol Komedija izven abonmaja HRUPŽffl«±d eKvenc.* www.radiokrka.com Radio rUa lOG.G,,, park regionalni mesečnik številka 4, letnik 12, december 2008 / januar 2009 ISSN 1408-7189 Dvojno dno dolenjske prestolnice Uroš Lubej odgovorni urednik: Uroš Lubej kreativni urednik: Damir Skenderovič uredništvo: Marijan Dovič, Nejc Gazvoda, Sandra Hrovat, Iztok Kovačič, Tomaž Levičar, Gregor Macedoni, Katja Martinčič, Boštjan Pucelj, Maja Regina, Mitja Sadek, Mitja Simič, Damijan Šinigoj, Jaka Šuln urednik rubrike FotoPub: Boštjan Pucelj naslovnica: Kreator®, foto Jaka Šuln lektorica: Nina Štampohar oblikovanje: Sandra Hrovat, Studio Pašteta spletna stran: www.park-on.net urednik spletne strani: Damir Skenderovič gospodar spletne strani: Marko Dvornik vodja trženja: Boštjan Volk 040 804 083 bostjan.volk@park-on.net Revija Park je bila v letu 2008 podprta na razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za sofinanciranje programskih vsebin medijev. CTP: Grafika Novo mesto d. o. o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1300 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni kontakti: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto tel: 07 393 08 12, m-tel: 031 626 326 e-pošta: park@park-on.net naročila in distribucija: 07 393 08 12 park@park-on.net SPREHODI SE. Naročnina se plačuie ;a obdobje od naročila do konca tekočega letnika Ijulii 2008). Prekinitev naročnine je možna s pisnim preklicem in sicer 10 dm pred koncem naročniškega obdobja (1 julij 2008). Naročniki imajo 10% popust, študentje m dijaki 20%. Naročnina n tujino znaša 35 EUR. i letalsko dostavo 40 EUR. Novo mesto je pred verjetno enim najtežjih let v svoji novejši zgodovini. Dolenjska prestolnica doživlja dva udarca. Prvi je tak, kot ga doživlja ves svet. Gospodarska kriza, recesija, morda celo depresija je po mestu udarila, tako kot je udarila po vseh mestih razvitega sveta. Ker mesta živijo od davkov ter od prodaje premoženja (predvsem nepremičnin), teh pa se v tem trenutku ravno ne kupuje, bo sredstev manj. Čeprav ljudje v tovrstnih razmerah razmišljajo predvsem o sebi, bodo opazili tudi to, da bodo načrti občin za razvoj infrastrukture skromnejši, da bo še manj denarja za spodbujanje izobraževanja in da bo kultura prišla na najnižjo možno točko. Toda novomeška občina letos dosega dno, ki ni le posledica svetovne recesije. Je posledica več mandatov trajajočega vodenja občine, ki je velikokrat pod vplivom nerazsvetljene drobno-gospodarske, ljubiteljsko-kulturne, športno-rekreativne in predsodkov polne malomeščanke kvazi elite, ki je močna v prevladujočem delu občinskega sveta mestne občine, v prenekaterem vodstvu podjetij v občinski lasti ter njenih zavodov, v desetletni lepljivi podžupanski strukturi in pri delu lokalnih novinarjev. In pač v tem ali onem županu, ki ga enkrat krasita magistrski naziv in mednarodna kariera, drugič pa lovsko-gasilski vtis; ali pa v tej ali oni oblasti, ki razmer enkrat ne razume, jih drugič ne obvladuje in tretjič manipulira v svoj (malo)prid. Lokalne volitve, ki se zgodijo vsake štiri leta, postajajo zgolj maska neke kontinuitete, ki ji na žalost ni videti konca in ki zaenkrat še ni dobila resnične alternative. Mestna občina dosega dvojno dno, ker ni izkoristila zadnjih let razcveta, ko bi lahko iz gospodarske prestolnice naredila tudi duhovno prestolnico; ko bi lahko iz upravne prestolnice naredila resnično povezovalko in ko bi lahko naredila izobraževalno in kulturo središče regije, ki bi pripravljeno stopilo tudi v negotove čase. Mestna občina Novo mesto začenja kritično leto 2009 z deset milijonov evrov težkim bremenom neplačanih računov, ki so zapadli konec leta 2008. Resje bila občina v dveh letih v težkem položaju, ko je bila odvisna tudi od zunanjih okoliščin. Prav tako očitno drži, da je tudi novomeška občina oškodovana zaradi zakona, ki ga je sprejela Janševa vlada in naj bi novomeško občino v zadnjih letih oškodoval za deset milijonov evrov. Toda po drugi strani je res, da so to okoliščine, ki so bile ali bi morale biti znane vodstvu občine. Zakaj je Jankovič takoj vedel za dramatične razmere, se sprl s prejšnjo garnituro in načrtno »izsiljeval« sedanjo vlado? In zakaj je toliko časa v tem boju moral vztrajati sam? Vodstvo je vedelo ali bi moralo vedeti, da bo prihodkov od države manj. Vodstvo je vedelo, da zaradi delitvene bilance ne more najemati kreditov ali prodajati svojega premoženja. Namesto tega je vodstvo te občine živelo svoje življenje, kot da se nič ne dogaja. Realnost je udarila kot nočna mora. Morda pa teh deset milijonov ni naključje. Morda se je kdo odločil to občino izčrpati do trenutka, ko bo v resnici pred bankrotom. In tedaj bo kriza v resnici priložnost. Priložnost predvsem za tiste, ki želijo privatizirati občinsko podjetje Zarjo. Izkoristi dvojno občinsko dno in občino s pomočjo notranjih »prijateljev« prisiliti v prodajo podjetja, prvotno namenjenega predvsem skrbi za socialna stanovanja. Prodati poceni, kot se v teh časih spodobi, seveda. Po drugi strani občini ni škoda časa in denarja za izdajo Novomeškega glasnika. Ponesrečeni slavo-hlep nekega svetovalca in nekega nekdanjega novinarja, sedaj samooklicanega turističnega delavca Iva Kuljaja. Pri delovanju Kuljaja gre za cinizem brez primere, ki očitno meni, da je vodenje mesta igra groteskne vloge v nekakšnem teatru. Pri svojem najnovejšem spodletelem projektu Novomeški glasnik je očitno uspel prepričati župana, da zaobide občinsko zakonodajo, skušal je popraviti slab vtis, ki ga pušča tokratni mandat in za katerega je seveda kriva revija, ki jo držite v rokah, skušal je pretentati novomeško javnost, da je časopis »pokrit« z nejavnimi sredstvi, čeprav to ne drži, ponižal je vodjo županovega kabineta in obenem skušal preprečiti delo novinarju, ki je njegove trditve preverjal. Tako kot je s projektom Dunajski cirkus omogočil pohabljenje igrišč na Loki, tako kot je zagovarjal razbitje kulturnega spomenika pri svoji ideji o mestni vinoteki, tako kot je napol okrasil mesto in tako kot ni nikomur jasno, kaj razen zdraharjenja počne na čelu nekega občinskega zavoda, je tudi tokrat rezultat njegovega dela predvsem veliko kolateralne škode in bolj malo javnega interesa. Je pa novomeški občinski svet uspel slavo novomeških Butal ponesti tudi preko občinskih meja. Sicer šibka novomeška oblast je skušala demonstrirati svojo moč nad manjšino. Namesto romske skupnosti, ki je izvolila Danka Brajdiča, so hoteli kar občinski svetniki in svetnice odločiti, kdo (ne) bo v občinskem svetu sedel kot njihov predstavnik. Dobili so hiter in učinkovit odgovor upravnega sodišča. Slovenija je očitno še vedno tudi vladavina zakona in ne le vladavina populistične zaplankane samovolje. In še kak tak pogled s strani bi tej občini na marsikateri ravni presneto koristil. NADLISTEK Učinek sračjega gnezda brez srak Damir Skenderovič, foto Boštjan Pucelj ljubljanska banka Glasbeniki so obrnjeni s hrbtom proti Rotovžu in gledajo na cesto, umaknjeni od nje le poldrugi meter. Ne premorejo odra ali druge scenografije kot po tleh nametane kovčke za inštrumente. Čisti scenski minimalizem. Kruti scenski realizem. š ■ i i < r ...»■■"'-f'-— -: •. fe' ; - ' ' • i i - jry^£.-% ■ -v-C^ sr ‘1& ‘^Sa.-.-i S-J r -•sr ■W* “ ' ' ' j| j ’ v-vT H*'’ c'.*<»** •-4/'S*?, =-*A"k »•>- “C * 'T * ' Vjjfe ' ut»a« r/P- &'X'.- 'S' - ••- . • > k nlr. ''ri?*/. ‘..r s-s • • ••; - .i t>' 'Z.'vit;' y ■ J5* S'-' \ ■ 1 '■£Z% ''«.»fe >i & ; V";- * <-.,s • V\^r »*... i.r. J Kandijski most je nekakšen simptom neučinkovitosti novomeške oblasti. Problemov ne znajo učinkovito urejati niti pred svojim lastnim dvoriščem. Pločnika na obeh straneh mosta sta namreč v čedalje slabšem stanju in postajata čedalje bolj nevarna. Most je gojišče lukenj, skozi katere si lahko ogledujete jekleno konstrukcijo. Lahko pa se tudi spotaknete in poškodujete. Še posebej nevarno je ponoči, saj je most slabo osvetljen. Pri tem je zanimivo, da se vsake toliko časa pojavijo »vzdrževalci«, ki na nestrokoven način nekaj »uredijo«, vendar žalostna resnica že čez nekaj dni spet pogleda navzven j^Pllpp l K ^ rfel M: ’š*£m Mesto, polno dreka! Psi živijo z ljudmi že od začetka civilizacije. Nekoč so na obrobju človeških bivališč ljudi opozarjali na prihajajoče nevarnosti in odigrali vlogo čuvarjev. V zameno so jim ljudje nudili hrano. Psi danes rešujejo pogrešane osebe, vodijo slabovidne, pomagajo represivnim organom ter predvsem nudijo brezpogojno prijateljstvo dvonožcem. Toda nekateri lastniki psov poskrbijo za to, da med ljudmi vzbujajo sovraštvo do štirinožcev. Novo mesto je mesto, ki nima zelenice in žal celo pločnika, ki ju ne bi krasil kak odličen primerek pasjih iztrebkov. Zelo lepo bi bilo, če bi občinski redarji ne samo na parkiriščih, ampak tudi na zelenicah pisali plačilne naloge. - ^ A. ^ .#*<• ^ - . “S5'*r*Ji-'.5^*^a}r -* i '' " 1 ... ali pa športno vandališče. Ob igrišču namreč stoji vrtec Ciciban, ki ga je občina pred kratkim obnovila. In spet ga bo morala, saj so si lokalni vandali privoščili njegovo krhko fasado. Smešna plat Novega mesta Mitja Sadek Vsestranska je uporaba Loke. Služi za sejmišče, telovadišče, smetišče in kopališče. Tako vidimo mladino navdušeno brcati žogo po semanjih dneh po blagodi-šečih odpadkih suhokranj-skih prešičev. Na ta način je živina na Loki pripravljala mehek in »biagodišeč« teren za mlade novomeške žogobrce, začetek 20. st. (foto Dolenjski muzej Novo mesto). Ko sem nedavno tega neutrudno brskal po dokumentih novomeškega kapiteljskega arhiva, mi je prišel v roke dokaj neugleden list s tipkopisom, ki je na prvi pogled obetal vse prej kot zanimivo branje.' Ker je bilo vse besedilo na eni strani nagneteno skoraj do roba lista in se je zato zdelo, kot da je neznani avtor močno štedil s prostorom, me je od daleč bolj spominjalo na nekakšen suhoparen zapisnik še bolj suhoparne zadeve. Toda izkazalo se je, da gre za prav hudomušno zbadljivko o življenju v Novem mestu v letih tik pred 2. svetovno vojno. Anonymus je svojo kritično ost uperil v številne vidike žitja in bitja provincialnega mesteca, ki se mu je vsake toliko časa resda po(ne)srečila kakšna stvar, dosti večja od njega, a na dolgi rok svoje nature ni moglo izpremeniti. V mestecu je znal izbruhniti tudi kakšen nemirni vulkan, ki se je v času erupcije dvignil do višin Parnasa, preplavil vse ulice in poti ter zasijal do popolnosti, potem pa kmalu izginil v množici dobrodušnih, lepo zaobljenih, a dosti nižjih gričkov. Za lažje razumevanje satire pa še ščepec predhodne razlage. Iz besedila je možno izluščiti kar nekaj zaključkov. Prvi je gotovo ta, da je v mestu v času pred 2. svetovno vojno vladal oster razkol med liberalno in konservativno usmerjenim meščanstvom. Oba tabora sta bila v Novem mestu tako razdeljena, da sta imela celo vsak svoj kinematograf. Prvi je deloval v liberalnem Sokolskem domu, drugi v konservativnem Prosvetnem domu. Pri tem se avtor bolj kaže kot liberalec, ki mu gre velik cerkveni vpliv na javno spodobnost močno v nos. Toda satirik se ni ustavil le pri ideološki problematiki. Razgalil je tako rekoč vse po vrsti, od goljufivih krčmarjev, cer- kvenih tercijalk, predrznih dijakov, slabih profesorjev, občinskih velmož do tatinskih izletnikov. Pri tem je znal svoje sporočilo zakriti do te mere, da ga lahko prepozna samo zelo pozoren bralec. Ko namreč pravi, da si dobiček od prodanega vina delijo krčmar, davkarija, mestni vodovod in nekaj malega tudi pridelovalec, najostrejšo bodico skrije v vodovod. Bevando so novomeški krčmarji očitno prodajali kot čisto vino! Veliko pozornosti je avtor namenil tudi splošnim gospodarskih razmeram v mestu in njegovi okolici, prostorski problematiki in bedni mestni infrastrukturi. Nepozabna je njegova domislica o novomeški mineralni vodi, ki teče kar po ceveh. Iz bridkega posmehovanja nesposobnemu gospodarstvu, ki si ga privošči s pomočjo temeljne kapitalistične doktrine o pospeševanju blagovne menjave, vejejo vsa zavoženost, zanemarjenost in zaostalost dolenjske metropole. Preselimo se torej za okoli 70 let v preteklost. Družabno življenje se odigrava po jako številnih gostilnah, kjer se iztoči mnogo žlahtnega vina, dolenjskega cvička in pa tudi pristnega dalmatinca sumljivega izvora. Glavni dobiček si delijo krčmar, davkarija, mestni vodovod in nazadnje šele pridelovalec. Kakor da bi ne bil za to naše mestece dovolj en sam kinematograf, je pred leti začel delovati še eden. Pri tem se opaža pri nas tako ostra ločitev duhov dveh nasprotno si političnih taborov, da so si eni morali postaviti svoj kino, da ne delajo več smrtnega greha pri gledanju pohujšljivih filmov, zakaj da oni ne vidijo kaj takega, zato že skrbi stroga cenzura, ki filme večkrat močno krajša. Toda kako je s pohujšanjem cenzorjev samih, ki so celo v duhovniški obleki. Mesto premore tudi dve cerkvi. Ker je ena na hribu, kamor je pot tudi za najbolj pobožne meščane prenerodna in prestrma, so zgradili še eno na bolj priročnem mestu, kamor si hodijo lajšati dušo novomeške tercijalke, ki imajo svojo trdnjavo v cugu2 na Bregu nad Krko. Tudi dijaki radi strogega nadzorstva ob nedeljah pobožno in redno hodijo k maši. Zakaj ukor in zamera ni tako brezpomembna stvar, kot bi si kdo mislil. Študentje se ogrevajo za promenado na glavnem trgu, kjer zlasti ob nedeljah kar mrgoli mladine obojega spola, kjer poleti požira prah ali pa sprejema blatne curke, ki jih jim pošiljajo avtomobili. Največ zaslužka filmskim predstavam dajejo seveda dijaki, ki se na uho povedano, ne zmenijo dosti za tablico z napisom: dijakom prepovedano, ki visi pri najnedolžnej-ših filmih. V večernih urah po hora legalis3 pa jih srečuješ po ulicah z do oči potisnjenimi klobuki in zavihanimi ovratniki, plašno opazujoče, če se kje ne pelje obilna postava v duhovniški obleki, strah dijakov. V mestu je več dobrodelnih ustanov: Kolo jugoslovanskih sester,4 bodoča hiralnica in dijaška kuhinja, ki nudi za izredno nizko ceno svojo špecijaliteto: kislo zelje s fižolom. Imamo tudi kar 4 redove obojega spola5 in izhaja tudi Križ, verski list za prečensko, šmihelsko in novomeško župnijo. Za javno varnost skrbijo trije policaji vseh velikosti. I/ mestu je nastanjen oddelek naše hrabre vojske, katere so veseli zlasti trgovci, perice in dekleta. Vsestranska je