Knjiga Slovenska dobah XYI. XYII. veka. Knjiga II. Sacrum Promptuarium .. Pars secunda. Venetiis 1691. 4°. 10 L. 590 Str. Approbatio je 1. 1695; torej tudi knjiga ni mogla prej na svetlo. Naslov je z malo prcmembo posnet le po I. Knj. — Poklanja jo -Concionator et Guardianus" Comiti Domino Georgio Sigismundo A' Gallenberg, Domino in Thurn, Rossegk et Gallenstein etc. Piidige so od Dom. I. Adv. — IV. p. Pasch. — vmes dvojne postne o deseterih zapovedih Božjih ter o peterih rečeh potrebnili k zakramentu sv. Pokore. V razgled bodi: Na pervo nedelo v adventu. Erunt Signa in Coelo ... Sc bodo čudessa godila na Sonci, inu na lunl, inu na Zvesdah inu na scmli bo ludem britku: Inu tedaj bodo ony vidily Synu tiga človeka prideočiga v' oblakih z' veliko oblastio, inu z' vcličastvom. Luc. 21. Jest morera sposnati de dolgu čassa sim premišloval poprej, kakor sim sgruntal, sakaj S. katoliš Keršanska Cerku nam naprej postavi ta strašni S. Evangeli današni dan, na kateri sačnemo čakat, inu se troštat, de, hitru bo knam prišel na semlo z' Nebess nafs lubi inu Vsmileni Odresgenik Jezus, dokler tiga S. Prihoda se imamo veliku več vesseliti, kakor pak bati, inu vender ta S. Euangelist li od teh strašnih rečij nam govorij, ali uržoh tiga se meni zdy, de je de bi se my perpravili njemu napruti pojti, inu spodobnu njega prjeti: Zakaj jest pissanu najdem, de kadar Rimski Cessar je imel venu drugu Mestu rayžat, je naprej poslal svoje žolnerje, inu rihtne hlapce, kateri v' rokah so devžali gayžle, šibe, palice, inu nage meče, inu na vus glass so vupili: Date viam Consuli, Quirites, date viam Consuli. Debi skuzi taiste gayžle, inu šibe dali zastopit, de aku ne bodo spodobnu prjeli, inu častili Cessaria, bodo press vse milosti štrajfani. Peržianski krajli pak kamarkuli so šli, so zapovedali de nyh rihtni hlapcy pred ny_i so ogin nesli, skuzi kateru so hoteli dati zastopit, de žive bodo sturili žgati taiste, kateri kakušno nespodobnost, ali nepokoršino bodo svojeinu krajlu sturili. Krajl Heliogabalus, kadar je šal svoje podveržene mesta obyskati, je vselej veliku poprej zapovedal perpravit takušnu lepu prebivalše de se je nioglu reči de je enu semelsku Ncbu, sicer je žugal velike štrajfinge dati tem sanikarnom, inu nepokornom, satorai nikar li njegovu podveržani folk, temuč tudi Rimlary, inu Persianery se so poflissali, kar nar več ym je bilu mogoče svoje krajle, inu Cessarje častitu, inu spodobnu napruti pojti, yh sprimiti, inu gori vseti, de bi tem perpravlenem štrajfingam ne bily podverženi. Glihi viži se meni zdy, de z' namy sturij S. C. K. C, katera dokler vidi de v'kratkem ima k'nam priti Naš Gospud, inu Odrešenik, nam te strašne rečy, inu štrajfinge sodniga dneva osnani, de bi se _y taistih bali, inu poflissali častitu, in spodobnu k' njegovimu prihodu perpravit, kakor sam G. Bug govorij rekoč: Ecce ego mitto Angeluin meum, ante faciem tuam, qui praeparabit viam tuam ante te etc. Knjiga III. Sacrum Proraptuariurn. Labaci 1696. 4°. 9 L. 626 Str. Approbatio Min. Gen. 1697. Censura Ordinarii Labac. 