Leto 1879. 383 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 2. julija 1879. 91. Ukaz ministcrstva za deželno bran in finančnega mini- sterstva od 1. julija 1879, v izvršbo postave od 11. junija 1879 (Drž. zak. št. 93), s katero se za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru nravnnje dajanje stanišč in drugih potrebščin za stoječe vojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo v mirovnem času. V izvod postave od 11. junija 1879 (Drž. zak. st. 93) razglašujejo se naslednja, z državnim vojnim ministerstvom dogovorjena zvršitvena določila: K členu ITI vvodne postave. Povračilo po določilih postave o nastanovanji vojaščine dolžno za tiste k stanišču spadajoče predmete, ki jih je vojaška uprava na določeni čas s pogodbo v najem vzela, naj se poizveda po tanjih zvršitvenih določilih k §. 5 postave o nastanovanji vojaščine, oziroma po dodatku k navodil o uredbi novih vojašnic (vojarn, kasarn), oziroma po dodatku k navodu v uredbi in napravi novih hiš za bolehne in vojaških bčlnic. Ako se najde, da je povračilo po določilih postave o nastanovanji idoče večje od dozdanje najmovine, to se za čas najma, kar ga je Še ostalo, namesto te najmovine daje povračilo po postavi o nastanovanji pristoječe, ter je treba do-tičnc najmovne pogodbe gîedé večjega povračila z vzklicem na postavo o nastanovanji z dodatnim pripisom dopolniti. Ako vendar o poslopji kakem ali njegovih dolih veljajo najmovne pogodbe, po katerih najmovina nf bila na podlogi dozdanjih povračil in objemnega prostora odmerjena, marveč se je z dogovorjeno povprečnino določila, tedaj naj se (SloTMi.cli.) 70 ne uporabljajo v postavi o nastanovanji glcdé povračila obsežena ugodnejša določila. Najmovne predmete nasproti, za katere bi pogojena najmovina bila morebiti večja od povračila pristoječoga po postavi o nastanovanji, mora uprava vojaška kot najemnik odpovedati, ako jej je gledé njih, dokler trpi pogodba, sploh pravica do odpovedi pridržana ter se ni nikakih resnih težav za ponasta-njenje vojaških krdel bati iz tega, da se rečeni predmet tudi le za nekaj časa opusti. Kadar so za odpovedana stanišča potrebna druga stanišča, zahtevati jih je po postavi o nastanovanji vojaščine. K §. 3. Prostori, ki so potrebni za pododdele, navedene v §. 3, veljajo za najmanjino (minimum) prostora v ponameščenje služečega, kateri mora biti v enem in istem poslopji, da bode nastanjenje sploh vkupno in da je moči zahtevati najmanj tisto povračilo, kakoršno je v §. 31 za zasilne vojašnice ustanovljeno. Pri vsakem manjšem prostoru šteje se nastanjenje, če je tudi po več oseb skup v lastnih sobah ponamesčenih, za samezno nastanjenje ter se povračuje samo z iznosom, ki je za to v §. 31 postavljen. K §. 5. Kaj naj se zahteva zastran novih vojašnic, vojaških bolehnic in bölnic, to določa „navod za napravo novih vojašnic“, oziroma „navod za napravo novih vojaških bolehnic (hiš za bolehne) in bölnic“. Koliko je pri presojevanji obstoječih ali prirediti imajočih se poslopij, če so ali niso pripravna za vojašnice, vojaške bolehnice ali bölnice, moči dodeliti kak odstop od tega, kar prejomenjena navoda zahtevata, oziroma kako polakšičo, to je razvidno iz dodatka, ki je pridjan enemu kakor drugemu obeh navodov. Stanišča, obstoječa ali priredbo potrebujoča, ki ne ustrezajo zahtevom v zmislu dotičnega dodatka znižanim, naj se štejejo za zasilne vojašnice, oziroma zasilne vojaške bolehalnice ali bölnice. Predloge o zidanji novih pravih in zasilnih vojašnic, vojaških bölnic ali bolehnic, in tako tudi predloge o priredbi poslopij za vojaška stanišča, razpravlja ministerstvo za deželno bran dogovorno z državnim vojnim ministerstvom. Ako se tak predlog sprejme, ukaže ministerstvo za deželno bran narediti stavbeni osnutek ali program. Stavbeni osnutek nareja mešovita komisija. Le-ta sestoji, — če ministerstvo za deželno bran v posebnih slučajih dogovorno z državnim vojnim ministerstvom drugače ne ukaže: a) z nevojaške (civilne) strani': iz načelnika političnega okrajnega oblastva ali namestnika mu, iz strokovnjaka stavitcljskega in zdravnika javno službo imajočega, katera oba določa politično okrajno oblastvo, dalje iz občinskega zastopnika; b) z vojaške strani: iz zastopnika dotičnega glavnega (vojaškega) poveljstva, enega oficirja inženirskega ali vojaško-stavbenega ravnateljstva, enega oficirja tiste orožne vrste, za katero je namenjeno novo poslopje, iz enega vojaškega zdravnika in enega uradnika vojaške intendanture. Tega, ki priskrbi vojašnico, ali njegovega zastopnika treba je priklicati li komisiji ter mu je dopuščeno, poslužiti se v tem tehničnega svéta. Komisijo vodi zastopnik političnega okrajnega oblastva. Kadar dežela priskrbuje vojašnico, tedaj vodi komisijo — namesto političnega okrajnega oblastva — politično deželno poglavarstvo, določa tudi strokovnjaka staviteljskega in zdravnika ter je privzeti v komisijo dva uda iz deželnega odbora, da zastopata deželo, ki dâ vojašnico. V stavbenem osnutku ali programu bodi povedano, katere stanišne predmete naj novi zavod v sebi ima (§. 