uporaba Loke. Služi za sejmišče, telovadišče, smetišče in kopališče. Tako vidimo mladino navdušeno brcati žogo po semanjih dneh po blagodišečih odpadkih suhokranjskih prešičev. Ne smemo tudi pozabiti novomeških občinskih sej, ki so po bistroumnosti svojih debat zelo popularne. Vsaj zadnjič je nekemu zaslužnemu možu ušlo več kot 100 % ... Mesto se lahko ponaša z izvrstno godbo na pihala, p.d. Katzenmusik,6 ki žanje splošno pohvalo občinstva, saj premore celo državno himno in koračnico. Važno za tujski promet in estetsko povzdigo mesta sta predvsem pred kratkim zgrajeno stranišče in Daj dam, za katerega celo posebna izdaja čestita Novemu mestu.7 Tudi nove pokopališke kapele8 ne smemo prezreti, zakaj kupolo se je zanjo najbrže pridobilo z posebnim občinskim davkom, nazvanim kanalščina, ki je pred kratkim strašila meščane. Pohvale vredna je skrb občine za zdravje meščanov, saj jih preskrbuje z izvrstno mineralno vodo, za katero gledajo, da prav nič ne izgubi svojih mineralnih vodnih sestavin. Gotovo nočejo zaostajati za rogaško slatino in drugimi svetovnimi vrelci, celo na boljšem so, ker jo pošiljajo kar po ceveh. Stvar pa je taka. Tam, kjer jo zajemajo, nimajo čistilnih naprav in ob dežju priteče po podzemskih skrivnih dotokih vsa umazanija in gnojnica Podgorja. Kaj hočemo, imamo pač zdravnika na čelu občine.9 Mesto ima možnosti za živahno trgovino, saj bi lahko izvažalo blato, prah, že omenjeno in razloženo mineralno vodo ter tercijalke in slovenske fante,'0 uvažalo pa več pameti in dobrih profesorjev. Novo mesto je tudi važna prometna točka in še bolj važno bo postalo, ko bo dograjena nova proga na Vrbovško" (če bomo dočakali), zakaj tedaj se bo usmeril i/es promet po svetovno znani Sentjanški železnici tu čez. Beograd je za nas izredno privlačen, saj tečejo tja voda, ceste in davki. V okolici je mnogo gradov in razvalin, kar bi lahko tudi izvažali. Mogoče bi se dalo za to zainteresirati merodajne ameriške činitelje na letošnji razstavi v Newyorku. V okoliških goz- dovih taborijo ciganske družine, ki so stalni odjemalci konjederca. Priljubljeni izletni točki Novomeščanov sta Marof in Trška gora, posebno ob času zorečega grozdja, ko nepovabljeni obirajo trto. Ob proščenju pa se napijejo kislega vina in vsako leto odnese kdo krvavo glavo. Drugi turistični hrib so Gorjanci, kjer je koča SPD'2 pri Gospodični s svojim 2 m dolgim plavalnim bazenom, poleg katerega se senčijo navadno voli in telički, in pa Hudoklinov hotel pod budnim okriljem Si' Miklavža. Podgorje je izredno gospodarsko aktivna pokrajina, saj izvaža drva, jajca in kokoši in gnojnico in to vse v Novo mesto. Uvaža pa saharin, davčne terjatve ter kulturne činitelje, ki pa so orožnik, financar, župnik in učitelj, ob posebnih prilikah pa še koruzo in obljube volilnih kandidatov. Takšna je smešna plat Novega mesta. (Pa še to: če bi kdo od cenjenih bralcev vedel kaj več o neznanem avtorju ali o besedilu, naj mi prosim sporoči na elektronski naslov mltjasadek@hotmail.com). Opombe: 1 KapiteljskiarhivNovomesto, šk. 112,fasc. 22,7.2 Cug (nem. der Zug) je vlak, hiše na Bregu se namreč vrstijo kot vagoni pri vlaku. J Hora legalis (lat. zakonita ura) je bila določena ura, do katere so se lahko dijaki prosto gibali po mestu. Šolska pravila iz leta 1747 so npr. določala, da morajo biti dijaki pozimi doma po 19. uri, poleti pa po 21., sicer so bili kaznovani z zaporom. Kot zanimivost naj dodam, da je hora legalis na novomeški gimnaziji de facto obstajala še v 80. letih prejšnjega stoletja. 4 Kolo jugoslovanskih sester je bila organizacija, ki je pomagala socialno šibkejšim ženskam in otrokom. 5 Štirje redovi so bili: frančiškani, šolske sestre de Notre Dame v Šmihelu, red usmiljenih bratov v »moški« bolnici in red sester sv. Vincencija Pavlanskega v »ženski« bolnici. 6 P. d. (po domače) Katzenmusik (mačja godba) je neznosno cvileča in popolnoma razglašena glasba. 7 Daj dam je bilo podjetje (s polnim nazivom Avtomatični buffet Daj dam), ki je prodajalo hrano in pijačo iz avtomatov na žetone. 8 To je kapela na pokopališču v Ločni. 9 Mišljen je dr. Marijan Polenšek, ki je županoval med letoma 1936 in 1943. Slovenski fantje so bili katoliška telovadna organizacija, ki je nastala iz bolj znanih Orlov. " Tik pred 2. svetovno vojno so začeli z gradnjo železniške proge Črno-melj-Vrbovsko (kraj na Hrvaškem), a je vojna začeta dela ustavila. 12 SPD - Slovensko planinsko društvo. Sabina Sehič Še ne 24-letna energična in ambiciozna Novomeščanka Sabina Šehič niza uspehe za uspehom v športu, ki ga večina še vedno pripisuje moški populaciji. V preteklem letu je bila državna prvakinja v kickboksu, osvojila je prvo mesto na evropskem prvenstvu v taekvondoju na Poljskem, na najvišji stopnički je stala tudi na odprtem prvenstvu v tej disciplini v Mariboru, prav tako je zmagala na evropskem prvenstvu v kickboksu na Portugalskem ter tretje mesto na svetovnem ekipnem pokalu v Italiji. To je le nekaj njenih zadnjih dosežkov. Začetki njenih borilnih športnih aktivnosti segajo še v osnovno šolo, kjer se je vpisala na treninge karateja, nadaljevala pa je s kickboksom ter taekvvondojem. Že od malih nog je navdušena nad akcijskimi filmi, ki so jo tudi potegnili v ta šport. Od leta 2000, ko se je pričela udeleževati tekmovanj, je petkrat osvojila naslov evropske ter trikrat naslov svetovne prvakinje. Konkurenca je iz leto v leto večja, vendar bo Sabina vztrajala, dokler bo posegala po najvišjih priznanjih. Čeprav je razočarana nad dejstvom, da so pri nas borilni športi še močno v ozadju in ima zaradi tega težave pri iskanju podpore, zanje najde notranjo motivacijo. Štirikrat je prejela naziv Športnice leta Mestne občine Novo mesto. Tudi letos je kandidatka za ta naziv, ki bo podeljen 4. februarja. Sabina je aktualna svetovna prvakinja, saj je na svetovnem prvenstvu (ki poteka vsaki dve leti) leta 2007 v taek-vvondoju v kanadskem Ouebecu osvojila naslov članske svetovne prvakinje. Letos jo čakajo nove preizkušnje. In gotovo tudi novi vrhunski dosežki. Kako si pristala v bolj ali manj moškem Odločitev za ta šport je v Sloveniji še Praviš, da si začela s karatejem, športu? vedno nekoliko posebna, predvsem za nadaljevala s tekmovanji v kickboksu in Začela sem s karatejem, za katerega dekleta? Kaj je tebe pritegnilo? taekvvondoju. Kaj pomenijo ti prehodi in me je navdušil oče, ki je bil tudi moj prvi Že od malih nog sem rada gledala ak- kakšne so razlike med naštetimi? trener. Kaj kmalu sem pričela z državnimi cijske filme, risanke in se kaj prevečkrat Karate je zame neka osnova, predvsem tekmovanji, nato pa so se vrstila evropska vživela v vlogo »supermena«. Prelomnico zaradi udarcev. Poleg tehnik lahko vsebuje in svetovna prvenstva, in sicer najprej v sem naredila v osnovni šoli, ko sem se vpi- karate tudi filozofsko plat, tesno povezano kickboksu, nato pa tudi v taekvvondoju. Za sala na treninge karateja. Sledili so si vsak z vadbo. Namen karateja je namreč razvoj slednjega me je navdušil trener iz Maribora drugi dan, meni pa ni prišlo niti na misel, celega človeka skozi dolgotrajno vadbo, Tomaž Barada. Uspehi so se vrstili, hkrati da bi naporne treninge zamenjala z čim tako v pomenu fizičnega razvoja (zdravje, pa tudi volja do vsakodnevnih treningov. drugim. borba in samoobramba, šport) kakor razvo- ja osebnosti in doseganja notranjega miru. V karateju se stopnje znanja ocenjuje s pasovi. Sama sem do sedaj prišla do naziva mojstra 2. dan in svoje znanje dopolnjujem tudi z vadbo s tradicionalnimi orožji - ka-tano. Kickboks je borilni tekmovalni šport, njegova zgodovina ni znana, saj je nastal iz različnih stilov bojevanja in se tako najbolj razširil v Ameriki. Taekvrondo pa je korejskega izvora. Kje pa potekajo tvoji treningi? Kdo te trenira? Treniram doma, v Novem mestu ter v Mariboru. Doma je moj trener še vedno oče, ki je svoje čase tudi tekmoval in dosegel dva naslova svetovnega prvaka. Sem članica novomeškega Kick boxing kluba Mirage, treniram pa v športni dvorani Marof. Na treninge taekvvondoja se vozim v Maribor, kjer vadim pod okriljem Tomaža Barade, v športnem centru Barada. Svoje znanje dopolnjujem tudi z treningi boksa v Novem mestu pri trenerju Tomažu Brincu. Verjetno vsak dan... Treniram vsak dan, približno do dve uri, odvisno od vrste treninga. Pred pomembnejšimi tekmami pa več in bolj intenzivno. Treninge boksa, kickboksa in taekvvondoja si seveda razdelim po potrebi. Posegaš po najvišjih rezultatih, tako v evropskem kot tudi v svetovnem merilu. S kakšnimi odličji se lahko pohvališ? S svojimi uspehi sem začela že leta 2000, ko sem tekmovala na državnih tekmovanjih. Leta 2002 sem se že lahko pohvalila z naslovom svetovne podprvaki-nje. Od takrat dalje pa še s petimi nazivi evropske prvakinje in tremi nazivi svetovne prvakinje. Kaj pa konkurenca? V Sloveniji tekmujem že od samega začetka in opažam, da iz leta v leto tekmuje več deklet, ki so tudi čedalje bolj zainteresirana za tekmovanja. Vsaka si želi stati na stopničkah. Tako, da lahko trdim, da je konkurenca iz leta v leto večja. Tudi jaz osebno se iz teh tekem precej naučim, saj ne maram, da bi imela nasprotnice, ki jih z lahkoto premagam. Rada se potrudim za naslov državne prvakinje, saj na vsaki tekmi pridobim nove izkušnje. In širše, v svetovnem merilu? V svetovnem in evropskem merilu je zgodba veliko drugačna. Konkurenca je veliko večja in na vsakem koraku je nasprotnica, ki se želi povzpeti v sam vrh. Na primer z Nicole Trimmel iz Avstrije imava vedno močne borbe. Z njo se pogosto borim v polfinalu in finalu kickboksa. V taekvrondoju Pa so v samem svetovnem vrhu predvsem dekleta s Poljske. Pri njih je to nacionalni šport, saj lahko tisti njihovi tekmovalci, ki postanejo prvaki, od tega tudi živijo. Tu je konkurenca gotovo najmočnejša. Borilni športi pri nas niso najbolj cenjeni, ali če rečem drugače - niso dovolj komercialni, da bi nekdo s takšnimi odličji od uspehov tudi živel. To ne velja le za borilne športe, tudi za mnoge druge. Ne dolgo nazaj sem gledala neko oddajo, v kateri so gostili Primoža Kozmosa. Govora je bilo predvsem o tem, kako bi država s štipendijami in pokojninami pomagala najboljšim športnikom, da jim zagotovi prihodnost. Prišla sem do zaključka, da je zelo pomembno, ali tekmuješ v športu, ki je pri nas cenjen, poznan in se ga zato tudi podpira, promovira ali pa tekmuješ v takšnem, ki je bolj odmaknjen. Tudi vrhunski rezultati ne prepričajo dovolj. Če bi bila evropska ali svetovna prvakinja v katerikoli smučarski disciplini ali pa atletinja s takšnimi priznanji, kot jih imaš ti, bi te nosili po rokah. Kaj je po tvojem mnenju vzrok za takšno diferenciacijo? Borilni športi pri nas še niso tako popularni. V Novem mestu nimamo niti tekem, malenkost boljše je v Ljubljani in v Mariboru. Tu v Novem mestu me še vedno sprašujejo, kaj pa je to kickboks, medtem ko v Mariboru to bolj poznajo. Ogromna razlika je vidna že v primerjavi s sosednjo Hrvaško. Zagrebški novinarji so za te športe veliko bolj zainteresirani, tekmovalci in tekmovanja so javnosti bolje predstavljena, zato lahko ljudje veliko lažje spremljajo dogajanja. Upam, da se bo z leti tudi pri nas to stanje pričelo zboljševati. Kakšne pa so nagrade za svetovno prvakinjo? Po samem osvojenem nazivu po tekmi prejmeš pokal oz. medaljo in diplomo. Če sprašuješ za denarne nagrade - tega ni - vse je na radodarnosti sponzorjev. Če dosežeš vrhunske rezultate, evropski ali svetovni naslov, se da nekaj zaslužiti, ne pa od tega tudi živeti. Vsaj pri nas ne. Pri čem pa ti sponzorji pomagajo? Sponzorji mi predvsem financirajo stroške tekmovanj. Imam nekaj glavnih sponzorjev, pa tudi veliko takih, ki mi financirajo le stroške določenih tekem. Kako pa je s pridobivanjem sponzorjev? Moram se zahvaliti vsem sponzorjem, ki mi omogočajo, da lahko še vedno tekmujem. Ne želim jih naštevati, ker bi gotovo kakšnega pozabila. Vendar je dobiti nekoga, ki te je pripravljen sponzorirati, zelo težko. Predvsem je sponzorstvo odvisno od tega, na kakšno osebo se obrneš. Če je to nekdo, ki ga šport zanima, je ponavadi tudi veliko bolj odprt in pripravljen prisluhniti. Mi je pa pri takšnih zadevah v veliko pomoč, da sem bila nekajkrat športnica Novega mesta, kar je že pripomoglo k podpisu kakšne sponzorske pogodbe. Ne morem mimo vprašanja o tvoji udeležbi na tekmovanju za Miss Slovenije oz. Miss Dolenjske. Mnogo ljudi te še vedno veliko bolj pozna po lepotnem tekmovanju kot po tvojih športnih dosežkih. Kako pa na to dejstvo gledaš ti? O udeležbi na lepotnem tekmovanju me sprašujejo mnogi. Gre samo za to, da se rada preizkusim v različnih stvareh. Na lepotno tekmovanje, izbor za Miss Dolenjske, me je pred dobrimi petimi leti pravzaprav prijavila prijateljica. Po pravici povedano, nisem niti približno vedela, kako takšni izbori potekajo. In povsem nepričakovano sem zmagala ter se s tem uvrstila med dvanajsterico, ki se je potegovala za naslov Miss Slovenije. Kaj bi dekletom bolj priporočala - borilne športe ali lepotna tekmovanja? Zagotovo bi se odločila za borilne športe. Ne gre le za borbo in posledično izražanje nasilja, kot mnogi menijo. Sama na to nikoli nisem gledala s tega vidika. Vsekakor bi to priporočala, saj krepi telesno in duševno pripravljenost. Pa tudi, če se znajdejo v kakšnih neljubih situacijah, ko se je potrebno braniti, ta znanja ne bodo odveč. Poleg tega tudi izoblikuje postavo. Tako kot vsak šport, ki si mu predan, te dopolnjuje, značajno izoblikuje in utrdi kot osebo. Pomaga v vsakdanjih trenutkih, ko sta potrebna odločnost in pogum, pa tudi volja in vztrajnost. Če bi imela možnost, da se ponovno odločaš in izbereš katerikoli šport - kaj bi izbrala? S čimerkoli bi se ukvarjala, bi to počela predano. Spomnim se, da sem se nekoč želela preizkusiti v ritmični gimnastiki. Ta šport se mi tudi nekako privlačen. Toda če bi izbirala, bi izbrala enako. Borilne športe. Tudi tvoj oče je bil nekoč svetovni prvak v kickboksu. Torej imaš neko zaledje oz. podlago že v družini? Ja, res. Oče je bil moj prvi trener, ki je skrbel, da sem morala pridno in redno trenirati. Kako dolgo boš nadaljevala s tekmovanji? Sicer si še zelo mlada, vendar kljub temu - ali obstaja pri tekmovanjih v borilnih športih kakšna starostna omejitev? Starostne omejitve tu ni. Opazila sem celo, da se nekatere ženske