Država in izobrazba njenega Ijudskošolskega učiteljstva. (Dalje.) Hirnov načrt, ki je uvedel orglanje kot obvezen predmet na avstrijska učiteljišča, se mnogim dozdeva dobro došlo sredstro, ki naj učiteljstvu pridobi ugled med preprostim Ijud8tvom. Zakaj oni značilni tip, ki je svoje dni igral t našem narodu dokajšno vlogo pri raznih prilikah in ki je znan pod imenom šomaštra, noče premnogim konservativnim Ijudem iti iz spomina in ti ljudje si ne morejo predstavljati modernega učitelja, ki bi posvečal vse svoje moči lastni izobrazbi in posrednje po tej izobrazbi tudi izobrazbi svojega naroda. Učitelj in organist, to sta dva nerazdružljiva pojma. Dokler ni bilo avstrijsko slovansko učiteljstvo združeno v lastni zvezi, tedaj so se izrekale posamezne narodnostne zveze | učit. društev za reorganizacijo učiteljske izobrazbe. Leta 1906. se je izrekla Češka učiteljska zveza t Brnu za tako reorganizacijo, ki temelji, na tem, da odgovarjaj izobrazba učiteljišč izobrazbi srednjih šol, dostop na višje šole — dvoletni pedagogij. Ta zahteva se skoraj dosledno krije z zahtevo nemškega učiteljstva ter učiteljstva pripravnic. Ako si ogledamo zahteve nemškega učiteljstva, ki jih je sklenilo na skupščini dne 2. noT. 1905, vidimo, da nemški tovariši brepene po razžirjenju sedanjih štiriletnih ufiiteljišč na pet let — in tako zabtevo so stavili učitelji učiteljišč na svojem II. shodu 1. 1906., zakaj s tem upajo doseči najhitreje vsaj nekaj za večjo izobrazbo učiteljstva brez posebnih stroškov, prevelikega in prebitrega preobrata. Ceško učiteljstvo pa zahteva, da se prilagode sedanja učiteljišča srednjim šolam, ki naj nudijo tudi učiteljicam višjo izobrazbo — a kot dopolnilo učiteljišč naj se osnujejo takozvane pedagoške akademije — to so vseučilišča za učiteljiščnike in učiteljiščniee. Bistveni razloček zabtev Seškega učiteljstra je ta-le: šestletna učiteljišča — 4 leta obče izobrazbe in 2 leti strokovne in ž letni obisk pedagoške akademije. Tak načrt je ob8egal že Hasnerjevi učni načrt za učiteljišča, toda ker je bil nekoliko prezamotan, je zaostal med akti, in pokopan je bil po znani [šolski noveli. Upoštevati moramo, da se prvotni Hasnerjev načrt ni mogel uresničiti zaradltega, ker je bilo pornanjkanje sposobnega učiteljstva jako občutno, a zahteva po novih šolah vedno glasneja. Merodajni faktorji so si tedaj pomagali s tem, da so nastavljali takozvane pomožne učitelje z jako čudno naobrazbo, kar se še dandanes dogaja, posebno na Eranjskem, kjer je 55*) nekvalifikovanib učnih oseb. — Šolska novela z dne 1. avgusta 1871 je pa reducirala c. kr. učiteljišča na 3 letnike, da se čimprej dobi dovoljno število učnih oseb. Princip te novele je, dobiti zadostno število ucnih oseb, *) V letu 1907. torej se ozira le na kvantiteto, ne pa tudi na kvaliteto. S to novelo je bil deloma pokopan državni šolski zakon iz leta 1869, vendar je pa v veljavi bil še vedno § 42. tega zakona, ki veli, da si učiteljstvo lahko izpopolni svoje znanje na posebnih, v to svrho šele ustanovljenih zavodih — takozvanih pedagogijih. Eer ta paragraf ne poudarja izrečno, da so namenjeni ti pedagogiji mogoče le za del učiteljstva, recimo za meščansko učiteljstvo, smo mnenja, da je prvotni Hasnerjevi šolski zakon iz 1. 1869. imel tiste zahteve glede izpopolnitve učiteljske izobrazbe, kakor zahtere češkega učiteljstva, to je: ljudskošolskemu učiteljstvu se dovoli vstop na vseučilišče. Bavnotako se zlaga zahteva češkega učiteljstva po popolni izobrazbi ljudskošolskega učiteljstva glede časa. Zakaj § 53. drž. šol. zak. izrečno poudarja, da se mora učitelj po preteku 5 let, odkar je nastopil praktično pot zglasiti k usposobljenemu izpitu, zakaj^drugače se ga mora odpustiti iz službe, oziroma mu odzveti zrelostno izpričevalo. Enaka morda čaka onega, ki se rau ne dovoli delati drugič izpita. Ta paragraf govori tedaj dovolj jasno, da smatra državni zakon, da izobrazba, ki jo učitelj dobi v štirib letih na e. kr. učiteljiščih, nikakor ne zadostuje bodočemu učitelju, temreč da jo je treba izpopolnjevati do usposobljenostnega izpita, ki se mora napraviti šele po preteku dveh let. In ti dve leti je treba vestno uporabiti v nadaljno izobrazbo, zakaj drugače izgubi veljavo še prej pridobljeno zrelostno izpričevalo. — Ako torej zahteva češko učiteljstvo, da se učiteljstro izobrazuj po dokončanem c. kr. učiteljišču še dve leti na pedagogiju, ki naj nekako izpolnuje le pravo realiziranje državnega šolskega zakona iz leta 1869., niso te zahteve tedaj nič utopističnega, oziroma radikalnega, temveč te zabteve ne zabtevajo nič novega. Zakaj te zahteve poudarjajo le to, kar je želel izpopolniti šolski zakon iz l. 1869., ako bi ne prišla ona šolska novela 1. 1871. Da se ta ideja gotovo prejalislej uresniči, v tem nas potrjuje v 1. 1906. ustanovljena družba BEomenskj", ki združuje v sebi u6iteljstvo vseh kategorij — od vseučiliškega do Ijudskošolskega. In glavna naloga tega društva je, ponesti v najširše sloje naroda smisel za šolstvo in delorati k uresničenju vseh onih zahtev, ki jih goji napreden narod za svoje šolstro. (Konec.)