7 postave o nastanovanji vojaščine), katere vrste prostorij je priskrbeti in to z naznambo števila in velikosti po navodu za napravo novih vojašnic (vojaških bolehnic ali bölnic), oziroma kateri predlogi se stavijo gledé takih prostorij, katerih priskrba se po dnem navodu prepušča prostovoljnemu dogovoru med tem, ki se ponuja za stavbo vojašnice, in med državno upravo. Dalje je v osnutku povedati, na katerem mestu se hoče zidati, ter je to mesto na temelji tega, kar ogledi in druge poizvedbe kažejo, opisati z vseh tistih strani, kakor gori omenjeni navod veleva. Crtež o situvaciji stavišča, priložen stavbenemu osnutku, ki ga mora stavbe iskatelj izročiti komisiji, imej naznambo dolžine in višine ter mora poočiti okolico stavišča, kako držč ceste, kaki vodovodi, žlebovi ali kanali (pri teh tudi, kolik jim pad in pa prečni prerez) in naposled v opomnji v kvadratnih metrih, koliko je tisto mesto. v Se je v stavbenem osnutku navesti, kak zidavni tip se predlaga za stavbo od pritličja navzgor (Navod za napravo novih vojašnic točka 446—456), od kod da se hoče, oziroma da je na tistem staviŠči mogoče dobivati vode in kaj se vé o lastnosti in množini vode na ponudo stoječe, kak<5 se za zdaj z ozirom na razmere kraja misli nabirati in odstranjati vse odpadke in nesnažno vodo, naposled v takih mestih, kjer se plin (gaz) dela, bi li stavbe iskatelj bil voljan in pod katerimi uveti novo poslopje oskrbeti s plinovo svečavo. Stavbenemu osnutku je priložiti približevalen račun o povračilu, ki bi za namenjeno poslopje po postavi in tarifi šlo, in pa zapisnik, v katerega je sprejeti vse izrečene predloge in mnenja, ki se ločijo od sklepov večine. Spise programa poslati jc političnemu deželnemu oblastvu. Politično deželno oblastvo priobči operat dotičnemu vojaškemu teritorialnemu oblastvu, ki naj ga pretehta in s predlogi, ki mu se vzvidijo potrebni, nazaj pošlje političnemu deželnemu oblastvu. Politično deželno oblastvo predloži nazaj prejeti operat c. kr. ministerstvu za deželno bran. Ministerstvo za deželno bran priobči po tem operate državnemu vojnemu ministerstvu. Na temelji odobrenega programa reče se ponudniku, naj izdela stavbene črteže, ter mu se pribhževalno naznani, koliko povračilo se bode z vojaške strani dajalo za poslopje, katero bi on postavil. Sestavi črteža naj v podlogo služijo odobreni osnutek ali program, navod za napravo novih vojašnic in pa stavbeni red (stavbeni propisi) dotičnega kraja. Izdelani stavbeni črteži naj se v dveh enakih primerkih položč pred politično deželno oblastvo in pridadd naj se naslednje priloge: a) odobreni stavbeni osnutek s prilogami dotičniini ; b) izkaz o povračilu, katero bi na podlogi projekta z vojaške strani po zakonu in tarifi plačevati bilo; c) izrecilo stavbe iskatelja ali ponudnika, hoče li pohišje, oziroma hlevsko opravo (pohlevstvo) sam priskrbeti ali ne; d) če ponudnik sam pohišje ali opravo priskrbi, izkaz o tem, in o povračilu, katero bi za-njo po zakonu in tarifi bilo plačevati; e) ako imajo namenjena poslopja biti oskrbljena s plinovo svečavo, izkaz o številu plamenov, kolikor jih bode gorelo, in o povračilu, katero bi za-nje z vojaške strani plačevati bilo. V pretres vpoloženega načrta skliče politično deželno oblastvo komisijo, ki je sestavljena kakor komisija za napravo programa, ter naj — kolikor je mogoče — sestoji iz istih oseb, ki so sodelovale pri sestavi programa. Te komisije delo je, načrt po temeljih za-nj postavljenih z vseh strani dobro pretehtati in mnenje o tem izreči, priloge b), d) in e) istemu pretresu in mnenju podvreči ter narediti zapisnik o njih najdenji. Ako bi se o pretresu predloženega izdelka pokazale nedostatnosti (pomanjkljivosti) ter bi ponudnik bil voljân, odpraviti jih, predno predloži projekt, naj se mu izdelek po završenji zapisnika nazaj dâ. K pretresu popravljenega projekta, oziroma popravljenih prilog, naj se po tem privzemajo samo tisti komisije udje, v katerih področje ti popravki spadajo. V dodatku k zapisniku gori omenjenemu na j te osebe zabeležijo to, kar so one gledé narejenih popravkov zapazile. Izvirni ali popravljeni načrt sè zapisnikom dotičnim vred odpravi politično deželno oblastvo dalje po tistem potu, po katerem je bilo programu hoditi. O sprejetji predloženega projekta, in o povračilu, katero bode o svojem času za priskrbljeno poslopje, njegovo opravo in morebiti za plinovo svečavo plačevati, razločata sporazumno državno vojno ministerstvo in ministerstvo za deželno bran. Izvodu (zvršbi) stavbe naj v podlogo služijo odobreni stavbeni črteži, od katerih en primerek ostaja pri političnem deželnem oblastvu