vrnejo, potem ko so rodile. Meni se to ne zdi najbolje. Sama zase pa vem, da bom, dokler bom tako dobra, vztrajala, ko pa teh rezultatov ne bom zmogla več dosegati, bom s tekmovanji prenehala. Ta mesec imate nekaj pavze. Kdaj pa se prične tekmovalna sezona? Januarja imamo po navadi prosto, ker je čas priprav. Prva tekma je že konec februarja. Nato pa vsak mesec po dve tekmi. Prosto imamo tudi poleti, med junijem in septembrom. Ti trije meseci so potrebni za počitek in regeneracijo. Jeseni pa se tekmo- valno obdobje nadaljuje vse do januarja. Kakšne preizkušnje te čakajo to leto? Začela bom z državnimi tekmovanji. Že meseca marca oz. aprila me v Španiji čaka evropsko prvenstvo v taekvvondoja Udeležila pa se bom tudi svetovnih tekmovanj v obeh disciplinah - taekwondo-ju in kickboksu. Na Novi Zelandiji bo konec leta svetovno tekmovanje v taekvvondoja v kickboksu pa se bomo pomerili v Avstriji. To leto bo torej precej naporno, tako da so nujno potrebne dobre priprave. Bi nam zaupala kakšno zanimivo prigodo s tekmovanj? Vedno se zgodi kaj zanimivega. Mogoče se mi je najbolj vtisnila v spomin borba z neko Hrvatico. Hrvatice so zelo impulzivne borke, ki bi za zmago storile marsikaj. Stali sva v ringu, ko me je s precej ostrimi besedami spodbujala, češ, daj me, saj me ne moreš. Ker je tak način precej nenavaden, oz. je izpadlo komično, sem se začela smejati. To pa je seveda njo še bolj podžgalo in razjezilo. Med borbo je naredila precej napak in izgubila. Očitno me je podcenjevala in bila prepričana, da je mnogo boljša. Mogoče zaradi tvojega precej nežnega videza? Moram reči, da ne izgledaš kot dekle, ki se bori v ringu. Mogoče tudi to. Sama zaradi videza nisem nikoli in nikogar podcenjevala. Je pa res, da je v borilnih športih veliko deklet širokih ramen in bolj moške postave. Tudi sama imam nekaj težav s telesno težo, saj moram pred tekmami ponavadi hujšati. V kickboksu namreč tekmujem v kategoriji do 65 kg, v taekvvondoju pa nad 70 kg. Moja normalna telesna teža se giblje okoli 70 kg. Torej moram za tekme v kickboksu vedno izgubiti kar nekaj teže. Kaj pa prosti čas? Kaj počneš, ko ne vadiš in ne tekmuješ? Takrat si vzamem čas za stvari, ki jih ne morem početi med tekmovalno sezono. Veliko časa preživim s prijateljicami ob kavi, poleti gremo seveda na morje, pozimi pa obiščem mamo, ki živi v Kranjski Gori. Skratka, ukvarjam se z vsemi drugimi stvarmi, za katere sem zaradi tekmovalnih obveznosti in priprav nanje običajno prikrajšana. Zaupala si mi, da se boš po končanem študiju na kemijski fakulteti zaposlila v farmaciji. Nameravaš popolnoma prenehati z borilnimi športi? Tekmovati bom prenehala, ko bom začutila, da več ne zmorem obstati na samem svetovnem vrhu. Glede na to, da bom v kratkem pričela delati, bom primorana delo usklajevati s treningi in tekmami. Ko bom končala s tekmovanji, si želim svoje pridobljeno znanje in izkušnje prenašati na mlajše. Moja velika želja je delo z mladimi. Že sedaj imamo v Novem mestu nekaj zelo perspektivnih otrok. Upam, da bom lahko s pomočjo sponzorjev v Novem mestu odprla športni center ter v njem skrbela za svoj podmladek ter ga vzgajala v evropske in svetovne prvake. Tako kot vsak šport, ki si mu predan, te dopolnjuje, značajno izoblikuje in utrdi kot osebo. Pomaga v vsakdanjih trenutkih, ko sta potrebna odločnost in pogum, pa tudi volja in vztrajnost. Vrtovi, kot jih v svojih fotografijah interpretira Primož Brecelj, nas nevsiljivo ponesejo v svoje zelene sobane. Prežeti z dejavno tišino, (po)tiho izgovarjajo zgodbe, ki so zapisane v spominu njihovih kotičkov in gredic. Tem bivališčem zelenja, posnetih v trenutkih odsotnosti njihovih prebivalcev, je fotograf sledil z izbranim občutkom za izražanje onstran zunanjega. Brez intervencij ali posegov v fizično je znotraj črno bele lestvice in njenih (mestoma) dramatičnih svetlobnih vrednosti zajel njihove podobe, izčiščene motive pa nadgradil z razkošjem in s prefinjenostjo likovnega izraza. Brecljev vrt je oaza zelenja, prežeta s spomini na prijateljska druženja, je igrivi peskovnik znotraj gredic ali dom živalim, je prizorišče, kjer življenje in njegovo bogastvo postaneta vidna na najbolj mikaven način. Skozi pohajkovanje po gredicah in vrtnih kotičkih vlogo protagonistov igrajo detajli - stoli in klopi, v pesku počivajoče igrače, cvetlični lončki, tlakovana stezica, ki vodi v zeleni paradiž ali kamnito zidovje, ki ga vztrajno objema bršljan. Prizorišča spreminjanja letnih časov se simbolično prepoznavajo kot oder, na katerem se razpleta krog življenja. Zid, ki vrt ograjuje, ohranja in neguje notranje cvetoče sile. Skozenj vodijo napol odprta vrata, ki vabijo v pripovedovanja narave, prepletena z zgodbami, ki jih je zapisalo bivanje ljudi, stvariteljev in varuhov teh zemeljskih paradižev. Brecelj je te kraje »človeškega včeraj« s postavitvijo v danes posvetil v prostore, v katerih so projicirane žive sledi iz nekoč. Iz njih sočasnosti pa je izluščil rahlo nostalgično razpoloženje, lahno ubranost stekanja časa. Fantazije vrtov se skozi fotografovo lirično noto iskreno in jasnega lica odpirajo v tihožitja živega. Skoznje pa odzvanjajo akordi beline in črnine fotografske skale ter rahločutne estetike... tekst: Tanja Cigoj Portret: Nejc Smodiš v / " ^ i/ Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Njegovo vodilo je domišljija, ustvarjati pa skuša po spominu, najraje s kemičnim svinčnikom in tušem. Kot je ugotovil, so se zadnje čase stvari začele razvijati z veliko hitrostjo, kar ob začetku ni pričakoval. Svarilo pred zakrivanjem oči pred resničnostjo, zmedenost, na pragu izumrtja, našo usodo od Pangee naprej krojijo pošastni klovni, simbol naše smrti, konec verovanj, smrtni odraz duše, razkritje, snemanje mask, vprašljivo poreklo, zlomljen, zatrt, odpisan, nekaj bo le ostalo, sem si tolmačil do potankosti izdelane ter izredno povedne risbe v decembru izdanega umetniškega koledarja Dark Lines štiriindvajsetletnega Novomeščana, za katerega sem nedavno, podobno kot marsikdo, po priimku sodil, da je pač brat znanega novomeškega košarkarja, in zato verjetno tudi on povezan s košarko. Nejca Smodiša sem prvič opazil predlani, ko je v hirajočem Narodnem domu sodeloval na skupinski razstavi tamkajšnjih trdoživih samorastnikov Zadnji krik sokola. Pravzaprav je takrat s svojimi domišljijskimi maskami in z risbami, ki bi jih lahko imeli tudi za nastale pod vplivom tako imenovane rock-gotike in širše pop kulture, opozoril na lastno nadarjenost, ki je skozi njegove skupne razstave s Sebastjanom Šeremetom, različno likovno snovanje in skozi samostojni razstavi v bršljinskem Brblarna baru ter v atriju Knjigarne Goga prišla še močneje do izraza. Sliko je izrazito dopolnil njegov umetniški koledar, v decembru izdan pri Zavodu za kultum in turizem Kulttur Mete Kocjan, ki ga je oblikoval Jure Šuln. Koledar Dark Lines odlikujejo natančna risba, obvladovanje risarske tehnike in izrazito sporočilna simbolika. Smodiševo delo poleg očitne nadarjenosti razkriva avtorjevo globoko notranje iskanje in hkrati svojevrstno stigmo, z njo povezano osamljenost ter bogato domišljijo in odgovornost do sveta. Vse omenjeno sodi med razloge za njegovo temeljitejšo predstavitev. Kot je povedal, se od malih nog počuti risarja, zato se je po srednji ekonomsko trgovski šoli poskušal vpisati na ljubljansko likovno akademijo, kjer so ga na sprejemnih preverjanjih zavrnili, vmes se je po družinskem zgledu še nekaj poizkušal s košarko, pa se ni izšlo. »Nismo vsi za vse,« je poudaril. Najprej ga je osnovnošolski učitelj likovnega pouka napotil k izkušenemu od Nejca nekaj let starejšemu samoraslemu umetniku Sebastjanu Šeremetu, ki ga je v slogu nekdanje slikarske stanovske bratovščine sprejel kot svojevrsten mentor. »Najprej me je pripravljal za sprejemni izpit, ko nisem bil sprejet, pa sva nadaljevala skupaj,« je dejal. Čeprav je bila zavrnitev tudi razočaranje, je ob Šeremetu Nejc sčasoma spoznal, da je lahko tako kot ustvarjalec svobodnejši. Lotila sta se vrste projektov in jih po njuni sodbi uspešno zaključila. Razstavljala sta v Celju in Trbovljah, sodelovala pri snemanju videospota in opremila knjižno izdajo. »Sebastjan me je seznanil z različnimi tehnikami, načini in izzivi, dobil sem nekakšen pospešen študij. Čeprav se sliši nemogoče, sva skušala iskati nekaj novega, pri tem pa sva veliko kombinirala in poizkušala, še vedno pa najraje rišem.« Nejc se je v treh letih resnega likovnega delovanja odločil, daje to prava pot. Namenil seje nadaljevati in vztrajati, ne ve pa, ali bo pri jem ostalo. »Spoznavaš nove ljudi. Vedno so nove poti. Še vedno se, tako kot vsi, iščem. Zame je najbolj važno, da ustvarjam, rišem in oblikujem. Menim tudi, da sem glede tega na dobri poti in da bo v tej smeri zagotovo nekaj nastalo.« Čeprav je glede možnosti, ki jih ima na likovnem prizorišču, realist, je Smodišev likovni svet močno fantazijski in obenem mističen. Njegovo vodilo je domišljija, ustvarjati pa skuša po spominu, najraje s kemičnim svinčnikom in tušem. Kot je ugotovil, so se zadnje čase stvari začele razvijati z veliko hitrostjo, kar ob začetku ni pričakoval. Koledar, ki v njegovem delu predstavlja določen mejnik in vrhunec, ga je povezal z novimi ljudmi, kot mlad ustvarjalec pa ugotavlja, da sta po njegovem izidu zanj nastopila praznina in nemir, ki ju mora čim prej zapolniti z novim snovanjem. Na začetku pogovora je omenil, da ga lastna generacija kot umetnika ne sprejema oziroma ne razume, marsikdo med njegovim znanci pa sploh ni vedel, da se ukvarja z umetnostjo. Večina gaje še do nedavnega povezovala s košarko in z bratom, on pa bi rad stopil iz njegove sence. »Tako pač je, me pa stalno povezovanje z njim čedalje manj obremenjuje. Tudi doma so se sprijaznili s tem, da sem od njega močno drugačen, čeprav je bilo sprva težko, saj sem bil nekako namenjen, da mu sledim. Mogoče mi je malo žal, ker se mamin trud ni obrestoval, kot je pričakovala. Mislim, da sem nekatere ljudi razočaral,« je povedal močno samokritično. Kar preveč za tako risarsko spretnega in zvedavega mladega moža, ki pa na pogled resnično deluje kot košarkar. Njegov razvoj je pač ubral lastno pot, v kateri se je našel in v kateri neskončno uživa. »Mogoče me ni nikoli nihče vprašal, kaj bi jaz rad. Sedaj točno vem, kaj hočem. Sem motiviran in odločen,« je povzel. Pogovor z njim me je, podobno kot njegove risbe, razveselil. Menil sem že, da njegova uspavana ter z vsem, kar dobi na krožniku, pretežno zadovoljna generacija ni sposobna upora. Pa je! Ravno s samorastniki, kot sta Sebastjan Šeremet in Nejc Smodiš. STRELADIJAŠKA Moralni poduki neke dame mmmm Katja Martinčič, foto Jaka Šuln pr- ■' Wt •» - i ■ S srebrno žličko je nadvse previdno nesla malo krem-šnitke v natančno naličena usta, drobno pomljaskala, zavila z očmi od ugodja in zamahnila z rdečimi kremplji, potem pa, fina gospa, kot je, ugotovila: »Največ, kar si iahko človek danes želi od svojih otrok, je, da niso na mamilih pa da so prav zvezani«. Možganska kap. Ko sem si verbalno opomogla, sem rahlo objestno zahtevala pojasnilo, kako naj vendar zgleda tak, »prav zvezan«, človek. »Daj, no, saj veš, punčka,« se je branila in se šobila nad miniaturno skodelico, »je že res, da smo danes strašno liberalni, droge še celo nekako razumem, ampak toplovodarjev - teh pa res ne podpiramo. Kam bi pa prišli?« Že, že, gospa K, konformizem in kulturno vedenje, pa take tore. Saj se razumemo. Praviš, da bi raje videla, da je tvoj sin džanki kakor gej. Povsem po pričakovanjih, moderni rdeči šminki navkjub. A da je to tudi vse in celo največ, kar si lahko naiven starš dandanes želi in pričakuje od otroka, ta pa je nizka, gospa K., udarec pod pas. Skoraj bi si upala trditi, da so na svetu hujše reči od fantkov, ki jim ne dišijo punčke, in obratno. »Pomisli malo, da imaš otroka, lepega sina, recimo, na katerega staviš vse, celo življenje delaš zanj, potem se pa takole izpridi in dedce grabi za rit, po možnosti na javnem mestu,« je še pristavila in popivnala sladkor v prahu s cvetačaste šobe. Hude obtožbe za tako fino damo. Potem je še malo otresala, da ni vse skupaj nič čudnega, če pa otroci gledajo Mariote in Anžeje, vulgarne filme in izprijene oddaje, kjer se naučijo raznih bedarij in pridobijo nizke nagone. »Samo tako se lahko zgodi, da iz normalnih in uglajenih družin pridejo takšne reči,« je že skoraj piskala od zariplega ogorčenja. Nato sem si gospo K. drznila izzvati še z vprašanjem, kakšne risanke in oddaje je gledala ona, predpostavila sem, da več ali manj o sežiganju čarovnic na grmadah pa morda kakšno o koncentracijskih taboriščih. Rekla je, da nisem resna, ampak nisem razumela te trditve. Zanalašč sem ji vrgla na pladenj še dejstvo, da tudi jaz poznam kakšnega »narobe zvezanega«, pa sem še vedno živa, celo zadovoljna in večinoma čisto normalno funkcioniram. Takšne reči pač nimajo vpliva na okolico, kvečjemu obratno in človekova »zvezanost« ne vpliva bistveno na njegovo osebnost. Malo se je presedla na stolu, se ozrla naokoli in se živčno posmejala, kot da opazuje, če jo slučajno nameravam zgrabiti za koleno in ali naju kdo pozna. Začela mi je iti na živce z vsem svojim sprenevedanjem, skoraj zabrusila sem ji, da je stara in zatežena, da naj ne hlini liberalnih nazorov, ker je spohala dva jointa v najstniških letih in se mečkala za vogalom samo ponoči, daleč od ulične razsvetljave. Za sekundo me je ubila s pogledom, češ: »Kaj pa ti veš, smrklja,« in še naprej samozadostno praskala po porcelanu. Bob ob steno, prepričevati takšne K. gospe, ki toliko vedo o vzgoji in morali. »Ali si zvezan prav ali pa narobe, vmes ni prav veliko. Sploh pa takšni ljudje ne morejo imeti otrok. Že tako nas je malo, potem bomo pa izumrli, zaradi njih! Pa zaradi ciganov in šiptarjev.« Gospa K., morda pa ljubezen ne bi smela biti stvar vzgoje, ampak domena čustev? Homoseksualci se niso pojavili šele takrat, ko so Sestre izdale prvi singel, ampak že dosti prej, samo da so jih, vsi gospodje in gospe K., za določen čas strpali v omare. In res zvenite že malo hitlerjevsko, veste? Saj ne, da se delam napredno in pametno, samo posmehujem se vam, homofobna bakterija. (Zadnji stavek sem izrekla samo v mislih, ker sem se bala srebrne žličke, s katero mi je krčevito opletala pred obrazom.) Namrdnila se je še za nekaj dodatnih odstotkov, pomembno dvignila brado, da sem si lahko ogledala uvele vratne gube, in zabevskala: »Me prav nič ne briga, na kaj namigujete, kar se spodobi, se, kar se pa ne, se pa ne. Človek mora paziti, kakšen vtis zbuja.