Kaj so mladoslovenci ? 1. Ni še tega dolgo, kar snio Slovenci v lepi zastopnosti delovali in se vojskovali zoper | fivoje nasprotnike. Ali zdaj je vse drngačc. Me- j sto zastopnosti imamo prepirc, mesto složnosti ra- \ zpov. Kdo [ia je tega kriv? Odgovorimo: nek tujec, ki se je k nam pritepel in mnogo iz med nas na svojo stran zvabil. Temu tujcu je ime: liberalizem. Iu ljudem, ki se od njega zaslepiti dajo, pravimo, da so liberalci. Inie .sicer ni slabo. Vzeto je od latinske besedc: liberalis t. j. radodaren, svobodoljuben. Vendar lepo ime, kiije grdo stvar: golo sebičnost. Liberalec je svobodoIjuben le za sebe, dnigim je ne privošči. Druge boče vse strabovati in poteptati. To budo lastnost pa ?i je prisvojil, ker je liberalec z vero vred tudi otresel: krščausko ljub ezeii. | 2. Nekdo je ljudem libeialca tako popisal. Rekel je: liberalec je večjidel tak človek, ki je I sicer kde v kakib krstnib bukvali zapisan, vendar j v petek meso je, v nedeljo nič k sv. meši ne bodi, zraven pa na mešnike psuje, kolikor mu je le mogoče. Liberalec je brezvernik od glave do pet, j Ali s tem še ni zadovoljen. On hoče svojo nevero j tudi diugim vsiliti, naj rajši po postavah. In to je glavni in prvi uzrok, zakaj si liberalci pvi volitvah toliko prizadevajo, da bi zmagali. ! Hočejo si pot nadelati do postavodajalne oblasti, da bi potem po postavab uapravili vse brez Boga in brez vere. Hočejo poskusiti, ali se da tudi brez Bog doseoi, kar si verniki prizadevajo dognati z božjo pomočjo in naslanjaje se na božje j zapovedi. Da to ni mogoče, nam že zdrava pamet kaže. Blizo stoletna skušnja pa potrdnje. Vselej ostane [ resničnc: ako Bog liiše ne zida, zastonj se trudi, ! kateri jo ntavi. Laška, Francoska in Španjska : dežela, Kjiloli vsak narod je zašel v naj večje ue- sreče, kedar so mu liberalei začeli gospodariti brez ozira na Boga in na sv. vero. Kajti akoravno se jih je veliko dalo po liberalizmii ob sv. vero spraviti, vseb vendar ni zamogel zapeljati. Vselej jih je veliko Jczusu zvestib ostalo, ki so prav pogunmo in stalno branili sv. vero in katoliško cerkvo. To pa se vfe, liberalcem ni bilo povoljno. Nastali so prepiri, vazpori, punti, revolucije s strabovitira kriprelivaujem. Liberalci -so časib tak divji po.stali, da so, postavim ua Francoskem leta 1789. —1800. vso katoll-ško službo božjo zatrli; cerkve so podirali, niešnikd in škofe ]>a klali. Enako se zdaj godi na Španjskem. Spluli liberalci so dozdaj še vsako deželo, kdcr so 10govilili, gpravili v prepire in nesrečo. 3. No in taki liberalci so zdaj postali nekateri iz med mlajšib Slovencev. Otresli so vsaj djanski sv. vero. Mladoslovenci so slovenski liberalci. A z vero vred pogrešajo tudi krščansko Ijtibezen. Zato pa se tndi niso bali, med Slovence pognati: nevslišan prepir in žalosten razpor. Poprej smo se lepo s-ložni držali ziatib in prav avstrijanskih besed: vs<e za vero, doni in cesarja. Sloveuski liberalui pa so odpadli. Znani dr. Voanjak jim je dal novo glasilo: vse za narod, omiko in svobodo. Mladosloveuci so tedaj izbrisali vero pa tudi cesarja! Ali ker se večina Sloveucev niti veri, niti domoviui uiti oesarju izueveriti ne da, zato so zdaj naši mladi liberalci budo jezni iu srditi postali. Pod vodstvom dr. Vošnjaka so napravili dvoje novin ali cajting ? ,.>S1. NarodJ iu pa ,,S1. Tednik." Prve novinc ao naraenjcne bolj izobraženim Sloveacem po niestih in trgib in jim prodajajo svojo liberaliio omiko. Ali to vam je oraika, da 8e Bogu usmili. Vse, kar je na Slovenskeni poštenega, vse se napada in gcdi. Naj boljši moževi slovenski, ako se uevcrnim niladičem ne nklanjajo, trjiijo uaj bolj uagujusno ogrdenjc. Na piimer: dr. Bleivveisa pozna celi slovenski svet. Hvaležno se ga ima vsak spominjati. Cclih 80 let izdaja znane ljnbljanske Novice. Ne da sc dopovedati, koliko dobrega je našeruu ljudstvu storil. Slavni mož je že 65 let star in zdaj ga zelo grdobno z blatom pometajo. PS1. Narod" ga ima za onemoglega starca, za žolčnatega klevetnika, za duševnega eunulia t. j. za človeka, katerega so kopili . . . sram vas bodi vi omikani (?) gotovo pa nehvaležni slovenski liberalci, sram vas bodi, če še kaj srama gleštate. . . Našega vrlega Hennana, ki se kot nas poslanec že 13 let za naše pravice poteguje, tega vrlega moža imenujejo: klevetnika, nazadnjaka, odpadnika, človeka, ki ima sebične namene . . . S drugim časnikom, ,,S1. Tednikoni" pa je dr. Vošnjak udaril po sv. katoliški veri iu jcuih blagoBlovjenili služebnikib. In to jegovo početje je brez dvonibe najbolj hudobno. Kajti s tem jc nemirni Vošnjak začel pačiti in podirati tisto, kar je še naše nesrečno ljudstvo v njegovib tngab edino tolažilo in obupa varovalo, t. j. sveto kršeansko veio. Kaj borno tukaj storili ? Najboljšebibilo, akobi se zopet p (i m i r i 1 i i n p o r a z n m i 1 i! Vendar žali Bog, o tem Vošnjak in veeina jegovih piivržencev ničesar sli.šati iiečejo. Slovenski Hberalci liočejo, da se jihovcmu brezvcrstvu, jiliovi blatni omiki vsi podvržemo. A tega verni Sloveuci ne storimo. In zdaj nam drugo ne ostaja, kakor da se Vošnjaku iu jegovirn privržencern krepko ustavimo. Naj prvo bodi, da Vošnjaka, naših liberalcev glavarja, v Celji ne voiiino za poslanca. Potera si utegne vroči gospod nekoliko odehnoti. Moiebiti potem previdi, da se večina Slovencev ne da prenieknoti od blagega glasila vse za vero, dom in cesarja.