shranjen. Ako v času, ko se stavba vrši, bodi vojaško oblastvo bodi stavbeno podjetje poželi, da bi se kje odstopilo od odobrenega črteža, potreba je k temu vzajemnega sporazuma in odobrenja tistih oblastev, katerim pristoji razloka o sprejetji projekta. Po m eŠ e viti h krajevnih komisijah je poizvedeti, imajo li poslopja, ki so jih dežela, okraji, županije, občine ali zasebniki v ponameščaj vojaških krdel priskrbeli, veljati za prave ali zasilne vojašnice, za vojaške bolehnice ali bölnice ene ali druge vrste. Te krajevne komisije naj sestojé iz istih üdov, iz katerih so sestavljene komisije za napravo programov pri novih zidovanjih ali pri priredbah, s tem iznim-kom, da z vojaške strani vstopa en zastopnik vojaško-postajnega poveljstva namesto zastopnika glavnega (vojaškega) poveljstva. Krajevne (lokalne) komisije postavlja politično deželno oblastvo dogovorno z vojaško-territorialnimi oblastvi precej v vseh tistih postajah (stacijah), v katerih je kaj od dežele, okrajev, občin ali privatnih ljudi zdaj v vojašnice ali zasil-nice priskrbljenih poslopij. Naloga tej komisiji je, po navodu za napravo novih vojašnic in pridjanem mu dodatku poizvedeti in presoditi, ima li poslopje to svojstvo, da gledé povračila za-nj idočega (§. 31 postave o nastanovanji vojaščine) vzmogne veljati za pravo ali vsaj zasilno vojašnico, oziroma s kakimi priredbami bi se morebiti uže stoječe poslopje dalo usposobiti za vojašnico pravo ali zasilno. Za tega delj naj se pred vsem drugim poizvé in najde s pomočjo namestbe-nega in prostornostnega pregleda (Priloga I), narejenega po obrazcu priloženem tem zvršitvenim določilom, koliko je pravilnega prostora v namestitev vojaščin in drugih prostorij v poslopji in čemu naj služi vsaka izmed njih. Ko je to delo dovršeno, uveri se komisija z ozirom na stavbene, zdravstvene in druge za presojo skupnega stanu poslopja merodavne razmere, ima li poslopje svojstva vojašnice prave ali zasilne, oziroma, kateri so tisti nedostatki, ki ne dopuščajo, poslopja vvrstiti v razred pravih ali zasilnih vojašnic. Te nedostatnosti ali pomanjkljivosti treba je potanko povedati ter priobčiti temu, kateri je poslopje priskrbel. Ako le ta izreče, da je voljan te nedostatke odpraviti, postavi naj se program, ki v splošnih očrtih naznanja, na katere strani bi bilo potreba kaj popraviti ali nadopolniti. 0 hodu razprave je narediti zapisnik, v katerem mora komisija staviti predloge po opravljenem ogledu mestnim razmerom primerjene in obširno obrazložene. Gledé prostorov, kar bi jih v kaki vojašnici manjkalo za telesino krdelno, katerej je poslopje namenjeno, treba je v komisijskem zapisniku izreči, če je njih nabava v vojašnici brezuvetno potrebna, in kako bi se dala zvršiti, ali če bi se mogla odpustiti z ozirom na potrebo takih prostorij, oziroma na kako pomoč oddrugod. Komisijskemu zapisniku treba je priložiti: a) namestbeni in prostornostih (ubikacijski) pregled; b) črteže od poslopja, namreč situvacijski črtež (napravljen tako nekako, kakor situvacijski črtež, ki se predlaga pri sestavljanji osnutka ali programa), podstavile načrte vseh nastropij, vseh poslopij in delov poslopja in njih glavne profile (podstavili očrti in prerezani naj bodo najmanj v razmeru 1 : 250 črtani) ; oj ako priskrbnik misli poslopje vvrščeno v razred zasilnie spreobrniti v pravo vojaščino, program o potrebnih priredbah; Priloga I. d) izkaz o povračilu, katero bode z vojaške strani za dotično poslopje po zakonu in tarifi plačevati. Gledé predlaganja komisijskega zapisnika napravljenega, kakor.je gon rečeno, veljajo ista določila, kakor za predlaganje programa pri novih stavbah. Ako se kateremu podeljenemu programu dodeli odobrenje, izdelati je pn-redbeni projekt, s katerim se dalje dela takisto kakor s projekti gledé novega zidovanja. Enako je ravnati tudi pri vojaških bolehnicah in bölnicah. Kolikor gre za stanišča, določena samo deželni brambi, pristoji samo m edino ministerstvu za deželno bran, odbirati komisijske ude in z dokončno veljavo razločevati stvar. K §. 6. Ako se kake vojašnice prave ali zasilne v oziru na stavbeno ali zdravstveno policijo drâé kake pomanjkljivosti, zarad katerih se ima ona opustiti, to naj se komisija — pozvana poizvedeti te nedostatke in poistiniti potrebo opuščenja — sestavi iz istih udov, ki so v zvršitvenih določilih k §. 5 povedani. Dotični zapisnik najdenja naj po istem potu, ki je pisan v zvršitvenih določilih k §. 5 za poizvedbeni operat o uže stoječih poslopjih, dohaja na ministerstvo za deželno bran, katero o tem razloca, in to pri poslopjih, ki jih rabi stoječe vojstvo (vojno pomorstvo), sporazumno z državnim vojnim ministerstvom. K §. 7. Za ponamešČaj stanovitno sistemiziranih, s krdelom ali četo v neposrednp zvezi ne stoječih vojaških oblastev, uradov, zavodov, hranišč in sploh za vse pro-storije, ki niso prav za prav neposredstvena potrebščina vojaškega krdela, marveč so splošna državna potrebščina, skrbi vojaška uprava sama z najmom, kupnjo ab stavbo. K §. 