1698. Podarja jo Dom. Franc. Alberto Pelzliover, Baroni de Schijnau etc. Index. Sermones Festivales. V dokaz bodi: Na ta veliki gud inu praznik Christusoviga Rojstua. Cum essent ibi . . . Kdar so ony tamkaj bily, so se ty dnevy Mariae dopolnili, de je iraela roditi. Inu ona je rodila svojga pervorojeniga Synu, inu ga je povila v1 plenice, inu ga je položila v ene Jasli. Luc. c. 2. Je tedaj vener reiss, de ti 6 častita Maria Divica v' tvojm čistem telessi si nossila taistiga, katiriga zemla, inu'Nebu obseči nej moglu. Quem coeli capere non poterant, tuo gremio contulisti. Tedaj je vener rejss, de Stuar je svojga Stuarnika porodila, inu vener Divica je postala? Tedaj je vener rejss, de ta kateri na tryeh persteh vuss volni svejt deržj, v' plenicah povit ležy? De Syn Božij, kateri je bil od vekoma, danas je rojen v' Bethlehemski stalici? 0 čudu preveliku! 0 nezgruntaua skriuno.4 Božia! Ksitero premisleoč sledna človeska pamet od čuda zatnaknena postane: Zatoraj oben nyma uržoha zamirit Svetimu Cyprianu, če danas na letej S. Skriunosti taku močnu se čudi rekoč, de posehmal obeni drugi reiči se ne bo več čudil, kakor poprej se je čudil, videoč Nebu z' soncam, luno, inu zvezdamv cerano: zemlo z' rossamv, inu z' želisčom pokrito: morje: morje taku šroku, inu glaboku, de taistu zgruntat se nezamore, temuč zamaknen od čuda tiga S. Roystua Synu Božiga, na letem vse moje živoče dny se bom čudil. Miror tantum Deum etc. . . . Vsij Sveti Vučeniki danas se čudio, inu z' S. Bernardam pravio ... Se čudio Theologi, koku tu more biti, de letu današnu Detece je pravi Bug, inu pravi človik? Se čudio Philosophi de resničnu se more od ene pcrsone reči de je bila od vekoma, katera danas je rojena? Poeti sc čudio, de taista Besseda, katera zeralo, inu nebu napolni, danas pak venih ofslovih jasselcah stisnena ležy. Retorici od čuda so mutasti postali, videoč de vse figure danas so napolnene. Astrologi so zamakneni, v' tem kir vidio, de sonce z' Nebess na zemlo je prišlu prebiuat. Juristi se nemorio prečudit de ta nedolžni more dolh za tiga dolžniga plačat. Arcati se čudio videoč, de Arcat čez vse Arcate je danas vse bolezni človeske na sebe vzel, de bi ty bolni osdravili. Malary tudi se nemorio prečudit v' tem kir vidio, de ta ner žlahtniši, iuu lepši Pildik veni stalici ležij, namreč Jezus Syn Božij. Inu če tudi ray bomo leto Nebesko skriunost Rojstva Jezusa Syna Božiga premislili, uržoh velik zadosti se čuditi, inu Jezusa lubiti bomo imel, poslušajte tedaj raene N: N: z pravo andohtio ter začnem itd. Knjiga IV. Sacrum Promptuarium. Labaci 1700. 4°. 4 L. 490 Str. Ex Typographeo Mayriano. Dora. Petro Antonio Codelli de Fonenfeldt. Sermones diversi pro diversis occurrentibus sacris ministeriis. (De verbo Dei. De vera fide. In primitiig sacerdotis. In die installationis parochi. In pracsentatione vicarii vel cooperatoris. Pro electione abbatissae. Pro induenda moniali. In professione monialis. Tempore belli. Ob partam de Turcis victoriam. Tempore pestis. Extincta peste. Tempore famis. De gratiarum actione pro obtenta fertilitate. Pro ecclesia nova aedificanda. In dcdicatione ecclesiae. De sanctissimo rosario. De confraternitate s. scapularis B. V. Mariae. SS. Trinitatis. Ss. Sacramenti. In