« Kozarec je besno treščila ob mizo, da se je stari za sosednjo mizo zdrznil. Priznam, ni se mi več dalo preganjati z eminenco, tako da sem začela kar pospravljati svoja orožja. Medtem je gospa K. lično zložila na mizico predse svoj prisrčen telefonček, denarnico in damsko ogledalce. Očitno je bilo, da se lahko poberem, ker čaka nekoga drugega in si pred tem namerava še popraviti šminko, ki ji je pobegnila navzgor in navzdol po gubah okoli ust. Oglasila se je osladna melodija in njena roza žaba je začela vibrirati prek mize. Gospa K. je zardela. Na zaslončku je pisalo Ljubica. www.park.si VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE NOVO MESTO Visoka šola za Visoka šola za Visoka šola za upravljanje in poslovanje tehnologije in sisteme zdravstvo Novo mesto Naslov programa: upravljanje in poslovanje Strokovni naslov: diplomirani/a ekonomist/ka (VS) Obseg programa: tri leta v obsegu 180 KT Lokacija vpisa: Novo mesto, Ljubljana, Maribor Naslov programa: informatika v upravljanju in poslovanju Strokovni naslov: diplomirani/a ekonomist/ka / poslovni/a informatik/čarka (VS) Obseg programa: tri leta v obsegu 180 KT Lokacija vpisa: Novo mesto, Ljubljana Naslov programa: tehnologije in sistemi Strokovni naslov: diplomirani/a inženir/ka tehnolog/inja (VS) Obseg programa: tri leta v obsegu 180 KT Lokacija vpisa: Novo mesto Naslov programa: zdravstvena nega Strokovni naslov: diplomirani/a zdravstvenik/medicinska sestra (VS) Obseg programa: tri leta v obsegu 180 KT Lokacija vpisa: Novo mesto Informativni dnevi: Novo mesto - redni študij: petek, 13.2.2009, ob 10.00 in 15.00 uri; sobota, 14.2.2009, ob 10.00 uri Novo mesto - izredni študij: petek, 13. 2. 2009, ob 16.00 uri; sobota, 14. 2. 2009, ob 10.00 uri Ljubljana, Vodovodna 100 - izredni študij: petek, 13. 2. 2009, ob 16.00 uri; sobota, 14. 2. 2009, ob 10.00 uri Maribor, Andragoški zavod, Maistrova 5 - izredni študij: petek, 13. 2. 2009, ob 16.00 uri Informacije: Informacije: Informacije: Telefon: 07/393 00 20 Telefon: 07/393 00 19 Telefon: 07/393 00 19 Spletna stran: www.visoka-sola.com Spletna stran: www.vites.si Spletna stran: www.vsz.vs-nm.si E-pošta: vsup.nm@guest.arnes.si E-pošta: vites.nm@guest.arnes.si E-pošta: vsz,nm@guest.arnes.si PRIJAVNI IN VPISNI POSTOPEK: Kandidati se prijavijo na obrazcu Prva prijava za vpis v I. letnik (obrazec DZS 1,71/1 je na voljo v večjih papirnicah in knjigarnah). Izpolnjeno Prvo prijavo pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana. Kandidati lahko oddajo prvo prijavo tudi na spletni strani: www.vpis.uni-lj.si. Prvi prijavni rok je od 10.2. do 8.3.2009. ROLETARSTVO n®i£ m 2»^ ^ o r> o /rf a ntr/ /irfnc.sc o.srrn n trn/ rfncrH’ srečne, rur/ nrrzrrrfnje n.\tr/: .sfir> zna. r/(r fe ztfrrroje /taj rte/jrr! u/utu/.medte.si Zafu/aljujemo se kupcem in poslovnim partnerjem za dobro sodelovanje in izkazano zaupanje. Praznično zvonjenje utihne in svetloba sveč ugasne. Toda mir v duši, sreča v srcu in topel stisk dlani ostanejo! Vse lepo v prihajajočem letu 2009. Vaša Komunala Novo mesto MINEVANJE Kadar nimaš nič, veš, kaj imaš ►M Potrpeti človeško muhavost in izginevanje večne tekme med spoloma “kdo bo koga”; zavzemam se raje za “daj - dam” sistem. Da ne omenjam prihranka celo pri kurjavi, če se dva, ki se imata rada, več stiskata in crkljata. Natalija Mikec, foto Boštjan Pucelj Kot ponavadi v pričujoči kolumni nimam v mislih konkretno nikogar, pač pa igram na strune kolektivne zavesti, ki ima praviloma širši domet kot zgolj dnevne novice. Moj namen bo več kot dosežen, če bi ali bo moj tokratni zapis količkaj prispeval k ohrabritvi in potencialnemu življenjskemu ali poslovnemu izzivu občestva ob svetovni gospodarski katastrofi, ki je tudi nas že ošvrknila. (Ne kaže tudi pozabiti, da je ob veselodecembrskem razsipavanju denarja januar posledično nekoliko bolj “suh”.) Namreč, v svoji ujetosti v tehnološko utopijo na obzorju kakšna futurologija ne more videti tega, kar ji je pred nosom. Rešena zgodovinske perspektive nima načinov, da bi prepoznala prihodnost, ko se ta pojavi tu in sedaj. Tisti, ki se ponašajo, ker brez strahu gledajo “šok prihodnosti”, so vznemirjeni ob misli, ki izziva največji strah: da družbena stagnacija ni samo hipotetična možnost, temveč resničnost, ki nas že zajema. in vendar se mi poraja optimistično vprašanje: ali bo morda svetovna gospodarska kriza vendarle vnovič omogočila, da bosta skromnost in iznajdljivost pretehtala množična zavajanja oziroma manipulacije? Nenazadnje, siromak je siromak in se prebija iz dneva v dan, kakor ve in zna, medtem ko se bo svetovna finančna elita morda pa vendarle streznila ob izgubi umetno pridobljenega, da ne rečem ukradenega denarja. Morda je spet nastopil čas za sodelovanje in druženje kar med stenami naših domov: prijetna in nepozabna aroma, ki se širi ob domačem, z osebno noto kuhanju kave ali čaja, lahko postane spet družabni dogodek in ne brezosebna kava kje v kavarni kar tako, v naglici. Prijatelji si bodo prinesli sestavine in si pripravili večerjo, ki bo kolektiven dogodek, hrana tudi z in za dušo. Tudi slogan “sam svoj mojster” oziroma “naredi si sam” se aii je utrnil. Krize partnerskih odnosov in posledične tako množične ločitve nastajajo morda ravno zato, ker manjka skupnih projektov - projektov, ki presegajo zgolj skupno gledanje televizije, potem ko otroci odrastejo. Naši starši so vsaj skupaj gradili hiše. (Lepo vas prosim, kdo pa dandanašnji sploh še gradi hišo?) In tako (pozabimo za trenutek, da nam manjka tudi potrpežljivosti), ko neko-rhu v partnerskem odnosu nekaj ne paše, se enostavno odseli oziroma mrkne. Ženske bi se morale spet naučiti kuhati in morda se bo kakšen moški več naučil zamenjati žarnico ali vodovodno pipo, da ne bo partnerka za vsako ceno morala poklicati vodovodnega inštalaterja. Sodelovanje torej in skupni projekti so vsekakor v prid dobrih Partnerskih odnosov: potrpeti človeško muhavost kot tudi izginotje večne tekme med spoloma “kdo bo koga”; zavzemam se raje za “daj - dam” sistem. Da ne omenjam Prihranka celo pri kurjavi, če se dva, ki se imata rada, več stiskata in crkljata. Poraja pa se mi vendarle tudi vprašanje, mar nismo mogoče na splošno celo pretirano razvajeni. Lastna, do- mača proizvodnja biohrane in zelenjave z lastnega vrta je v zatonu, ker baje ni računice. Toda kako je šele priročno, enostavno_ in brez žuljev od pridelave na njivi skočiti v trgovino. Čas prihranjamo na nezdrav način kar s hitro hrano. Otroci tako jedo sendviče, pice in hamburgerje domala vsak dan, saj je spet tako priročno. Namesto da bi si lahko pripravili paket z malico, kot je stalna praksa - ki jo lahko kredibilno zapišem - celo poslovnežev v britanskih parkih med njihovim enournim delovnim odmorom za kosilo. Priznam, da sem otrok socializma, tudi v smislu “nič nas ne sme presenetiti”. Rezerve so potrebne, saj revnejšega posameznika brez vsaj prehrambene in davkoplačevalske osnove zlahka privede v negotovost in skrb za prihodnost. Od stabilizacijskih ukrepov v 80. pomnim, da smo meso jedli ne iz dneva v dan, marveč zgolj dvakrat na teden. Pa še takrat so morali starši čakati v dolgih vrstah pred mesnico. Manjše uživanje mesa (v kitajski kulinariki denimo se meso uporablja zgolj kot začimbo) je tudi bolj zdravo in lahko posledično zmanjša število sodobnih civilizacijskih bolezni, kot so denimo debelost, sladkorna in visok pritisk. Izrek “kakovost pred količino” tudi ni kar tako iz trte izvit. Isto velja, torej zmernost v vsem in vse v zmernosti, pri alkoholu, nikotinski odvisnosti, zasvojenosti z nakupovanjem. V mislih seveda nimam zgolj denarnega vidika, marveč tudi in predvsem skrb za zdravje. Ko takole nehote omenjam svoj skromen način življenja, že odkar pomnim, naj omenim, da so bodisi okoliščine, moji delodajalci bodisi štipendijski kadrovniki vedno poskrbeli, da sem od nekdaj revna kot cerkvena miš. Morda je sedaj napočil tudi čas za dobrodelnost in nesebičnost in dobrohotnost. Za časa mojega triletnega študija in življenja v Londonu sta mi samoiniciativno priskočila na pomoč, ko mi je bilo denarno najhuje, slovenska zdravnica - nuna in prebegli slovenski župnik, za kar se jima nikoli nisem uspela javno zahvaliti. Kolegi v Ljubljani so mi celo predlagali, naj napišem, kako sem preživela z državnimi štipendijami, ki so bile ravno tolikšne, da sem vztrajala kar 3 študijska leta v študentskem domu z mednarodno zasedbo v Londonu. A je bilo tisto moje življenjsko obdobje na dokaj kakovostni ravni, vsekakor pa človeka vredno življenje. Ker je London eno najdražjih mest na svetu, so menili, da bi bila knjigovodska knjiga, v kateri sem beležila svoje prejemke in izdatke v revni, a akademsko bogati črnski četrti, “zagotovo knjižna uspešnica”. Žal nimam ne časa ne potrpljenja za pisanje daljše proze, saj sem poleg vsega še tudi precej nestrpna bralka. Da ne bo pomote, menim vendarle, da je knjiga vredna branja tudi zgolj zaradi enega samcatega stavka, ki ga bralec potencialno najde zase. Morda gre v teh časih tudi za prelomnico v umetnosti, morda je resnično nastopil čas za nove paradigme, saj pomnim težo odgovornosti umetniških ustvarjalcev na londonski akademiji v drugi polovici 90. let. Bolj blag izraz bi bil “umetniški nemir” svetovnih ustvarjalcev ob iztekajočem sto- oziroma tisočletju, ki smo ga dojemali kot pomembno prelomnico; in se vprašam - prelomnica na slabše ali na boljše. Zdi se, da so kriza, omejitve in bolečine (in ne poln vamp) od pamtiveka botrovale velikim mojstrovinam - živ dokaz je nenazadnje školjka, ki iz muke in bolečine ob fizičnem vsiljivcu ustvari prekrasno bisernato perlo. Spomnimo se tudi na Prešernov romantični naboj ob neizpolnjeni ljubezni pa na domoljubne pesmi upanja naših domovinskih človekoljubov za časa tuje nadvlade, ob katerih me še danes oblije kurja polt. Čas želja je, in želela bi si, da bi resnično nepretenci-ozna oziroma nenamišljena skromnost in srčnost privreli na dan in postali legitimni in najvišji vrednoti. Da bi bii sosed spet sosedu sosed in ne mejaš, solidarnost in sodelovanje ter iznajdljivost naj se spet pritihotapijo med nas kot najbolj cenjene vrednote. Ponujam tudi nekaj nakupovalnih nasvetov. Prav vse, kar že imamo, bi se dalo kar reciklirati s posodobitvami. Po svoje se mi smilijo žrtve mode, ki skorajda morajo vsake pol leta trendovsko zamenjati oblačila v svojih garderobnih omarah. Osebno prisegam na dolgoročnejši modni okus, “tek na dolge proge” z domišljenimi kombinacijami in dodatki. Seveda kot v vsakršnih obdobjih vzponov in padcev bo še najbolj cvetel črni trg. Zato se mi poraja tudi vprašanje toleriranja kriminala iz revščine in bede ob pomanjkanju hrane in denarja za položnice: ali je milo rečeno takšna kraja moralno oporečna? Ne govorim o organiziranem kriminalu, kraje prestižnih elktronskih naprav, CD-jev, zlatnine zaradi bogatinskega adrenalinskega navdiha (tudi takšni so med nami. ups), marveč kraje štruce kruha, ki se tudi dogajajo. Črni trg s študentskimi boni že od pamtiveka je in bo funkcioniral, čeprav mene osebno in banalno odbija že sama misel na 2-krat dnevno stokrat pogreto nezdravo hrano iz restavracij in gostiln. Boli me, ko spremljam zgodbe revnejšega sloja, saj po večini niso revni zato, ker bi nekritično trošili, marveč ker denarja zanje enostavno ni. Ali je sploh še kdaj možna uravnilovka ali pa se bo razkol med bliščem kapitalizma in bedo proletariata na drugi strani kar še naprej poglabljal? Sicer pa - vsaj ena dobra novica pa vendarle je: vse mine in vse se spreminja - življenje s svojimi vzponi in padci valovi kot morje, kjer se vse začne in tudi konča. Nikoli še ni bilo tako, da ni nekako ne bilo. Ali kot me je opogumila moja dobra prijateljica, ko sem kolebala o londonskem projektu ob moji finančni negotovosti tik pred odhodom, ko sem se na glas vprašala: “Kdo ve, kaj bo čez en teden?” Flegmatično je odvrnila: “Nekaj bo ... Nekaj je vedno." Do prihodnjič torej - imejte se... nekako! mikroskop Boštjan Grobler: Rasto Božič, foto Boštjan Pucelj Problem novomeškega turizma je, da nima povezovalca \J Direktor novomeškega zavoda Situla Boštjan Grobler, rojen v Slovenj Gradcu in po poklicu diplomirani ekonomist, se je leta 1999 v Novo mesto priženil. Nekaj časa je bil nato v logistiki zaposlen v Ljubljani in Trebnjem, nakar je v zvezi s turizmom in športom želel začeti na svoje. Na povabilo vodstva DNŠ se je zaposlil pri študentskem servisu, ki je imel takrat večje načrte, dolenjski in novomeški turizem pa je začel spoznavati skozi ženino delo. Kot pravi, je turizem dejavnost, ki je dolenjskim ljudem pisana na kožo, pri njem gre za stik z ljudmi in ustvarjanje storitve na mestu dogodka. Najprej je bila žena? V turizmu je zaposlena več kot dobro desetletje, jaz pa sem bil najprej navdušen uporabnik turističnih izdelkov in ponudbe. Menim, da ima Dolenjska glede človeškega potenciala neizmerne možnosti. Manj ima naravnih danosti in manj menedžerskih. Ima zelo malo turističnih menedžerjev, te najdemo edino v sklopu Term Krka. Bili ste med pobudniki ustanovitve novomeškega zavoda Situla, danes ste njegov vodja? Projekt zavoda Situla je zame poleg moje redne zaposlitve dopolnilna dejavnost, s katero skušam sestaviti ekipo, ki bo zmožna samostojnega delovanja, zamisel hostla pa je vzklila že pred mojim prihodom. Ker ni bilo takrat nikogar, ki bi ta projekt vlekel naprej, se je z menoj zgodba začela pripravljati in odvijati. V sklopu tedanjega študentskega servisa Društva novomeških študentov in njegovih zbranih sredstev smo šli v nakup objekta, projekt Situle pa je bila dejansko moja zamisel. Skozi razpis smo jo, da bi bila za tujino bolj zanimiva, še malo izklesali. Ta večji vložek je zaznal norveški mehanizem in nas podprl. Zakaj ste se odločili ravno za situle? Za situle sem izvedel v nekem Parkovem članku, v zgodbi pa sem zaznal možnost, na temelju katere bi se lahko Novo mesto s svojo zgodovino turistično tržilo. Pred tem smo že razmišljali o novomeškem hostlu, ki bi ga uredili po zgledu na ljubljansko Celico, takrat pa se je