8. Dajali prostorije po najdenem objemnem prostoru (§. 9 postave o nastano-vanji vojaščine) za kak vojaški namen uporabne, to je — v razmerji do občine — vsegdar skrb samega lastnika dotičnega poslopja. Dolžnost, dajati naturalno stanišče, ima lastnik poslopja gledé vseh zakonito ne oproščenih prostorov, naj jih rabi on sam ali naj jih je komu drugemu v porabo prepustil. K §. 9. Za samezno nastanovanje mora vsaka občina, in sicer za pravilno, kakor tudi zasilno nastanovanje poizvedeti, koliko je pripravnega objemnega prostora, ter to v posebnem razvidu držati z izkazom, ki naj se naredi po priloženem Priln^a n. obrazci (Priloga II). Pri poizvedovanji objemnega prostora postopati je takö le: O vsakem v tisto občino štetem poslopji — brez tistih, katera so v zmisbi §f“ 10 postave o nastanovanji vojaščino prosta, po tem brez poslopij, omenjenih v 5 pod a), <), d) — treba je z ozirom na prostorije, katerih lastnik poslopja za svoje stanovanje, po tem za svoje gospodarstvo in obrtovanje neogibno potre- buje, poizvedeti, koliko mož od narednika (feldvebeljna) nizdolu in koliko konj je moči v tistem poslopji namestiti, dalje katere druge za kak vojaški namen uporabne prostornosti, kakor: oficirska stanišča, posamezne sobe za pisarnice itd., hranišča bivajo v njem. Število tako poizvedenih stanišč in prostorov vstaviti je v dotični predelek dvojno izdanega izkaza, s pristavkom Številke poslopja in lastnikovega imena. Vsota prostorov tako, kakor seje gori reklo, najdenih od vseh poslopij predstavlja objemni prostor, kar ga ima občina. Za slučaj stanovitnega nastanjenja treba je tedaj, kadar je v posadnem kraji vojašnica, katero je dala ena občina ali je dalo več sosednih občin vkupno, od prostora v teh občinah najdenega odšteti prostoru vojašnice primeren del, ter samezno nastanjenje porazdeliti po meri tako umanjšanega objemnega prostora. Zarad kakih ugovorov naj se izkaz o najdenem objemnem prostoru skoz 8 dni v občini javno razgrne. Pritožbe je v 8 dnevih, računeč od poslednjega dne, katerega je bil izkaz Še razgrnjen, vpoložiti pri županstvu, katero naj jih položi v razloko pred poli-tično-okrajno oblastvo. Od izkaza zatrdno ustanovljenega naj se en primerek hrani pri občinskem županstvu, a drugi pri političnem okrajnem oblastvu. O izkazih najdenega objemnega prostora narediti je po občinah sestavljene okrajne preglede ter položiti v dveh enakih primerkih pred ministerstvo za deželno bran, katero priobči potem en primerek državnemu vojnemu ministerstvu. Od vsake občine osnovani izkaz o pripravnem prostoru služi ob enem v podlogo porazdelitvi stanišč od občine zahtevanih med posamezne občinarje. Prav tako naj se postopa tudi gledé odločenih grajščin. Kadar sc število poslopij ali delov enega poslopja pomnoži ali pa zmanjša, treba je izkaz o prostoru primerno popraviti. Kar se prigodi prememb v tečaji leta, treba je do konca januvarja prvega sledečega leta poročiti ministerstvu za deželno bran. Pri poizvedovanji pravilnega objemnega prostora naj se v podlogo jemlje Število in velikost na ponudo stoječih prostorov z ozirom na ognjišča moštvu za kuhanje brezuvetno potrebna. Kar se tiče konj, merodaven je objemni prostor, oziroma število staj po hlevih. K §• 12. Priskrbo potrebnih stanišč in postranščin mora vojaštvo vsegdar o pravem času pismeno zahtevati pri političnem okrajnem oblastvu, in le-to naj precej izda primerna ukazlla. Samo v prav silnih slučajih, kadar ni moči, zahteva pismeno o pravem času staviti na politično okrajno oblastvo, in pri malih preselicah ali transportih, ki ne presezajo števila 30 mož, oziroma 30 konj, sme transporta poveljnik na podlogi hodokaza stanišče na ravnost od župana zahtevati. Hodokaz (hodokaznica) naj obsega število mož in konj, kolikor jih je pomilostiti, in pa druge potrebščine, katere je priskrbeti (§. 42). K §. 17. Vojaške gostilnice ali živežarnice naj se praviloma napravljajo samo v takih vojašnicah, v katerih je ponamestiti najmanj en bataljon ali eno konjiško ali baterijsko divizijo. Zivežarstvo naj se vrši brez škode za pravico propinacije. K §. 20. Ako pritožba meri zoper kako vojaško osebo, naj se politično okrajno oblastvo zarad pomoči obrne na pristojno vojaško oblastvo, ako je pritožba pravična, kar se mora — kjer je treba — poizvedeti in poistiniti po meševiti komisiji. Dotično vojaško oblastvo naj to, kar je v tem naredilo; priobči političnemu okrajnemu oblastvu. K §. 