funere paroeM. In funere nobilis viri; nobilis ac virtuosae matronae; juvenis puerperae; mulieris viduae timentis Deum; valetudinarii et valde afflicti. In morte personae violenter vel improvise extinctae; negotiatoris; adolescentis; puellae; rustici. De jubilaeo. Dum ad B. Virginis ecclesiam pro impetranda pluvia processio instituitur. De passione Domini. Concionator auditoribus valedicit eosque benedicit). V tej posledDJi kaže, da je pridigal tri leta v Ljubljani. Slovo jemaje govori (str. 485): . . . ohranite li moje serce, zakaj vam oblubem, de nihdar nebo pozabilu na letu Bogaboyeče Lublansku Mestu . . . Resničnu inu očitnu spoznam, de nikuli nebom pozabil na leta bogaboyeči folk, na lete poštene ludy, na letu žlahtnu Mestu, ampak bom vselej G. Boga prossil. . ., de bi ta folk poterdil v svoy Sveti gnadi, inu nyh pamet resvetil, de bi tu dobru, od hudiga rezločit znali, tu dobru Bogu dopadeče izvolili, inu od tiga hudiga se zderžali, kakor te try lejta per moyh Pridigah so šlišali.... Spumnite N. N., kar ste šlišali v' moj pervi Pridigi, koku nucnu inu potrebnu je hodit pošlušat Božjo bessedo . . Spumnite na tu kar ste v drugi moy Pridigi šlišali, de naša sama vera je ta prava, skuzi katiro si zainorimo tu večnu izveličajne zadobiti, če tudi naše djaine se z' vero zgliha (486)". . — In v tej govori na pr.: nNer poprej vprašajmo Ajdje kaj z' eno vero imaio? . . Turke . . Vuprašajmo zdaj te Luterš inu Calviniš kaj z' eno vero yh je vučil Luter Martin, kateri eno Nuno iz Kloštra je bil upelal inu žnio živil, kakor de bi njegova žena bila; inu Calvin, kateriga v' tem mesti Noiona živiga so imeli sežgati, dokler je bilu njemu zvižanu de ta mutasti negnusni greh je tribal: Iz vst teh dvejh lotrou vejm de neč brumnega inu čedniga nebomo šlišali. Pošlušajte kaj govnrj Luter Marten, on pravi do nej mogoče čistu živeti, inu de en velik greh sturj, katcri oblubi G. Bogu divištvu deržati inu čistu živeti. Calvinus pak je vučil, de človek nemore dobru sturiti, de bi si lih hotel, rekoč de nitna svoje fraj vole, raunu kakor en pis na kateni pervezan, kateri se nemore iz mesta ganiti, če Gospodar n'hoče, taku de tudi my nemorimo ni hudiga, ni dobriga sturiti, temuč de G. Bug je tudi uržoh kadar greh sturimo, in de človeka fardama, de si lih neč hudiga, ali grešniga nesturi. Oh preprosti Ludje! . . Sama naša Sveta Katholiska Vera je ta praua, Bogu dopadeča, inu od Boga zapovedana; inu de naša vera je Bogu dopadeča, so spoznali inu poterdili Ajdje . . . Mahomet . . . inu Luter Martin, kateri je djal: Dico sub Papatu veram esse Christianitatem, imo veruin nucleum Christianitatis . . . (17. 19)". — Na zadnji strani (490) pravi: -Žegnaj Tebe Lublana G. Bug, ex Sion . . . Maria Divica Mati te milosti, jest Tebi perporočim te lubeznive moje pošlušavice, inu tu žlahtnu Lublansku Mestu . . . Comendo vos Deo, et Deutn et iueipsum vobis comendo". nIndex 3 L. Haec (Juarta Pars reperitur apud D. Adamum Sknbe Bibliopolam Civem Labacensem etc". KnjigaV. Sacrum Promptuarium. Singulis per totum annum Dominicis I. Adv. — XXIV. p. Pent. praedicabile. Labaci 1707. 4°. 