pojavila zamisel o Situli. Ko sem o situlah prebral še nekaj literature, sem spoznal, da gre za zmagovalno tržno znamko. Leto zatem se je v Novem mestu pojavila pobuda o poimenovanju mesta v mesto situl, kar bi lahko bil po mojem mnenju, ob ustreznem delovanju na področju marketinga in ob izobraževanju kadrov, ki bi to znali predstaviti in prodati, za mesto izredno uspešen slogan. Prepričam sem, da so Dolenjke in Dolenjci za tako vrsto turizma idealni. Gre za mehke in dobrosrčne ljudi, ki tujca gostoljubno sprejmejo, veliko pa hkrati dajejo na izročilo. To se lahko obnese kot dober turistični izdelek, problem je le, da se sedanji večji del tega turizma opira na prostovoljno dejavnost in zagnanost, ki imata meje. To ni turizem, to je le dobra volja in želja po osebnostni rasti. Turizem se mora nasprotno razvijati kot tržna dejavnost, s tem pa zadovoljuje širše okolje. Ustreznih kadrov, ki bi se izven Term Krka to že šli, je izredno malo ali pa so vpeti v delo turističnih agencij, ki si večino dohodka zagotavljajo s prodajo tujih izdelkov. Razlog je v trenutno majhnem notranjem dohodku, zato tudi v notranjem turizmu ni napredka. Projekt Situle je bil torej neke vrste skok v neznano? Ko smo kupovali objekt, mi je nekdo dejal, da v projekt vlagamo le dobro voljo, ostale podpore pa nimamo. Dejansko smo vložili veliko dobre volje in energije, pri tem pa smo sledili svetovnim smernicam. Če jih želiš pripeljati v mesto, moraš imeti podporo, ki bo tem trendom sledila. Če na ljubljanskem letališču pristane letalo Easyjeta, potrebujejo njegovi potniki ljubljanske hostle. Če imajo obiskovalci v določenem mestu na voljo le hotel, v katerem za enkratno spanje zapravijo več, kot so za polet, je tak turizem kratke sape. V Novem mestu doslej takih turistov ni bilo, učinek naše Situle pa je, da smo po polletnem delovanju imeli v mestu blizu 3500 nočitev, od 60 do 70 odstotkov pa smo imeli gostov, ki ne bi brez hostla nikoli videli novomeškega Glavnega trga. Ti ljudje so tukaj spali in prišli v stik z lokalno ponudbo. Bi lahko v odstotkih izrazili dosedanjo zasedenost Situle? Poleti smo bili zasedeni nekaj nad četrtino, v oktobru smo zaradi svetovnega prvenstva v karateju beležili približno 30-odstotno zasedenost, v novembru je padla na 15 odstotkov, v celoti je naša dosedanja zasedenost približno petinska. To je za začetek in za še neizdelane prodajne poti zadovoljiv uspeh, v prihodnosti pa pričakujemo določen učinek spletnih predstavitev in priporočil naših dosedanjih gostov. V letu 2009 napovedujemo od 35- do 40-odstotno zasedenost, naše želje pa do leta 2010 segajo do 60-odstotne zasedenosti. Stavite tudi na kuhinjo. Pripeljali smo nekaj vrhunskih kuharjev. Začeli smo z malicami, skupinskim gostom hostla pa smo ob koncu tedna ponujali tudi večerje in kosila. Izredno sem vesel, da smo v lanskem decembru začeli sobotna in nedeljska kosila ponujati tudi zunanjim gostom, uvedli pa smo tudi petkove kulinarične večere s sporedom. Široka ponudba nam bo pomagala polniti hotel, ker smo cenovno konkurenčni, pa lahko v sodelovanju z različnimi mestnimi akterji našo ponudbo še razširimo. Naš namen ni ustvarjati nove zgodbe, temveč povezati dosedanje in neizkoriščene ter priti do novega izdelka. Malice so naletele na dober odziv. Kaj pa Novome-ščanke in Novomeščani, kako sprejemajo Situlo? Trenutno jo še spoznavajo, je pa tudi na nas, da poleg kulinarike ponudimo še ostale vsebine. Trenutno se še precej ukvarjamo z denarjem, vseh sredstev še nismo prejeli, projekt Situle pa je tudi vsebinsko težaven, zato zadev ne želimo opravljati polovičarsko. V decembru bomo imeli prve prireditve, prihodnje leto pa želimo naš program okrepiti in dodati turistične izdelke, ki bodo zanimivi tudi za domačine. To, da nas domačini še niso v polni meri sprejeli, je pretežno naša krivda, nas pa dosedanji gosti pozitivno ocenjujejo. Omenili ste, da skušate izrabiti obstoječe, s tem pa ste se dotaknili obstoječega novomeškega turizma. Kako bi ga ocenili? Se poznajo kakšne spremembe, nove smernice? Bil bi krivičen, če bi dejal, da je na ničli. Menim, da je turizem posameznikov zelo razvit. Problem novomeškega turizma je, da nima povezovalca, ta pa, ki je, tega poslanstva ne opravlja. Povezovalec, integrator turistične ponudbe, mora biti zelo širok člen, ki bo videl strategijo in cilj. Zavračati bi moral parcialne zgodbe in kopičenje teh preštevilnih zgodb, kot so Historic Hotel, zidaniški turizem in promocija cvička. Te zgodbe nimajo niti infrastrukturnih osnov, kaj šele vsebinskih. Kdo bo uporabnik zidaniškega turizma? To bi bil nekdo, ki si želi neko zgodbo. Če ti zidanica te ne bo ponujala ali pa bo lastnik gosta omejeval, bo ponudba šepala. V zidanico bi v takem primeru lahko pripeljali le upokojence, ki v vinogradu ne bi naredili škode, hkrati pa bi pričakovali višjo raven ponudbe, kot jo omogočajo Rasto Božič KOMENTAR zidanice. Zidaniški turizem bi bil tako namenjen zgolj ozkemu krogu ljudi, prodajnih poti do njega pa trenutno ni. Nekdo sicer ima zamisel, nima pa prodajnih poti in nima omrežja za trženje, to pa je necelovit pristop, ki se ga gre Zavod za turizem. Novo mesto potrebuje nekoga, ki turizem pozna predvsem v prodajnem smislu. Trenutno je objavljen republiški razpis za menedžment in razvoj turističnih destinacij, po katerem naj bi v Novo mesto prišlo blizu 400 000 evrov. Nanj se prijavlja Razvojni center, ki lahko ta projekt v imenu vse regjje kot neodvisna ustanova edini verodostojno spelje. Če ta k projektu ne bo pritegnil kompetentnih ljudi in denarja usmeril v razvoj Problem novomeškega turizma je, da nima povezovalca, ta pa, ki je, tega poslanstva ne opravlja. Zavračati bi moral parcialne zgodbe, kot so Historic Hotel, zidaniški turizem in promocija cvička. Te zgodbe nimajo niti infrastrukturnih osnov, kaj šele vsebinskih. Nekdo sicer ima zamisel, nima pa prodajnih poti in nima omrežja za trženje, to pa je necelovit pristop, ki se ga gre Zavod za turizem. prodajnih poti ter kadra, bo denar, ker gre za veliko regijo in veliko ust, razpršen. Neodvisno od tega razpisa bomo v Situli izdelovali lastne integralne proizvode, v njih bomo vključili širšo novomeško ponudbo in ustvarili lastno prodajno pot. Bomo pa zelo veseli, če so bo razvil turistični menedžment, ki bo znal oditi na sejem in v tujino, kjer bo novomeški turizem, zdravilišča, zidanice, cviček, Gorjance, arheologijo itd. predstavil kot celoto. Kako ocenjujete tekmece in občinsko pomoč? Občina je daleč od tega, da bi bila zaviralni faktor. Moralno nas podpira, nima pa lastne strategije in vizije. Skupnega cilja ni, zato nam v tem smislu ne pomaga. Nekdo, ki bi moral skrbeti za povezovanje in usklajevanje, te vloge ne igra, igra pa vlogo pomagalca določenim po kapitalu močnim akterjem. Močno pozdravljam nove mestne prenočitvene, gostinske in turistične zmogljivosti. S katerim koli hotelom sem pripravljen sodelovati, me pa zelo moti, da Zavod za turizem energijo usmerja v pomoč pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, pri tem pa naj bi se v mestnem jedru kršila pravila, ki smo se jih mi držali. Tudi mi smo obnavljali stavbo, upoštevati pa smo morali smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine in sklepati kompromise. Tudi lesena okna so nas prišla dražje, pa smo jih kljub neprimerno nižji ceni naše usluge vgradili. Vsi v mestu bi morali imeti eno vizijo, en cilj in enake pogoje, najslabše pa je sedaj, da se vodstvo Zavoda za turizem v to vtikajn s tem zavestno ruši strategijo spomeniških smernic. Če so določene smernice veljale 2a nas, pa tudi, če se z njimi nismo strinjali, naj veljajo tudi za ostale. Če smo v konceptualnem navzkrižju, je težko delati integralne ponudbe. Nekoga, ki ne spoštuje kulturne dediščine, kar jaz najbolj zagovarjam, ne morem Prodajati. Obupni december Teden cvička, martinovanje in sedaj še silvestrovanje. Naštete prireditve imajo skupni imenovalec. Vse se vrtijo okoli cvička in njegove ponudbe in vse se odvijajo po podobnih predlogah. Vsako leto ugotavljam isto. Najprej poslušam visokoleteče napovedi o tako imenovanih kulturnih prireditvah veselega ali kakšnega drugačnega decembra, potem pa se te poleg onih resnično kulturnih, ki bi se tako ali drugače v tem času odvile same po sebi, izkažejo za navadna domačijska skrpucala. Tako je novomeški Glavni trg v decembru dobil bolj umirjeno in urejeno praznično osvetlitev, ob tem pa napoved, da bo na Silvestrovo novomeško občestvo na prostem zabavala pevka, ki bi bolj kot v urbano središče in v evropsko sodobnost sodila na balkansko-turbo folk veselico, s katere je nekoč, še preden je Rambo Amadeus izustil omenjeno oznako, po nekem naključju tudi prišla. »Ker ima rada Dolenjce in cviček, nas bo njen nastop stal samo 6000 evrov, sicer je njena cena bistveno višja,« smo ob napovedi slišali sladke besede iz odgovornih ust. Ja, ta je pa resnično dobra! Pevka, ki je znana po ljubezni do denarja, je prišla na novoletni večer Novomeščanke in Novomeščane zabavat zgolj zaradi ljubezni in naklonjenosti do dolenjskega vina! Mar je zapadla alkoholu ali pa ji je pijača zameglila razum? Na Silvestrovo, ko se prek vsake mere poveča povpraševanje po tovrstnih pevskih kreaturah, se pokaže prava cena vsake izmed njih. Takrat ni milosti in ljubezni. Gre za posel leta! Če si poklicni zabavljač, takrat veljaš toliko in toliko in dobi te najboljši ponudnik. In kot kaže, je bila to letos naša slavna mestna občina, gospa pa je pristala, ne zaradi domačega vina, temveč verjetno zaradi preproste resnice, da bi drugje dobila manj. Sicer, kaj pa manjka honorarju, vrednemu 6000 evrov za cenenost, osladnosti in pritlehnosti, ki jih je sposobna proizvesti. Jaz ji ne bi dal 600 evrov. No, mogoče iz vzajemnega sočutja, saj je verjetno samozaposlena, pa še na Silvestrovo, ki nekaterim toliko pomeni, mora delati oziroma gostoleti. Predvsem pa se na take domačijsko veseliške limanice, kot da kaj drugega na naš Glavni trg ne bi sodilo, ne odzivam. Če je že praznovanje in če mora biti njegov sestavni del glasba, zakaj morata biti vedno pritlehna in vedno namenjena po starosti ali stanu enemu in istemu občinstvu? Zakaj ni v našem mestu v tovrstnih sporedih nikoli začutiti sodobnosti? Tako nedomiselno in predvidljivo so se zabavali še moji starši, kar sem kot upornik preziral, od takrat pa je minilo kar nekaj desetletij. Zakaj je bilo treba iz uborne občinske malhe v hladni novoletni zrak spustiti 6000 evrov in se pri tem še hvaliti, kako poceni smo prišli skozi? Nima v času, ko se je tehnologija prirejanja zabav na prostem močno razvila, nihče slabe vesti? Verjetno bi se dalo dobro zabavo, če jo že potrebujemo v taki obliki, vsaj po moji sodbi, pa bom letos napolnil okroglih petdeset, prirediti z vrtenjem kolikor toliko kakovostne posnete zabavne glasbe ali z jezdecem plošč, nekaj svetlobnimi učinki in s preprosto gostinsko ponudbo. Tudi tematsko bi se lahko končno nekoliko obrnili v svet in pomladili ter pustili te razvpite pevke, dive in ostarele narodnjake, naj zabavajo ciljno občinstvo po upokojenskih domovih in gostilniških sobanah. Pripeljimo že enkrat na Glavni trg rock in sorodne popularno glasbene oblike, pripeljimo mlajšo in srednjo generacijo, eno z drugo, in ne ciljajmo vedno na neko domačijsko povprečje, ker naj bi bojda imeli ljudje tako vrsto zabave radi. Jasno je, da je ob taki politiki, kot je sedaj, Glavni trg talec vedno enakega in večno nespremenjenega okusa. Pa poglejmo v lansko leto in si v spominu obudimo nekatere prireditve, s katerimi si novomeško vodstvo prizadeva obuditi ali vsaj okrepiti utrip Glavnega trga. Teden cvička, martinovanje in sedaj še silvestrovanje. Naštete prireditve imajo skupni imenovalec. Vse se vrtijo okoli cvička in njegove ponudbe in vse se odvijajo po podobnih predlogah. To, da poudarjajo in podpirajo cvičkovo tržno nišo, ni vprašljivo, moteče je, da je vse skupaj izvedeno nedomiselno, pogrošno in vedno na podoben način. Vsa leta se ni pri tovrstnih prireditvah ničesar spremenilo. Vse je zgolj ena sama velika veselica z vsem, kar sodi poleg. Na tej točki se vedno vse začenja in ugaša, kot da Novo mesto že enkrat ne zasluži in ne zmore boljšega. Tudi kulture je ob teh prireditvah bore malo ali celo nič. Da ne bo pomote, seveda si tudi navedene prireditve in okusi v Novem mestu zaslužijo prostor in čas, a vendar, naj se njihovi zgolj vinsko in narodnozabavno izobraženi prireditelji ne lotevajo še drugih, saj z njihove strani dobimo vse narejeno na enako vižo. V redu, naj slavijo cviček, saj si zaradi posebnosti to zasluži, toda naj že enkrat priložnost dobijo tudi drugi in drugačni. V Novem mestu nas je zagotovo nekaj z drugačnimi pogledi, okusi in kulturnimi potrebami. Zato poleg prireditev po načelu za vsakega nekaj in za nikogar nič potrebujemo tudi kaj sodobnejšega in mlajšemu razmišljanju primernejšega. Ocenjuje Raste Božič, foto Rasto Božič, Primož Kastelic Mateja Kavčič: Sadeži narave Jakčev dom 21. november 2008-25. januar 2009 Ob odsotnosti grdega Kavčičeva kaže preprosto, prvinsko nežno lepoto. V novomeškem Jakčevem domu oziroma v razstavišču Dolenjskega muzeja je do konca januarja na ogled slikarsko-fo-tografski cikel po rodu brestaniške in danes v Škofji Loki delujoče slikarke Mateje Kavčič. Kavčičeva, likovna ustvarjalka mlajše ali pa že nekoliko srednje slovenske slikarske generacije, se v Novem mestu predstavlja s še vedno nastajajočim nizom slik, ustvarjenih med letoma 2003 in 2008. Hkrati je razstavila izvirne slike in fotografije prostorskih postavitev, s katerimi, kot je povedala, skuša zaobjeti naravni krog rojevanja in smrti ter opozoriti na varstvo okolja. Kot avtorica je Kavčičeva nagnjena k združevanju slikarstva in fotografije, obenem pa lastno z naravnimi motivi povezano slikarstvo ves čas sooča z naravo. V njenem primeru ne gre za krajino, slike le postavlja v naravno okolje gozda in jih tam, včasih na istem mestu, ob različnih letnih časih fotografira. S tem ustvarja svojevrstne prostorske postavitve, ki v galeriji ponudijo okno in prehod v neokrnjeni svet preproste, neomadeževane čistosti. Avtorica skuša z izvirnim načinom tolmačenja življenja, bivanja in smrti s slikami v prvinskem okolju vzpostaviti naravni dvogovor, kar je le del njenega ustvarjanja. Po