23. Ker je doplačevanje v nekih deželah doslej zakonito iz deželnih novcev dodeljeno k pravilnemu povračilu, ki ga vojaška blagajnica za nastanovanje daje, zagotovljeno samo za dotle, dokler bodo trpeli tisti razmeri, ki so se rodili pod veljavnostjo propisa za nastanovanje vojakov od leta 1851, to se — dokler do-tične dežele po zakonitem potu drugače ne ukrenejo, — s početkom veljavnosti nove postave o nastanovanji vojaščine ne bode več z vojaške strani doplačilo doslej iz deželnih novcev dovoljeno po načinu ponapredščin opravljalo, ter se bode torej za nastanovanje plačevalo samo tisto povračilo, katero se v tej postavi uravnuje. K §. 25. Komisija, ki je pozvana, poistiniti (d otrdi ti) nemožnost, za povračilo po tarifi dobiti pristojno stanovanje, naj sestoji iz enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, po tem iz enega zastopnika finančnega oblastva in enega občinskega zastopnika, dalje z vojaške strani iz postajnega oficirja, kateremu so izročeni poslovi tičoči se nastanovanja, in iz enega zastopnika dotičnega krdela, vojnega zavoda ali vojaškega oblastva, kateremu pripada ta, komur pristoji stanišče. Stanišča, ki jih je priskrbeti, morajo biti blizu kraja, kjer ti, katerim pri-stoje, uradujejo, ter smejo v skrajni sili pol ure največ od njega oddaljena biti. K §. 26. Komisija, ki poistinjuje, da je nemogoče vkupno rabiti ogenj za kuhanje jedi in kuhinjsko posodje, naj sestoji iz enega zastopnika političnega okrajnega oblastva in enega občinskega zastopnika, dalje iz enega zastopnika nastanjene čete. K §. 30. V kateri izmeri je dajati povračilo za stanišča mesečno plačo uživajočih vojaških oseb in oženjenih podoficirjev, po tem za postranske potrebščine krdelnih staniŠč in pa za postranske potrebščine vojaških bolehnic in bdlnic, razvidno je iz stanarinske (najmovinskc) tarife, ki se ob onem razglašuje. Tej tarifi je pridjano kazalo občin zdaj do prihodnje zakonite uredbe stanarin ali najmovin v 10 razredov vvrščenih. Ako se na podlogi stalne mirovne razpostave (razmestitve) vojaških krdel dene vojaščina v take občine, ki niso vpisane v prej omenjeno kazalo, kakor bode primeroma večkrat pri konjiških postajah s kolobarjenjem, treba je v dotičnih °bčinah po komisiji najti najmovino primerno zahtevanim staniŠčem in postranskim potrebščinam. Komisija naj sestoji iz enega zastopnika političnega okrajnega glavarstva, lz enega zastopnika finančnega oblastva in občinskega zastopnika, po tem iz dveh zastopnikov nastanjene čete. Ako najdena najmovina ne prestopa tarifnih postavkov 10. ali k večjemu 10. razreda nnjmovinskega, daje se političnim deželnim in vojaškim teritorialnim oblastvom moč, sporazumno odobriti jo za ta čas, dokler bode trpela razpostava (dizlokacija) po kolobarji. Pozneje se s posebnim ukazom določi, kako bode postopati pri prihodnjem poizvedovanji srednjih najmovin. K §. 31. Bode li povračilo za stanišče podoficirjev in ostalega moštva, po tem za konje v uže stoječih ali priredbe potrebnih poslopjih dajalo se po meri za prave vojašnice ali po meri za zasilnice, to bosta — na podlogi najdenja komisije po Zvršitvenem določilu k §. 5 postave o nastanovanji zvane v ogledovanje sta-OiŠč — državno vojno ministerstvo in ministerstvo za deželno bran sporazumno določali. Pri novem zidovanji bode se ob enem z odobrenjem stavbenih črtežev postavljalo tudi povračilo. Povračilo za stanišče podoficirjev in moštva, po tem za konje v vojašnicah pravih in zasilnih, kakor tudi povračilo potarifno za druge potrebščine naj se v navadnih najmovnih rokih naprej izplačuje. Pri stoječih ali priredbo čakajočih vojašnicah ali zasilnieah pristoji to povračilo uže od dne, katerega začne veljati postava o nastanovanji vojaščine, ozi-,-oma od dne, katerega se vojašnica ali zasilnica po opravljeni priredbi vojaškemu Upravstvu izroči. Vendar se sme to povračilo stoprv (še le) izplačati, kadar pride dotična mi-ttisterijalna razloka, zarad česar je treba razprave o teh stvareh kolikor se more Pospešiti. Za samezno uastanjenje naj se povračilo po dozdanji navadi pozneje opravlja. Gnoj, ki se pri sameznem nastanovanji prepušča hlevodaveu, naj se šteje da J« povračilo za dano pohlevsko luč in opravo. K §. 32. Pri računjenji povračila, idočega po zahtevanem namestitvenem prostoru, ^aJ se kot jednica jemlje za vsakega moža zračni prostor od 15-3 kubičnih metrov ln doljnja površina od 4 5 kvadratnih metrov. v Število takih jednic, kar jih je v eni za moštvo ali podoficirje namenjeni s°bi ali izbi, daje tist prostor, za katerega pristoji povračilo. Ostanki zračnega Prostora in doljnje površine ali ploskve, katere v kaki izbi ne dosezajo mere gori 'Močene jednice, ne štejejo sc. Niti se povračuje prostor, kar bi ga kje bilo čez Zahtevani prostor. (SlovonUch.) -, Ako račun po prostornosti ne dâ iste številke, kakor račun po površji, tedaj naj manja izmed najdenih številk velja za resnični objemni prostor. Povračilo za zahtevani prostor, najdeno, kakor se je tu zgoraj reklo, plačuje se — brez ozira na kake premene v številu, ki se primerijo pri nastanjenem krdelu, — dotle v polni izmeri, dokler sploh vojaščina tisto poslopje rabi. K §. 