7 L. C40 Str. Typis Joannis Georgij Mayr. D. Anselmo Carthusiae Vallis Jocosae Praesuli. V razgled naj služi (Dom. Quinquagesima): .Kadar Sveti Franciscus Xaverius Apostel noviga svejta je bil v' taiste Indianske dežele od Svetiga Ignatiusa poslan, de bi taisti sapelani, inu preprosti folk od Malikuajna k' službi praviga Živiga Boga perpravil, je bil nešal, de taisti reuni folk po nekatireh deželah so molili za svojga Boga tiga požrešniga, pianiga, inu nesramniga BogaBachusa; timu Svetimu Xaveriusu se je smilil ta preprosti folk, ter začne z velikem aiffram pridiguat, inu iskazat nyb nepamet, de eniga taku požrešniga, inu nesramniga Boga molio: ta preprosti folk svoje očy odpre, svojo norust spozna, Bachusa zapusti, ter tiga praviga živiga Boga, Stuarnika Nebess, inu zemle začne molit; Pildi tiga Malika Bachusa, namreč hudičy sačneo vpyti: Mortuus est Bachus, raortuus est Bachus . . Enu veliku vesselje je na tem imel S. Xaverius, videoč de Bachusa več nemolio, ampak Boga Vsigainogočiga. Huala bodi G. Bogu, de jest tudi videra de v' naši deželi nemolio za Boga Bacbusa, ampak Boga Vsigamogočiga, ter žiher zamorem reči: Mortuus est Bachus. Vmerl je Bachus, za tiga volo močnu se rezvesselim, polek pak močnu žalujera, de on je pustil eniga Synu, katiri nej neč bulši, kakor je bil njegou Oča Bachus, leta je sapelaval Ajdje, on pak sapelaua karšenike; Bachus se je klatil po Indiah, njegou Syn se klati po naši deželi, ter je vže v naše mestu prišal; zatoraj vass prossiin varite se za Božjo volo, de nebo v vašo hišo prišal, sakaj kamer kuli pride ta prekleti Šelim zapele, ogolufa inu farata te ludy. Oh fardainani goluf! Bug ti nedai jutrišniga dneua dočakat, de bi se bil zadavil, inu pobil poprei kakor si v našo deželo peršal, ali pak de bi bil utonil, kadar iz Indie si se samkaj pelal, zakaj se boym, de še katiriga mei mojmi Pošlušavici bo zepelal inu faratal, vedeoč de je ta ner vekši faratar, goluf inu zapelavi šelim. Je reis de en velik faratar je bil Saul .. . Amnon . . . Ali de bi Bachusau Syn nebil hujši faratar jest bi n'hotel njemu vošit tulikajn hudiga, dokler pak vejm zagvišnu, de taužent inu taužent yh je zapellal inu yh bo še zapellal, za tiga volo mu vosčim de bi se zadavil inu trešil. De bi pak vy N. N. tudi od njega nebili zapelani vam hočem irae inu njegove golufie povedat, de se bodite znali varvat: Bachusavimu Synu je ime Pust .... Oh prekleti goluf! gdu je tebi dal oblast rešit zdaj ludij od deržajna S. Zapuvidi Božjh? Ta Bug, ta zapuvid, ta paku, katiri je v Posti, je tudi ob Pusti. Bug skuzi grebe se taku režali zdaj, kakor ob Veliki Noči, ter yh štrajfa taku zdaj kakor ob drugem čassu . . . Annaite se tedaj šein, plessa, pyanstun, do boto pcklcnski rnartri odšli. inu ncbessa si zašlužili (161 — 173)." An. 1693. Conditur celebris Academia Operosorum Labacensium in Jasonea Urbe, pia in Apollinem idololatria, ac immarcescibili Pieridum applausu (Epitome Chronologica . . J. G. a Thalberg pg. 88). Tej družnik je bil vže Promptus — Janez Križski. Ker je pa ta družba očitno svoje delovanje pričela še le 1. 1701, spada tudi nji>no opisovanje v naslednje stoletje.