drugi plati je zanjo narava neizčrpen vir navdiha in utehe. Bukovo, kostanjevo, lipovo listje, jelenov jezik, želod, šipkovi plodovi, češminove jagode, različni cvetni listi so zanjo delčki mozaika, s katerim na platno z akrilom plete mandale večnosti. Skoraj vedno jih postavlja v simbolični krog, saj ji je, kot zatrjuje, blizu vzhodnjaška modrost večnega rojevanja in vračanja. Ob odsotnosti grdega Kavčičeva kaže preprosto, prvinsko nežno lepoto. Opozarja na pomen ubranosti, sozvočja in neomadeževane narave, zibelke in vira življenja. Njeno ustvarjanje, povezano z ritmom narave, človeka enakovredno ostalemu življenju umešča v večni krog ponavljanja. Ne postavlja ga na vrh razvojne lestvice, temveč poudarja njegovo odvisnost od krhkega, a hkrati izredno čutečega naravnega okolja. Ocena: 5 Tugo Štiglic: Dan prve piščali Kulturni center Janeza Trdine 27. november Avtorji so delo brez pretiranih čustev ali idiličnih olepšav namenili verni vzpostavitvi okolja in starejše-kamenodobne kulture. Pred decembrsko uradno predstavitvijo novega slovenskega kratkega igrano-do-kumentarnega filma Dan prve piščali v ljubljanskem Cankarjevem domu je njegovo festivalsko inačico novomeški Studio Vrtinec predstavil domačemu občinstvu. Producent filma je Primož Kastelic, scenarij [e delo Jadrana Sterleta in režija Tuga Štiglica. Film poizkuša poustvariti in hkrati razložiti zgodbo domnevne prazgodovinske koščene piščali, odkrite v Divjih babah nad dolino Idrijce, z igrano-doku-mentarnim pristopom pa v slovenski filmski prostor vnaša dokaj nove prijeme. Izhodišče dogajanja je slikovita in bogato povedna arheološka najdba, ki sama kliče po tolmačenjih in zgodbi. Osišče pripovedi predstavlja naključno odkritje nekega dečka, ki je v stikanju za hrano pihnil v navrtano kost in s tem ustvaril zvok. Ali je tako v človeški zgodovini pihnil v eno prvih piščali, je tukaj jalovo razglabljati, kar nas zanima, je pristop, s katerim so avtorji dokaj verodostojno uspeli poustvariti prazgodovino. Na snemanje so se odpravili v gozd kraške planote, ki v brezčasju narave ponuja podobno okolje, kot ga je ponujal prazgodovinskim lovcem. Ustvarjalci filma so dogajanje postavili v čas, ko so se naši predniki sporazumevali v zametkih govora, razlago pa ob filmski zgodbi zagotavlja sodoben bralec, Polde Bibič, kar daje filmu pridih Cvetja v jeseni, ampak to se verjetno zdi zaradi slovenske majhnosti in zasičenosti z vedno enakimi igralskimi glasovi. Ostali igralci nasprotno delujejo izvirno. So ravno prav naličeni, anatomsko prirejeni in zaviti v krzno. Naravno okolje je za zgodbo popolno okolje, ki ne potrebuje ničesar drugega. Zmoti le dogajanje na jasi, kjer vešče oko opazi sledove sodobne kulturne krajine, kar pa verjetno večina gledalstva ne bo zaznala. Čeprav je zgodba filma osredotočena na odkritje piščali, je temu delu filma namenjeno sorazmerno manj prostora. Večino so avtorji brez pretiranih čustev ali idiličnih olepšav namenili verni vzpostavitvi okolja in starejše-kamenodobne kulture. Ocena: 4/5 Leb i sol 19. december LokalPatriot Zbrani glasbeniki so nejevernim dokazali, da povsem zadovoljivo zmorejo tudi brez Stefanovskega. Leb i sol, makedonska rock-jazz skupina, kot jo poznamo zadnja leta, je za začetek slovenske predstavitve lani izdanega albuma Itakanataka (In tako dalje), izbrala novomeški klub LokalPatriot. V debeli uri trajajočem koncertu je tam skozi nadgradnjo makedonskega glasbenega izročila prikazala lastno dojemanje glasbenega zlitja in upravičila doslej na starih dosežkih temelječi sloves. Skupina, iz katere je izšel danes svetovno znani in tudi pri nas izredno čislani kitarski virtuoz Vlatko Stefanovski, je na oder prišla v zasedbi: Bodan Arsovski - petstrunska bas kitara, Nikola-Kokan Dimuševski - klaviature, Dimitar Božikov - kitara in Srdan Dunkič - bobni. Zbrani glasbeniki so nejevernim dokazali, da povsem zadovoljivo zmorejo tudi brez Stefanovskega, saj če bi Leb i sol nastopili ob njem, bi jih verjetno zasenčila njegova ugled in slava, tako pa se je skupina izkazala za uigrano in instrumentalno vešče moštvo, sposobno izvesti staro ter predstaviti novo gradivo. Skozi nastop smo se v akustično zahtevnem prostoru preseljenega Lokal-Patriota srečali z nizom starih uspešnic kot Marija, Uči me majko karaj me in podobno. Del večera se je dotikal tudi gradiva nove plošče, ki pa ga skupina ob odsotnosti hrvaškega pevca Dada Topiča ni zmogla povsem izvesti. Kljub temu je uspela predstaviti izviren pogled na makedonsko glasbeno izročilo, katerega izhodišče korenini v glasbenem zlitju rocka in jazza. Očitek, ki ga pri tej zasnovi lahko izrečemo, je, da je skupina temeljito zanemarila smernice etno glasbe in etno jazza s preloma tisočletja oziroma da se zvočno preveč spogleduje z glasbo nekdanjih fuzijskih skupin, kot so bile VVeather Report, Mahavishnu Orchestra, Return To Forever itd., kar daje glasbi sodobne Leb i sol dokajšnjo predvidljivost. Kljub naštetemu je skupina v Novem mestu pričarala več nepozabnih trenutkov in glasbenih popotovanj. Izpostaviti velja basista Arsovskega in kitarista Božikova, nezanemarljiv del glasbenega iskanja pa sta dodala tudi bobnar in klaviaturist. Ocena: 4 Zilhad Ključanin: Sarajevska Hagada in druge zgodbe Založba Goga 2008 Vpogled v vznemirljivo bosansko sodobno literaturo, katere vrh predstavlja ravno njegov svojevrstni magični realizem. Sarajevska Hagada in druge zgodbe v prevodu Bariče Smole je po romanu Pričevalec iz leta 2001 v prevodu Damijana Šinigoja druga knjiga proze bosanskega pisatelja, pesnika, pripovednika, esejista ter univerzitetnega profesorja književnosti Zilhada Ključanina v slovenskem jeziku. Velja dodati, da sta obe knjigi izšli pri novomeški Gogi. Nova Ključaninova zbirka kratkih zgodb prinaša v osem snopičev povezane pripovedi, ki se dotikajo treh bosanskih obdobij, časa pred, med in po jugoslovanski bratomorni vojni. Pretežno se nanašajo ali korenijo v obdobju boja za preživetje, ko je bilo, kot je nekje v knjigi zapisano, nebo nad Bosno temno. Pripovedna zbirka prinaša vpogled v vznemirljivo bosansko sodobno literaturo, katere vrh predstavlja ravno njegov svojevrstni magični realizem, vendar ne tak, kot smo ga vajeni drugje, temveč značilno bosanski in značilno klju-čaninovski. Avtorjeva domišljija in za nas Slovence vse bolj tuja bosanska mistična simbolika bralca popeljeta skozi vojno, kot jo je avtor sam skusil, ponotranjil in prekvasil s skoraj neverjetnimi zgodbami. Kot bi se nekdo nekega jutra prebudil iz more in se spraševal, ali je to, kar je skusil med vojno, resnično. Je vojne konec ali je vse to, kar doživlja danes, le njeno posledično nadaljevanje? Če bi se takega tolmačenja lotil kak drugi avtor, bi verjetno dobili težko in duhamorno branje, nasprotno pa je Zilhad Ključanin igriv, iskriv in prav po bosansko duhovit. Kot je sam dejal, se v Bosni niso nikoli toliko smejali kot med vojno, odraz tega pa so zgodbe, ki kljub globoko pretresljivi sporočilnosti nasmejejo. Ključanin skozi njih ni samo tolmač dogodkov, ki so ostali v zavesti in podzavesti izmučenega ljudstva, temveč tudi kronist nenavadnih usod in razpletov, ki šele skozi bosansko muslimansko mistiko pokažejo pravi, sodobno osamosvojenim Slovenkam in Slovencem vse teže doumljivi pomen. Zilhad Ključanin je izviren, berljiv in privlačen pisec, njegovo sporočilo pa v bralki ali bralcu pušča trajno globok vtis. Ocena: 5 Ocenjuje Matjaž Brulc Bojan Radovič: O fotografiji fotografska razstava, Galerija Simulaker 23,12.2008-23.1.2009 Radovič ozavešča temelje fotografskega medija kot tudi vneto samoizprašuje lastne kreativne pozicije. Radovičeve fotografije ne funkcionirajo zgolj kot kukala v objektivno resničnost - v okviru te razstave se njihov primarni namen bere kot razgaljenje lastnega medija, prevpraševanje njegove narave znotraj spremenjenih kulturnih in tehnoloških danosti, ki nedvomno preobražajo tudi sodobno fotografijo. Avra »objektivne resničnosti« je tako podeljena samemu mediju fotografije, s čimer Radovič odpira prostor za njegovo kompleksno analizo. Razstava je sestavljena iz več »poglavij«, ki jih tvorijo formalno in datumsko heterogene serije. Takšna dispozicija priča o dolgoletnem in konsistentnem ozave-ščanju temeljev fotografskega medija kot tudi o vnetem samoizpraševanju lastnih kreativnih pozicij. Akutnega problema avtorstva se Radovič denimo dotakne s serijo fotografij, ki dokumentirajo umetniško akcijo Romana Uranjeka, člana skupine IRWIN, v Skopju. Serija opozarja na problematiko v času in prostoru omejenih umetniških intervencij, ki jim trajnost in objektnost (s tem pa tudi možnost vstopa na trg) podeli šele dokument - fotografija, pri čemer avtorstvo še zdaleč ni samoumevna in dokončna kategorija. Kar nenazadnje velja tudi za umetniško delo, ki se vse bolj sooča s procesi reciklaže, rekombiniranja, prisvajanja. Znotraj takšnih koordinat Radovič v seriji Re-make izpostavlja prav tako zimzeleno tematiko kopije in originala, ki s tehnološkimi danostmi digitalne ere dobiva povsem nove okvirje. Intrigantnega citiranja se loti s ciklom TimeBox/Brooklyn Cigar Co., kjer se izpostavljanje časovnih dimenzij fotografskega procesa izkaže tudi za svojevrsten hommage VVangovemu filmu Smoke. Razstavljena dela soočajo še odnose med resničnim in posnetim, med digitalnim in analognim, med umetniškim in uporab-aim, kar denimo uprizarja serija avtorskih razglednic, ki, poslane iz New Yorka, delujejo tudi kot svojevrstni dnevniški zapis. »Učna ura anatomije fotografskega medija,« kakor piše v spremni besedi k razstavi, se levi v nadvse poučno uro, pri čemer pa Radovič ne ostaja na okopih puste teorije, temveč mojstrske fotografije. Ocena: 4 Rasto Božič ... NEZNANKA (odlomek iz knjige Mesto situl) V tokratnem Parku objavljamo še drugi odlomek iz knjige Mesto situl, ki jo je pri Založbi GOGA izdal naš dolgoletni sodelavec Rasto Božič. Mesto situl je arheološko-zgodovinska-domišljijska pripoved, ki jo lahko beremo kot roman o času in prostoru ali kot povezane kratke zgodbe. Pripoved skozi dvajset poglavij obravnava sledove najstarejše človekove prisotnosti na novomeškem in dolenjskem območju ter jih vpenja v širši slovenski in evropski prostor. Avtor izhaja iz arheološko dokazanih domnev, poglavja se navezujejo na določene arheološke najdbe, predmete in druge vire, upoštevajo zgodovinska dejstva, strokovna dognanja pa poljudno dopolnjujejo, jih tolmačijo in domišljijsko nadgrajujejo. Bralka in bralec se na nevsiljiv način sprehodita skozi vsa arheološka obdobja, od starejše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka oziroma do ustanovitve srednjeveškega Novega mesta. Namen knjige je dopolniti pogosto suhoparne strokovne razlage, arheologijo kot pestro in široko vedo o nas samih približati bralkam in bralcem ter na nov in pri nas neuporabljen način predstaviti izredno bogato novomeško, dolenjsko in slovensko arheološko dediščino. Knjiga je opremljena z opombami, navedbami strokovne literature in virov ter umetniško črno-belo fotografijo novomeškega mojstra fotografije Boštjana Puclja. Raslo Božič, v Novem mestu rojen leta 1959, je samostojno delujoči novinar in ljubiteljski arheolog. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral arheologijo, med študijem veliko časa preživel na terenu in opravil štiri letnike, nato pa pristal v medijih. Sedemnajst let je prebil kot urednik regionalne radijske postaje, pred petimi leti pa svobodno zadihal in vnovič našel čas za arheologijo, ki ga vznemirja od osnovnošolskih dni. Ministrstvo za kulturo mu je priznalo status svobodnega novinarja, piše in poroča za več uredništev, od leta 1982 je član Slovenskega arheološkega društva, (fotografija Bo štjan Pucelj) Z deželo prednikov so nove naseljence povezovali stare navade, verovanja, ornamenti ter simboli, ki so jih vtiskali v mehko glino, nakit, izdelan iz bronaste žice, neštete drobne reči in predvsem način pokopavanja umrlih. Mlade družine so se novemu okolju prilagodile. Naučile so se dotlej neznanih reči. Na nova ognjišča jih je med drugim pripeljal sloves steklenih biserov, katerih izdelave so se novi naraščaji hitro priučili. Od redkih prvotnih prebivalcev, staroselcev, je znanje prešlo na prišleke. Kmalu so se iz kremenovega peska naučiti taliti stekleno pasto, iz nje oblikovati steklene bisere, jagode različnih velikosti in barv ter jih nizati na vrvice. Sprva so bile preprostih oblik in le modrikaste, sčasoma so prazgodovinski mojstri z dodatki raznih oksidov uspeli steklo različno obarvati in spretni prsti so poskusili z novimi oblikami. Popotni trgovci so vse pogosteje povpraševali po steklenem nakitu. Steklene jagode so postale dragocenost in svojevrstno plačilno sredstvo. Najprej skromno sramežljivi, zatem vse bogatejši nizi ogrlic na ženskem telesu niso govorili le o okusu, poznavanju mode ter nečimrnosti, temveč predvsem o premožnosti in stanu ženske, ki jih je nosila. Kasneje so za ogrlice uporabili še jantar, ki je po tako imenovani jantarni poti prihajal z obrežij daljnega Baltika. Naseljenci so izkoriščali tudi glinaste nanose, prostoročno so oblikovali in zatem žgali keramično posodje. Med njihovo zapuščino najdemo velike trebušaste lonce, vrče, latvice, kuhinjsko posodje in za odtenek bolj izbrano glajeno jedilno posodje. Iz gline so izdelovali celo posodice za hranjenje otrok, prazgodovinske cuclje, čaše, obtežilnike za statve, preslice - vretenca in vijčke. Celo smrt je bila povezana z lončarstvom. V velike keramične posode so vsuli pepel pokojnih in žare polagati v preproste grobne jame. Včasih so pod posodo, drugič tudi nanjo, položili ploščat kamen in jo zasuli. Pozna jesen je bila, pod nogami je šumelo odpadlo listje. Drevesa so v nemi slutnji smrti in skorajšnje zime proti nebu dvigovala prazne krošnje. Sonce je bilo skozi gosto oblačno kopreno videti le kot bleda rumena krogla. Iz goste megle je drobno pršilo, vlaga je ljudi zapirala v koče. Še dim se je nemarno plazil po strehah, lezel v notranjost bivališč ter ljudem pekoče silil v oči. Drugače neutrudni veter ni hotel sodelovati pri tej smrtni igri, le mraz je lezel v kosti. Pes se je zavlekel v temen kot pod slamnati napušč staje in ravnodušno čakal ugodnejše vreme. Zlovešča tišina je prevevala naselje, ki je ob sončnih