35. Poslopja in deli poslopja preizročajo se vojaščini v porabo in dajč nazaj temu, kateri jih je priskrbel, po krajevnih ali lokalnih komisijah, ki naj se sestavljajo takö, kakor komisije po zvršitvenih določilih k §. 5 postavljene za presojo uže stoječih poslopij. Gotova poslopja je pri tem presojati ali preskušavati, če so soglasne z odobrenimi stavbenimi črteži in s premembami, ako bi katere bile pozneje dovoljene, če so izvedena po strokovno in če je z zdravstvenega stališča njih uporaba dopustna ali ne. O podatku ali izhodu te preskušnje narediti je zapisnik. Ako se najdejo kaki nedostatki, naj se odpravijo, a če se uporaba poslopl) z zdravstvenega stališča še ne zdi dopustna, naj se postavi rok, kdaj se sme začeti poraba, oziroma kdaj utegne biti vnovična preskušnja z ozirom na zdravstvo. Stoprv (še le) ko so odpravljene vse nedostatnosti (pomanjkljivosti), sme se poslopje vojaštvu z inventarjem preizročiti. Od komisijskega zapisnika, ki se nareja v treh enakih primerkih, hrani se po en primerek pri političnem okrajnem oblastvu in pri vojaŠko-stavbenem oblastvu a en primerek se vroči temu, kateri je poslopje dal. Oprava ali pohišje, katero je omislil priskrbnik vojašnice, izroča se vojaštvu in daje nazaj s pripomočjo komisije, ki naj sestoji iz enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, iz enega oficirja postajnega poveljstva (štacijske komand6) ali pa krdela, ki ima priti v vojašnico, in iz enega oficirja vojaŠko-stavbenega oblastva. K tej komisiji naj se privzame ta, ki je vojašnico, oziroma njeno oprav0 priskrbel, ali pa njegov zastopnik. Gledé komisijskega zapisnika in inventarja o opravnih kosih veljajo zgornja za poslopja ustanovljena določila. Ko se poslopja ali kosi oprave (pohišja) nazaj dajö, naj dotična komisij^ v najdenji o njih, kjer je slučaj takšen, pové vzroke, s katerih so poslopja opravni kosi nenavadno obrabljeni. Gledé izročanja ali vračanja vadilišč dana so tanja določila k §. 55. K §. 38. Podobno kakor pri stanovitnem nastanovanji (zvršitveno določilo k §• \ postave o nastanovanji) naj se tudi pri prehodnem nastanovanji doplačilo v nek1 deželah k pravilnemu povračilu dodeljeno dotle ponapredno ne opravlja, doklel na to stran deželno zastopstvo samo ne ukrene potrebnih ukazil na temelji n0'e postave o nastanovanji vojaščine. K §. 39. V vojaško-hodokaznem zemljevidu avstro-ogerske monarhije propisane ceste 111 poti poočitujejo vojaško-prčhodne ceste, in v njih vpisani kraji poldanske in nočne postaje. Ožji stanodavni okraj nareja se iz občine, v kateri je poldanska ali nočna postaja, po tem iz občin, ki s to občino neposredstveno mejé, vendar samo do 4 kilometrov daljave od dotične poldanske, oziroma nočne postaje. K §. 55. VadiliŠča izročajo se vojaštvu v porabo, in v slučaji opusčenja vračajo se po komisiji, v katero je priklicevati lastnika dotičnega zemljišča. Dotična komisija naj sestoji iz enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, po tem iz enega zastopnika tiste občine in iz enega oficirja dotične čete ali posade, katerej je vadilišče namenjeno. K §. 56. Meševita komisija, pozvana v poizvedovanje škode po dokončani orožni vadbi ali koncentraciji naj poleg zapriseženih cenilcev sestoji iz enega zastopnika političnega okrajnega oblastva, po tem iz enega zastopnika finančnega oblastva in iz zastopnika tiste občine, v področji katere je vadilišče, oziroma kak del istega, dalje iz enega oficirja dotične čete, ki se je udeležila vadbe v orožji ali koncentracije, in iz enega uradnika vojaške intendanture, eventuvalno iz zastopnika, katerega temu vojaško-teritorialno oblastvo določi. K izkazu A. Opomnje točka 4. Komisija pozvana v dotrdbo, da ni popolnem mogoče dobiti pristoječega stanovanja, naj sestoji iz udov v zvršitvenem določilu k §. 25 imenovanih. K izkazu B. I. a) točka 9. Kjer se uporabljajo Pilhalova ognjišča naj tudi v zasilnih vojašnicah kuhinja z 1 ali 2 ognjiščema obsega 20—25 □metrov dolnje površine. K izkazu BI. c) točka 5. Povračilo za hleve v ponameščenje bolnih konj naj se računi po številu staj ali mest, kolikor bi jih v tistih hlevih bilo za zdrave konje po propisani meri. K končni opomnji gledč stanišč za moštvo in hlevov a), c). Delovito povišani zahtevki od uže stoječih ali priredbe potrebnih vojašnic in posebni zahtevki od novih vojašnic razvidni so iz razglašenega „Navoda za napravo novih vojašnic", oziroma iz „dodatka“ priloženega navodu. (Zvršitvena določila k §. 5 postave o nastanovanji vojašniče.) K izkazu B TI. a) Stanišča za moštvo. Za sobe, ki jih je pri sameznem nastanovanji priskrbevati za podoficirje po prvem razredu ali načinu oženjene, po tem za po dva neoženjena častnika (šarži) opravo, kurjavo in svečavo vred, daje se občini povračilo po tarifi postavek 15. Priloga III. K izkazu G, k) in izkazu D c). Potrebni upravni kosi so razvidni iz izkaza (Priloga III) pridjanega zvršit-venim določilom. Zarad bolje preglednosti so v ta izkaz zapisani vsi kosi pohišne oprave, tisti, ki so v izkazih A in B postave o nastanovanji določeni, in pa tudi <5ni, ki so z ozirom na izkaza C k) in D c) za postranske prostore, oziroma hiše boleh-nic (bolehnice) potrebni. K izkazu D. Končna opomnja. Bode li se za prostorije, kar jih je v vojaških bolehnicah in bölnicah za po-namestitev bolnikov in strežnikov, povračilo dajalo po meri za zdravo moštvo v pravih ali pa po taki meri v zasilnih vojašnicah, to sporazumno določita — na temelji najdenja komisije po zvršitvenem določilu k §. 5 postave o nastanovanji za preiskovanje poslopij zvane •— državno vojno ministerstvo in ministerstvo za deželno bran. Povračilo naj se po podobnem načinu računi, kakor je z zvršitvenim določilom k §. 32 postave o nastanovanji vojaščine propisano za moštvena stanišča v pravih ali zasilnih vojašnicah. (iledé ostalih prostorov, za katere se daje povračilo po tarifi, merodavno je določilo stoječe v točki XV opomenj k najmovinski tarifi. K izkazu E, opomnje točka 6. Ako bi se naključilo, da se na primer mora več v izkazu E navedenih oseb zadovoljiti z eno sobo ali izbo, plača naj se za vsako posteljo, ki se več priskrbi, povračilov §. 46 za večjo potrebo oprave ali pohišja od glave ustanovljeno. ■•relis s. r. Horst s. r. Vojašnica za (telesina) Namestbeni in prostornostni pregled. Ime prostorij Stanišče za gažistc In oženjene pod-olicirje *) I 1 I. 5 6 1 2 ! I I ! 7 8 9 10 Prostori za moštvo In lalikoliolne podoficirska, oziroma častniška soba 'E? 1 _o 1 I I M II! "Sc '*> t I > •S, 44 45 46 œ i 48 Prostori za pouk in vadbo I S'1 afs I 1 -si j; 4! c CO th gl" * •1 4 4 IS ! » ° A ti 4-I si I c > 'i ■§■ 4 4 ;i J I i 114:1 Î I Prostori za sna-ženje telesa in prtenine •M ‘c- II 5 -* .t 2 g-' 2 O ? g t 2 2 2 " 'E \% 2 P. c« t 50 51:52 53 54 55 56; 57 58 59 60 61 62j63 64 65 66 67 68 69 Gostilnica I ST O 2 ■I Sl 1 = :>•£= ti S >g 15 i S o g s t. a. £ -a !.a ! # II Puškarska delaliiica I Š, I ' I o. Hlevi za oficirske konje in prostraiiski prostori g £ .S ! .s ! i ■S I za konje štabskih oficirjev za ostale j’aie oficirske .24 ‘S konje 72 73 74 i 75 Hlevi za moštvene konje in prostraiiski prostori i r o-, O' 4 ■g iS» Sa .-s; ili sl it1-* 76 77 78 79 80 81 I i I '■U B Isl o i ® C ao rr,ss ~ ■“1 =.-= Ital .4 VÏÎ s* »ti »S « 2 'F N II ? II! S, S '4 £ u Cu izbica « - '2 ! IJ 12 Ü g-° !®,J= 2 I # ’■<3 > o o 83 84 85 86 87 88 89 90 Opomnja 3—4 Podoficirsko stanišče s>' < itd. strelia Moštvena stražnica Oficirsko-nadzorna soba . . . Podoficirska soba Razpravljalnica in napravljaluica Kopel Podoficirska soba Soba za moštvo Perilnica za moštvo Kuhinja Soba za labkobolnike Pisarnična predsoba Pisarnična soba Pisarnična soba Zdravniško-nadzorna soba Hranišče Hranišče Zapor za kadete oficirske namestnike Vkupni zapor za moštvo Samotni zapor Šolska soba . . Šolska soba Šolska soba Knjižnična soba Podoficirska soba Soba za moštvo Soba za moštvo Soba za moštvo Hranišče oslilnica Gostilnica Gostilnica Puškarnica Soba za moštvo Odnos . -I— — - 14 50 87 307 6 41 173 80 92 81 99 310 286 87 307 82! 6 1 24 - . . — — — . ■ — — — — -- 1 . 7 — . - : — — — - — — . . . . • • . • • . • — — • — — — • . • * • . — — 1 - — — — - — — — — - — - — 7 • - -- . 1 . . — — . . . — . — . • — — — — — -- — — — — — — — — — . . . ’ * . » . . . . . . . . . . — — — — — - — — — j— — — - — — — . — — — — — — — — — — — — — — — . — — — — *■ 7 — -1 — — - . . , . . ' . . . . • ■ _ • • • — - . — - — — — — — — — — — “ — — — — — — — — — — — ~ . — — — — — — 1 — — — — — — — . — — — — — — — — — — — — — — — — — — 36 — — — — — i 18 — — “ - 1 j —■ — — — — — — 24 . ■ . — — — — — — — — — - 41 — — — — — — — — i 58 — — — — — — — — — 75 — — — — — — — “ 7 ~ i — 20 — — — - — — — — . - — — — — — — — — - — — — — — — — — ■ - - — — — — — — — — — — — - — — - “““ — —— 67 — — — — — — — - - — - - — i 140 — — - ~ — - — — — — — — - . — 1 . 1 • 1 6 1 i • H • • 1 1 1 1 1 1 1 1 . . 6 1 i i i i . lil I 1 i i • • i i . • “) Ako stanišča, (Slovenisch.) kar jih jo najti za vojaške osebe uživajoče mesečno plačo, niso popolnem taka, kakoršna prišteje po izkazu .1 postavo za zastanovanjo, treba jo lo posebej v opoinnji poocititi ter povedati, kateri prostori staniscu manjkajo. *) Ako stanišča, kar jih je najti za vojaške osebe uživajoče mesečno plačo, niso popolnem laka, kakuršna prišteje po izkazu A postave za nastanovanje, troba je to posebej v opomnji poočititi ter povedali, kateri prostori slanišču manjkajo. Priloga II. Politični okraj: Občina: Izkaz o obimnem prostorn, najdenem v zmislii §fa 9 postave o nastanovanji. 2 3 4 1 5 j 6 ! 