dnevih odmevalo od vrveža in vrišča. Le nekje v notranjosti koče je bilo slišati zadušene zvoke. Prostor je razsvetljeval migotav sajast plamen maščobne svetilke, nekaj svetlobe je dodajalo ognjišče. Sredi izbe, na okorni postelji iz klanih plohov, na platneni slamarici, so ležala nosila, na njih pa mrtva ženska v najlepših letih. S predniki se je sešla na drugem svetu. Njen obraz je bil spokojen. Dolgi temni lasje so bili počesani na prečo, prosto položeni na ramo. Segali so ji vse do prsi. Truplo je pokrivala svetla volnena tunika, prepasana le z debelejšo usnjeno prepleteno vrvico. Na njenem koncu se je v bledi luči zamolklo svetlikal velik moder steklen biser, skozi luknjo vdet kot jagoda. Bila je bosa. Okoli mrtvega telesa sta se vrteli starki, vmes pa mrmrali nerazločne besede. Iz izbe v ozadju, od prednjega prostora ločene z govejo kožo, obešeno na podboj, je bilo slišati otroški jok, vmes pa tolažilne besede odraslih. Na klopi ob steni je sedel mož umrle in s praznim pogledom strmel v nemirni plamen. Ko sta se ženski razmaknili, je vstal. V pesti je stiskal malo bronasto sponko, fibulo v obliki dveh povezanih kolesc. Položil jo je ženi na prsi, skozi robova tunike vdel iglo sponke in ju spel. Ena od stark ji je medtem okoli vratu položila ogrlico iz več sto malih ter srednje velikih modrih jagod. V spodnjem delu je imela nanizanih nekaj večjih steklenih biserov, tu in tam se je vmes zasvetilo rumeno očesce. Ogrlica je bila pokojničina največja dragocenost, moževo darilo ob rojstvu naslednika. Nato je druga starka mrtvi spela spodnji rob tunike z dragoceno, drobno železno iglo. Ko ji je vdovec podal lasni obroček iz spiralno zvite bronaste žice, ga je vdela v čop, ki ga je nežno položila k ostalim pramenom gospodaričinih las. Roki rajnice sta bili iztegnjeni ob telesu. Z moževo pomočjo sta ji ženski zapestji okrasili z železnima zapestnicama, manšetama, znamenjem resničnega dostojanstva. Nato ji je ena od starkv hladno razprto dlan položila konopljeno vrvico, na koncu preprosto zavozlano in obteženo s petimi glinastimi obtežilniki za statve, vijčki. V zadnjem dejanju tega mrliškega plesa je k truplu pristopil mož. Komaj je zadrževal solze. V znak slovesa in znamenje ugleda je mrtvi ženi ob pas položil bronast nož z valujočim rezilom, ki je imel v ročajni tulec vsajen lesen držaj. Ženino truplo je bilo nared. Skozi špalir sovaščanov so jo sorodniki na nosilih odnesli proti grobišču, kjer je v travni ruši zevala vkopana jama. Na dno kroglaste jame je bila položena kamnita neobdelana plošča. Žalni sprevod se je ob zadušenem joku pomikal dalje. Za nosili je šel mož, v naročju je stiskal prazno lončeno posodo. Spremljal ga je najstarejši sin, v rokah pestujoč črno keramično latvico, za njima so stopali ostali otroci. Najmlajša, očetu najljubša deklica, je glasno hlipala in si z ročico brisala solze, z drugo roko se je oprijemala sestrine. Za njimi so turobno koračili ostali svojci, na koncu so se jim pridružili vaščani. Pot jih je vodila do roba grobišča, do grmade iz suhega bukovega lesa. Pred pršenjem z neba so jo zaščitili s praprotjo, sedaj so jo razkrili in nanjo položili nosila s pokojnico. Pogrebno spremstvo se je razmaknilo, najprej je stopil mož. Počepnil je, v mošnji na pasu poiskal železno kresilo in s par veščimi udarci ob kremen osmodil kresilno gobo. Sklonil se je, tlečo gobo s pihanjem razžarel in jo brž porinil v suho gnezdo smrekovega dračja. Skozi suho vejevje se je že sukljal skoraj neopazen dim, za njim so se pognali prvi zublji, ognjeni jeziki so obliznili truplo in ga zavili v gost dim. Potem se je ogenj nenadoma razplamtel. Glasno je zaprasketal, pršec mu ni mogel do živega. Vročina je naraščala, pogrebci so se umikali in ples plamenov spremljali od daleč. Ob mraku so ženske najmlajše odvedle nazaj v vas, ponoči so se jeli osipavati še moški. Le vdovec je s peščico najbližjih ob ognju čul skozi vso noč. Med spomini na rajnico in starimi zgodbami je grmada dogorevala, žerjavica je bledela. Vaška duhovnica je v meglo izrekala zadnje uroke. Pogrebci so bili premočeni in premraženi. Ogenj, ki je vzel telo, ni več grel. Počasi je zamiral. Nato so iz toplega pepela izgrebli posmrtne ostanke. Mož jih je vsul v trebušasto keramično posodo. Na vrh pepela je položil od ognja zvit bronast nož in ustje posode pokril z narobe poveznjeno latvico. V ostenju je imela z udarcem izbito luknjo, duši ljubljene žene je omogočala prehod. Od pepela ogreto posodo je mož stisnil v naročje. Spomnila ga je na toplo ženino telo. Žaro je molče, le v spremstvu otrok, odnesel do jame. Položil jo je v grob in na vrh poveznjeno latvico obtežil s prodnikom. Tik pred sončnim vzhodom je pršenje ponehalo. Pogrebci so zasipavali jamo. Potegnil je veter in z okoliških polj razgnal koprenaste meglice. Kot duhovi prednikov so se sukale med suhimi ostanki poljskega cvetja. Nato se je skozi trgajočo se kopreno pokazalo jutranje sonce. Družini je zastal dih, bled sončni žarek se je dotaknil pred kratkim zasutega groba. Možu je v kotičkih ustnic zaigral komaj opazen nasmeh, pokojničina duša je na sončnem vozu srečno prešla na oni svet. Pozdravlja jih. Sporoča, da jih bo na drugi strani potrpežljivo čakala. ... IZ VSEBINE Potem je stopil do peči in zakresal ogenj. Iz stranske odprtine se je pokadilo, plamen je potegnil. Spet je segel v mošnjo, stresel v peč za pest smole, opilkov in soli. Na prsih je sklenil prste obeh rok in sklonil razkuštrano glavo. Skozi peč je glasno hušknilo, ogenj v njeni notranjosti seje razplamtel, bogovi so prisluhnili. V naselju se je začela železna doba. Naročila zbiramo na številki 07 393 08 12 in 040 804 083 Cena: 22,40 EUR Zadnjič sem se z znanim slovenskim pisateljem peljal proti Ljubljani (v njegovem nadvse dragem avtomobilu, jasno) in človek je kar naenkrat zaklel, da mu gre ta kriza tul na k... Ker meni ne gre, saj na srečo nimam presežka denarja, da bi ga vlagal v razno razne finančne sklade (in to je, vsaj zaenkrat, edino veselje nas revežev!), sem mislil, da kaj veliko materiala za pogovor pač ne bo, dokler ni dodal, da je zadnjih nekaj kilometrov računal, koliko denarja se je v plehu peljalo mimo, in da to že ne more biti kriza. In sva se potem vso pot naprej skupaj zabavala z računanjem. On je govoril znamke avtomobilov (ki jih jaz ne poznam sploh) in koliko koštajo (kar se meni sanja še manj!), jaz pa sem računal. Na mobitel, jasno, saj nisem kakšen fizikalec, dasiravno ne vlagam v finančne sklade. Moram reči, da sem bil nadvse začuden nad končno vsoto pleha na kilometer slovenske ceste, še bolj pa nad cenami posameznih vozil. OK, tole pišem že kakšen mesec kasneje, zato sem znamke vozil in njihove astronomske cene že pozabil, mi je pa v spominu ostala lada niva, ki je v nekem trenutku prismrdela nasproti. Ko sem ga vprašal, koliko prištejem za to terensko vozilo, je samo zamahnil z roko in odvrnil, da to sranje košta manj, kot sva midva dala za kosilo, in že začel cediti sline nad mercedesovim terencem, ki mu je sledil poršev terenec in malo za njim audijev terenec in nato... Saj ne, da bi moral braniti Ruse ali njihova vozila pred komer koli, a sva kasneje vseeno udarila debato tudi na to temo. Zakaj kupiti ogromnega, dragega terenca prestižne znamke, če z njim niti na travnik ne moreš, ker se ti ga zdi škoda, če pa ga že spraviš na teren, te v off-road zmogljivostih naščije že čisto navadna, usrana in skoraj zastonj lada niva. Prijatelj je na koncu priznal, da je za teren res bolje kupiti zastonj nivo, jaz pa sem se, domov prišedši, nemudoma usedel za računalnik in pobrskal med rabljenimi vozili. Ker kdo pa si v življenju še ni zaželel terenskega vozila, vas vprašam? No, verjetno si ga kdo še ni, zato moram vprašati drugače: Kdo od PRAVIH možakov pa si v življenju še ni zaželel terenskega vozila? No, vidite. A rezultati niso bili najbolj optimistični za moj nadvse plitvi žep, čeprav sem gledal samo stare nive. Sanje sem nemudoma pokopal, le na dopoldanski kavici s Klemijem sem jih še za kratek hipec obudil v življenje, a je bil že ta kratek hipec dovolj, da so sanje spet obljubile realnost postati. Kajti, danes so dovoljene sanje, jutri pa je lada niva že lahko v vaši garaži! Klemi se je takoj spoznal v terminu pravi možak, ki si zaželi pravega pravcatega džipa, in je izkoristil priložnost. Ponudil mi je partnerstvo. In čeprav v kompaniji še krava crkne, pravi pregovor, sva kar mimogrede udarila v roke in najela vsak svoj kredit, kriza gor ali dol! Ni bilo časa za razmišljanje, na internetu sva nemudoma izbrala svojo lepotico (ki je, mimogrede, le malo mlajša od mene in kar nekaj starejša od mojega mlajšega partnerja), v naslednjem hipu pa sva bila že na drugem koncu Slovenije, bogu za hrbtom. Da si ne bi premislila, ker če bi idejo prespala, od najinega džipa ne bi bilo nič, to vam zagotavljam. Prodajalcu je zagotovo ritka ploskala, ker takšnih kupcev zagotovo še v življenju ni imel! Je hotel odpreti pokrov motorja, pa sva mu to preprečila s prostodušnim priznanjem, da lahko tisti motor sicer pogledava, a kaj dosti nama to povedalo ne bo, da naj nama raje ceno spusti za 100 evrov in pove, kje se prešalta v štirikolesni pogon, pa koj pljunemo v roke! In je mojster povedal, da ima lada niva stalen štirikolesen pogon (jupijej!), da tavelika ročka je za reduktor, kar še poveča prestavna razmerja in je štirikolesen pogon še bolj opasen (juhej in juhej!), da tarnala ročka je pa »špera« in da to je pa le za najhujše primere, ko res ne moreš ven iz kakšne hude jebovine (trikrat hura!), in da z njo morava pa paziti, ker je res strupena pa to. Sva plačala, registrirala (tudi pri registraciji sva bila malo bolj vesoljska, ker ko me je uradnica vprašala, če potrebujem zeleno karto in nisem vedel, kaj je to, da je morala pojasniti, da je to za tujino, sem mirno rekel, da ne, ker bom samo po hostah divjal) in že sva letela proti Dolenjski. Na tem mestu moram potiho priznati, da me je bilo pri vožnji domov v ladi nivi kar malo sram, sem se počutil kot kakšen red neck pa tudi malo sem se že soproge in njene reakcije začel bati, a ker je bila Slovenija tedaj še pod snegom in ker sva se ravno peljala mimo Gorjancev, sem zaustavil, Klemi je prisedel in v temni noči sva že orala svež sneg proti vrhu. V najinem čisto pravem džipu! Po cesti ni bilo dovolj adrenalinsko, zato sva zavila v cel sneg, saj zakaj sva pa kupila džipa, vas vprašam!? In sva zaglavila, kaj bi pa drugega. A se nisva nič bala, le spogledala sva se in vključila tarnalo, tastrupeno ročko! Ne morem verjeti, s kakšno pobožno ponižnostjo sem pritisnil na plin in kar nekako pričakoval, da naju bo kar samo prestavilo na cesto. Pa naju seveda ni. S povešenimi rilci sva s telefonom svetila ob ročicah in v tisti ruščini poskusila ugotoviti, ali imava vklopljene vse tiste špere in reduktorje in kaj jaz vem kaj še vse, a seveda nisva nič ugotovila. Sva se morala kar sama izkopati, brez lopate in v teniskah in nizkih čevljih! Dobra izkušnja za prvič, res! A naslednjo noč je Ladko že polno natovorjen letel proti širnim zasneženim gozdovom, tokrat z naučeno lekcijo - v prtljažniku smo imeli lopato! In tako cel teden vse noči, z različnimi sopotniki, popoldne smo pa šravfali. Saj kaj veliko nismo mogli narediti, ker smo bili s tistimi izvijači in orodjem videti kakor kakšni avtomobilski ginekologi, a dobro je pa le delo. Mi možaki, sami šravfamo džipa! Recimo števec za nivo goriva je kazal prazen rezervoar, čeprav je bil poln. In sva z interneta snela navodila, pogledala, kje zadeva je, jo poiskala in popravila. Kako? Malo sva pomigala žičke in se ni nič zgodilo, potem pa je Klemi dal levo žičko na desno in desno na levo in števček je začel delati. Kako ponosna sva bila, vam povem. Res. Dokler seveda nisva ugotovila, da je števček kazal poln rezervoar tudi po celodnevni vožnji! A kaj bi to. Namontirali smo še meglenke, tudi zadaj, da smo se ponoči lahko smučali, in bilo je super. Kot na vodi, po zasneženih hostah, polna luna itd ... Dokler se seveda žice niso vžgale, ker je dal Klemi pretanke, a to smo rešili kar tam, ko se je zadeva malo ohladila in razkadila. Namesto izolacije smo uporabili obliže iz prve pomoči. Priročno, človek se mora znajti! Tudi ko nam je pri oranju po brezpotjih odletela izpušna cev, smo jo kar tam nekako privezali, da smo se privlekli do mesta, žal mi je bilo le spečih ljudi, ki so verjetno mislili, da kakšen avion bolj nizko leti. Ko smo to popravili in spet odšli na nočno vožnjo globoko v Kočevski rog, pa se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Takšni strokovnjaki, kot smo, smo se seveda zakopali in sežgali sklopko. Kaj to pomeni? Ne vem, tako mi je povedal mehanik, kaj je sklopka, se mi niti sanja ne! No, k mehaniku je Ladkota po nekaj dneh samevanja nekje v gozdu odvlekel Krsto s traktorjem, prijatelji pa se nama s Klemijem v nočnih urah ne odzivajo več na telefon, dokler bova imela tistga džipa. Ker nikoli ne vedo, ali jih bova klicala nekje iz še vragu za hrbtom, naj naju pridejo iskat... OK, izjema je samo Pejo, naj ga ta lepa navada pomagati človeku v težavah še dolgo spremlja! Sicer pa, zdaj sva nabavila tudi prave original ruske orto hude kramparce in ni ga več terena, ki bi nama preprečil pot domov... ŽenaizčistehudobijenepustiparkiratLadkotapredhišoŠini, foto Robertiez Bread TAKO 3UAJO z na£o o&cino • Ilustracija: Gašper Klančar FOTZjSG- lokalno trobilo Senzacionalna novica: Muha dobil dostojnega protikandidata Brajdič Trtic bo kandidiral za novomeškega župana Anonimna svetniška skupina anonimnih svetnikov šokirana - Rafael Križani na izobraževanju - Ivo Kuli: Novomeškemu LDS ne bo uspelo Kot smo izvedeli iz dobro poučenih virov blizu dolenjske industrije bakra in predelave ognjevarnih materialov, glavni razlog, da novomeški anonimni alkoholiki, pardon, svetniki niso potrdili mandata izvoljenemu romskemu svetniku Dančiču Brajdiču Trtiču, ni v njegovi domnevni kriminalni preteklosti, ampak v tem, da se novomeška anonimno alkoholna, pardon, politična scena boji hudega konkurenta, ki bo v prihodnje nedvomno zablestel na prihodnjih lokalnih volitvah. Dančič Brajdič Trtič bo namreč kandidiral za župana na prihodnjih lokalnih volitvah. »Vaše analize so povsem točne,« je potrdil tudi Dančič Brajdič Trtič. »Odstraniti me želijo, ker sem jim nevaren. Poglejte samo moj rezultat na romskih volitvah. Dobil sem skoraj stoodstotno podporo.« Na vprašanje, ali so Novomeščani že toliko zreli, da bi bili sposobni voliti »Ne-čivila«, Brajdič odgovarja: »Če ni pretežko za Teksas, ki je izvolil Obamo, potem bo Podgurje menda tudi zmoglo. Ne gre za barvo kože, gre za ideje.« Dančič Brajdič Trtič je v ekskluzivni izjavi za naš časopis pojasnil: »Sedaj ne gre več samo za Rome. Novome-ščanom sporočam: Vsi smo Romi! Gre za nov pogled na stvari. Dokler bomo mali ljudje, ki živimo, delamo in pošteno umiramo v tem mestu, Romi in Neromi, zadovoljni z drobtinicami, ki padajo z bogato obložene mize ljudi, ki so pri koritu dvajset let, se ne bo spremenilo nič. Cas je, da stopimo na to mizo in z umnim in gospodarnim vodenjem občine dobrote porazdelimo med vse Novomeščane... Cigani so tam gor,« je dejal Trtič in se z zamišljenim pogledom zazrl v smer proti Glavnemu trgu, tja proti Rotovžu. Odločitev Dančiča Brajdiča Trtiča je že silovito udarila po novomeški politični sceni. Anonimna svetniška skupina Anonimnih Svetnikov je z anonimnim sporočilom že odgovorila na Trtičevo kandidaturo. Anonimni Svetnik je zapisal, da bodo škandalozno dejanje Dančiča Brajdiča Trtiča prijavili slovenskemu varuhu za človekove pravice. Pri Anonimni svetniški skupini to dejanje razumejo kot odkrito politično agresijo maloštevilne etnične skupine nad večinskim prebivalstvom, kar po njihovem mnenju ni v skladu s slovensko ustavo. Če jim varuh ne bo prisluhnil, razmišljajo o svojem protikandidatu, ki bo kandidiral anonimno, v primeru izvolitve pa bo tudi anonimno vodil občino. I. K., minister za turizem: »Bojim se, da je ta kandidatura samo obupen poskus naših političnih nasprotnikov, poražencev z zadnjih volitev, ki jih sponzorira Revija Park, da bi z oblasti vrgla našega poštenega, delovnega in gospodarnega župana Muho. Gre za ribarjenje v kalnem, kjer se kot vedno mešajo novinarski žanri in kjer se dela trgatev brez vinograda. Sicer pa je ideja, da bi Dančič Brajdič Trtič postal župan, čista demagogija, saj v življenju še nisem srečal Roma, ki bi znal pridelati vino, kaj šele cviček. Danes pa ne moreš biti župan brez svoje zidanice na hribčku, obsijanim s celodnevnim soncem, s katerega se do kamor koli seže pogled meglenega očesa razteza zoreča žlahtna trta in se po njem razlega rjovenje kremenitega pridelovalca cvička.« (... šmlc, Ivu Kuliju se je ob podajanju te izjave iz desnega meglenega očesa utrnila čisto drobna in komaj vidna solza, ki je na rahlo in takole nežno odpolzela po strugah njegovega od mnogih bojev razbrazdanega lica in se ustavila na vršičku desnega brka, se rahlo zanihala, enkrat sem in drugič tja, na južni sapici, ki je s seboj nosila vonj po deželah, kamor si vsi želimo, pa jih ne bomo nikoli videli, dokler se ni dokončno utrnila in padla globoko v globočino, nazaj, domov, težki dolenjski grudi naproti... op. avt.) B. Dolar, predsednik LDS Novo mesto: »S kandidaturo Danka Brajdiča se ne obremenjujemo. Mi že imamo svojega večnega kandidata Penzla, ki je že izrazil potrebo po potrebi, in če bo potrebno, bo izraženo potrebo po potrebi tudi temu potrebno izrazil.« I. Prhljaj, predsednik SD Novo mesto: »Novomeški Socialni demokrati bomo kot vedno podprli vsakega kandidata, ki bo v prvi vrsti podprl nas, to pa je lahko samo tisti kandidat, ki bo izvoljen. V tem smislu lahko podpremo tudi Trtiča in Muho hkrati.« J. Macola, direktor tovarne Grka: »Bodimo si na jasnem! Jaz in moje podjetje Črka bomo podprli - tudi finančno -vse protikandidate sedanjemu županu Muhi.« Veliki Mag Boško don Kova: »Vi verjetno veste, da je v mojem sociološko deduktivnem konstruktu poslovanja in kompenzacij popolnoma vseeno, kdo je danes ali jutri na oblasti v občini, državi ali v nekaterih drugih državah. Vedno sem trdil, da je posel treba ločiti od politike, ne pa tudi politikov od posla, če me razumete.« Poskušali smo pridobiti še izjavo dosmrtnega direktorja Športne agencije In podžupana flafaela Križanega, pa nam je telefonski odzivnik sporočil, da je Rafael zadnja dva meseca na izobraževanju, potem ko je prišel z dopusta, ki ga je vzel po bolniški. Rafael obiskuje tečaj vseživljenjskega življenja Kako dopust ali bolniško preživeti brez stresa. »Cigani so tam gor,« je dejal Trtič in se z zamišljenim pogledom zazrl v smer proti Glavnemu trgu, tja proti Rotovžu. • Potlač, lokalno trobilo • Direktor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v. d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Servis: Trixy DeeLight • Glavni štab: Rotovž • e-mail: ni. ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mesto tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 V__gsm: 041 671 338 AVTOHIŠA 71DT? 17% Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto euca Kriz Avtohiša Berus 1 Podbevškova 1, Novo mesto ^ozTggfni^udi 07 371 98 00 Avtošols Riba Ulica stare pravde 15 Novi trg 11, Novo mesto tel: 07/ 33 26 722 m-tel: 041 671 480 AVTOŠOLA J priDOBivarue upravne m craoBene DOKumemacue LauiLjansca cesta 4. 8000 Oovo mesto +386 7 332 48 51 eiica«riz«voua.neT +38(5 40 439 677 Gradbeno projektiranje^ I in inženiring d.0.0. » ■ ■ Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel.: 07 33 77 630, www.gpi.si (inf tehna) Glavni trg 20, Novo mesto tel.: 07 39 30 600 W MARJAN ŠMALC s.p. _T' ' .'T' 041/671 -461 ,fax:07/33-25-968 ■ RO\r Ae-mail: marjan.smalc@siol.net VARNOST PRI DELU - POŽARNA VARNOST Zavarovalnica TILIA, d. d. Seidlova cesta 5 8000 Novo mesto www.zav-tilia.si TILIA ZavarmTilmra Tilia, d.d CUiim* vkujniH- S.n.iKr A rt o Rozalija judež s.p. Velika Cikava 12B • niumodskt n knjigovodske storim • majanje in nadzor gradbenih instalacij 8000 Novo m tel./faks: 07/33 72 930, mobitel: 031 293 66 delovni čas: od pon. do pet. od 8. do 15. ure e-mail: darabiro@siol.net Pleskarstvo Tomazin d.o.o. Gorenja vas 9a 8220 Šmarješke Toplice GSM: 041 619 625 To M a S PRODAJA IN SERVISIRANJE RAČUNALNIŠKE OPREME PRODAJALNA LOČNA, Seidlova 48 Tel.: 07/30 20 190 » www.tomas.si 391 N. S/ Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka ni^ai -infin projektiranje, načrtovanje, oprema, design Liubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto tel 07 30 -79-811. 041 671-321 T ■ I ■n Tel7fax: 07 33 78 7 NAŠE DELO: STANOVANJSKE STAVBE INDUSTRIJSKE STAVBE JAVNE STAVBE ŠPORTNI OBJEKTI URBANISTIČNO NAČRTOVANJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE I tTOBSEm 1 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 C...]N3Se°,:,7 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si S O R E X d.o.o. Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto e-mail: info@sorex.si, www.sorex.si ^Samolepilne etikete • Foto papir ir www.Luminus.si ■ .(^•i WWW.R3L-PRaDUCTIDN.CaM Vse na enem mestu: izleti, potovanja, sejmi, letovanja, zimovanja, letalske vozovnice za posameznike in skupine! ® KOMPAS NOVO MESTO d.o.o. tel. 07/39 31 520 T T j; i NOVO MESTO, ŠEG0VA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: koda" siol.net VODENJE KNJIGOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJI TRG Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto Oj 3TAV Izbrane informacije d.o.o. • Poslovni inlormacijski sistemi 0Mws okolje, SDL odjeoiolec/streioik) • Razvoj nove programske opreme po meri uporabnika • Razvoj internet aplikacij in tveb gostovanje Tel: 07 393 56 16 • www.3tav.si r> ffiMFMDSB&ir 1 S Marjan LUKŠIČ s.p. Košenice 92, Novo mesto, Tel./fax: 07 33 47 015, gsm: 041 720 102 OŠ Dragotin Kette JrVjTVt Itfc* Šegova 117, 8000 Novo mesto T: 07 373 0850' F: 07 373 0860 TKAMi m Tainistvo-os.dk@guest.arnes.si dka<;an šobah s.p. Klektroinslalacijc Raguvska 2 HOOO Novo mesto Tel. fu : 07 / 334 12 93 Mob : 041 /616 762 Cirafika novo mesto d.o.o. MAJCEN Novo mesto n~inn Tel.: 07 33 22193, Fax: 07 3 3 70 601 „ Forex Commerce d.o.o. Smrečnikova ulica 19 8000 Novo mesto Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana , oo HRANILNICA LON d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor Novo mesto REAL, d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2 8000 NOVO MESTO lil LDS Mestni odbor Novo mesto KNJIGOVEŠTVO KELBIČ PAVEL S.P. Delavnica: Pod Trško goro 18, Tel: 07/3325-718 Doma: Mestne njive 6, Tel, 07/ 3325-926 ^________GSM 041/726-644_____J M \\ KO PAVI V.M' vp. GALERIJA GOSPODIČNA OKVIRJANJE SLIK PRODAJNO RAZSTAV NA CALKRIJA UL talcu 2, Nmo metlo Tel.Tat: 07/30-21-12* _ fl Foersterjeva ulica 10 8000 Novo mesto tel: 07 3382 900 http://www.harlem.si/ harlom računalniški inženiring SALON Matjaž BUČAR s.p. 'MAJAŠ Glavni trg 2 'u erjittm Novo mesto ' b SLAVJA jel.: 041 736 495 PONUDBA DARILNIH BONOV ID - INTERIER DESIGN d.o.o. ARHITEKTURA & DESIGN GERMOVA 3, 8 000 NOVO MESTO t: +386(0)7 393 20 80 f: +386(0)7 393 20 89 e: info@id-design.si w: www.id-design.si____ E AA^kHOM Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470_____________ SilveR Novi trg 1, Novo mesto ovo mesto ZA VAŠ DOfft Krko57,8000Neve meške/Ti073371370,F:073371371 Jz D DTUIO T1TJ] SPECIALIZIRANA TRGOVINA S PERILOM (v trgovski hiši Bršljln) £ t tel.: 07/393-17-96 LISG\ ^VZAJEMNA Jaz zate, ti zame. chojzlnrohv/n Brod ll, oLjrcaMv^i ovjvw gooo Novo mesto ^Vidmar Tel.:073379090 dacomm KERAMIKA CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax: 07/ 34 34 591 Mobitel: 041 427 652 Glavni trg /P let. : 0733 72 7*0 ^ELBLEB Trgovina in servis z računalniško opremo Tel: 07/30-99-400, http://www.belbled.si O 13 j/tli J akt*, a 12. Novo moolo « 07-55-74-«Sl www.i*«r-ak.ai Ra£unalniško izobraževanje, j svetovanje in inženiring ©ECDL 1 POOBlAiČENI IZPITNI CENTER Evropsko fOČcncRraiko spnčevulu Tt-HINl timak@siol.net * Iaivami Nad mlini 70, 1^8000 Novo mesto_Tel.: 07 393 06 30 ^ ZAPIS PLUS Podjetje za poslovne storitve d.o.o. - Vodenje poslovnih knjig - Poslovne študije in načrti - Podjetniško svetovanje Tel. 07 33 70 150‘Fa\. 07 33 70 151 e-mail: zapis@insert.si Marjan Kovačič s.p. Prisojna pot 4, Novo mesto Tel. 041 652 747 parketarstvo.kovacic@siol.net Polaganje, brušenje, lakiranje, ponudba več vrst eksotičnih parketov Ukinterierfa sinl.net www.kik-interier.si RIER INTE 'TIiJeI: SP A SANITARNI KABIN IN GARDEROBI kNAUf MAVČNE STENE IN OBLOGE (/^-mstrong SPUŠČENI STROPI fecmacell Montabta anutkana ptolM NAPUŠČI IN P0DSTREŠIA Kik Interier d.o.o, Bršljln 1818000 Novo mesto, tol 07/33 21028,33 22 944, GSM: 041612 505 »1 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO d.d. Gublava 15, 8000 Novo malto Talafon h c 07/33 21 065 atmosferacaffe S mobal Izdelava posteljnih vložkov Latoflex v Stopiče y _Sti\ inlo@stlA.sl tel.: 07 39 34 780 • faX: 07 39 34 789 VRTEC CICIBAN NOVO MESTO v Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto DOLENJSKIM/7Z£7 Muzejska 7, Novo mesto www.dd.muzej.com Slavka Gruma 63, Novo mesto tel.: 07/ 39 35 860 fax: 07/ 39 35 876 Fb$ DRSKA e-mail: info@os-drska.si Rozmanova 26/28, Novo mesto tel: 07 393 46 74 m , K N J I Ž N I C ANA J A 'R C A/ ib Investbiro Ulica Mirana Jarca 33, Novo mesto 07 332 81 97 Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto ZARJA / \ Osnovna šola GRIVI Trdinova ul.7, ^ 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto Srednja šola ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.: 07 332 15 27 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 EKONOMSKA ŠOLA Novo mesto AAKO d.o.o. NOVO MESTO KOVINSKE KONSTRUKCIJE Kočevarjeva ulica i, 8ooo Novo mesto Telefon:( + 386 7)39 30 480, 39 30 490 Fene: ( + 386 7)39 30 491, E-mail: mlto@mko.si ^__________http: //www.mko.si/_______> M . Glavni trg 14 8000 Novo mesto E-mail: novi.medij@siol.net Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 £ PUB PRI VODNJAKU Glavni trg 3, Novo mesto (Š triglav XX Nova KBM Nova Kreditna banka Maribor Podružnica Novo mesto, Novi trg 7, Novo mesto NLB ^y\ zavarovalnica maribor Zwittrova ulica 1,8000 Novo mesto tel: +386 7 332 53 30 fax:+386 7 332 53 31 e-mail: pe-novo-mesto@zav-mb.si RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 R www.ric-nm.si @ Razvojno izobraževalni center Novo mesto Visoka šola za upravljanje in poslovanje Dodiplomski in podiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto m v OŠ Brusnice Velike Brusnice 101 Velike Brusnice KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE Novi trg 5, Novo mesto www.kulturnicenter.com & m ^L&b&ki kis OMaprata Okazmc moto \ r Center biotehnike in turizma Sevno 13 Novo mesto OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta .. % V tel.: 07 38 44 180 GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto VSeidlova cesta 29, 8000 Novo mesto/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto D Galerija Božidar Jakac KOSTANJEVICA N A K K KI Tel,: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.qalerlia-bi.SL e-pošta: into@aaleriia-bi.si /'lepotni atel Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana ^ Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 Frizerstvo in ladjarstvo MBREER Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 ISmolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto COMfrUH Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto tel.: 07 33 21 638 Gostilna Bučar o - uri TUDI ŠmiheM^k Novo m’esto' ŠTUDENTSKA Tel.: 07 33 75 325, gsm: 031 647 084 KOSILA Prepih Gornja Težka voda 19 ' Stopiče PREPIH dcc tel.: 07 30 89 404 KAVKA PUB A DOBRA KAVA IN DOBRO VZDUŠJE. Primož Polak s.p. Ljubljanska cesta 26 (TC HEDERA) 8000 Novo mesto • tel:07/33 28 041 DELOVNI ČAS Ponedeljek - srede 7h 23h Petek in sobota 7h 03h Četrtek 7h 01 h Nedelja 16h 23h, mednarodni transport, logistika, inženiring in storitve Novo mesto d.o.o. tel : 07/33 70 700; fax: 07/33 70 701 TOT AL TOTALČEK PARK s I 200915205,4 cobiss o ZMAGA ZA VAŠE GRLO. Septolete in Septolete D z antiseptičnim delovanjem temeljito počistijo z viri bolečine in vnetja v vašem grlu. Septolete plus pa s protibolečinskim in protimikrobnim delovanjem hitro pomagajo pri močno bolečem in vnetem grlu. Tudi novi člani družine Septolete, Neoseptolete s prijetnimi okusi zelenega jabolka, limone in divje češnje, bodo z aktivnim delovanjem poskrbeli, da bo z vašim grlom vse v redu. Pred uporabo natančno preberite navodilo! 0 tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.