7 8 9 I 10 11 12 13 j 14 15 16 17 18 19 1 20 21 22 Hišna št. I m e lastnika hišnega Objemni prostor pri Opomnja pravilnem | zasilnem nastanjenji stanišca gažistov za Posamezne oficirske sobe Za moštvo od narednika nizdolu Pisarnidna soba Hranišca Konjske staje stanišca gažistov za prehodno nastanjenje Posamezne oficirske sobe Za moštvo od narednika nizdolu Konjske staje stanovitno prehodno nastanjenje ž O dijetni razred število dijetni razred število dijetni razred število 1 ! £ ! ! 1 2 Tomaž Grom VI >j III—VIII 4 1 28 1 1 2 III—VIII 5 1 35 1 1 3 2 n ! VIII 1 3 itd. — — ' ! OpoMinji: a) V predelkih 9 in 17 je vracunjati tudi objemni prostor, ki ga stanišca gažistov in posamezne nfîcirske sobe dajo za ponamestbo moštva, ter pooèiti v predelku „Opomnja“, za koliko moštva je bil prostor stanišč za gažiste pri vsaki posamezni hiši izradunjen. b) Številke izkazujoče objemni prostor, treba je za vsak kraj in na konci izkaza tudi za celo občino seštevati v eno vsoto. (SloTtoiooh.) J Priloga III. Izkaz o potrebnih kosih pohišne oprave ali polrišja. I. Oprava stanišč za generale, štabske in višje oficirje ali nadoficirje, pomorske kadete, po tem za vojaške uradnike izenačenih dijetnih razredov in za druge mesečno plačo uživajoče vojaške osebe, in to : 1. za generala ali štabskega oficirja (k izkazu .4, II postave o nastanovanji vojaščine): t omara za obešanje oblačil in 2 omari s predali, C miz, 12 stolov s počivalnico (sofo). 2. Za stotnika, tudi konjiškega stotnika: 1 omara za obešanje oblačil in 1 omara s predali, 4 mize. 8 stolov. 3. Za nižjega oficirja, pomorskega kadela, po tem za osebe tem v dotičnem dijetnem razredu enake: 1 omara za obešanje oblačil in 1 omara s predali, 2 mizi, 4 stoli. Vrh tega pristoji za vsakega generala, štabskega ali višjega oficirja, pomorskega kadeta in osebe v enakem dijetnem razedu stoječe: 1 popolna postelja, to je posteljnjak. 1 sešita slamnjača, I žimnica s konjsko žimo ali, kjer je tako v navadi, z morsko travo ali turščino slamo, I podzglavna blazinica, 1 odeja po letnem času, in potrebna posteljnina, I zrcalo, 1 omarica z nočnikom, 1 nbesilnik za oblačila, 1 posoda za umivanje, steklenica in kupica. 4. Za oficirskega služabnika: 1 popolna navadna postelja, 1 miza, 2 stola, I kljuka za oblačila. Opravni kosi, imenovani pod I. 2 in 3 naj bodo iz poliliranega lesa in, samo če takih ni, iz mehkega s firna-žem hkanega lesa. li. Za vojaške, mesečno plačo uživajoče osohe, ki niso v nikakem dijetnem razredu: 1 omara, katere ena polovica je za skladanje in druga polovica za obešanje narejena, 2 mizi, 4 stoli, 1 navadna, postelja, namreč: 1 posteljnjak. I napolnjena se slamnica, 1 se slamo napolnjena blazinica, 1 poletna odeja, 1 zimska plahta, 4 ruhe. K i dar je po dve imenovanih oseb spraviti v eno stanišče, pristojita: 2 taki omari za obešanje in ob enem skladanje in 2 navadni postelji. V takih krajih, kjer so komini na mesto peči, priskrbeti je tudi k temu potrebne priprave, in kjer ni zahodov, naj se priskrbč potrebne odsebnice. II. Oprava ali pohišje za podoficirje in to : I. Zn vsakega na prvi način oženjenega podoficirja (Izkaz H. I, b, I): 2 navadni postelji, 2 mizi, 4 stoli, t omara (polovica za skladanje, polovica za obešanje), I svetilnica za kameno olje. 2. Za vsakega posebej nastanjenega podoficrja: 1 navadna postelja, 1 miza, 2 stola, 1 kljuka za monturo in polica za kruh, 1 svetilnica za kameno olje. 3. Za kadete oficirske namestnike in podoficirje, ce sta po dva vkupaj ali če jih je po več skupaj, in to za vsacega: 1 navadna postelja, I stol, 1 obesilnica zn monturo in 1 polica za kruh. in za vsako dvojico 1 miza, za sobo 1 svetilnica na kameno olje. 4. Za vsakega z moštvom vkupno nastanjenega podoficirja : 1 navadna postelja, I miza, 1 stol, t obesilnica za monturo in 1 polica za kruh, 1 pregrinjalo, ki ga loči od ostalega moštva. III. Oprava ali pohišje moštvenih stanišč in dotičnih postranskih prostorov. A. Za vsako moštvu namenjeno sobo: vsakemu vojaku 1 navadna postelja, in vsakima dvema po 1 dvojnata obesilnica z 1 polico za kruh toliko miz in klopi, da je moči v njej nameščenim ljudem prisesti k mizi, torej za vsakih 8 vojakov 1 miza. n „ 8 „ 2 klopi, do 20 mož po 1, od 21 do 40 mož po 2 svetilnici za kameno olje in tako dalje za vsakih 20 mož po ena svetilnica več, za vsakih 10 mož lesena konev z železnimi obroči in pokrovcem za vodo, držeča po 10 litrov, in 1 p°' soda, da se iz nje pije, držeča po 3 decilitre, 1 pljevalnik, I tružica za smeti, I greblja in če se kuri z ogljijem, I lopata za oglje in I truga za ogljije obiln z železom, I obesilnica za puške, s številom kljuk, ki je primerno prostoru zavzetemu od vojakov. Navadna postelja naj sestoji: iz lesenega ali železnega posteljnjaka, 1 napolnjene slamnice iz evilha ali močnega platna. 1 napolnjene podvzglavne blazinice iz enake tkanine kakor slamnica, 2 ruh, 1 poletne odeje, po tem P° zimi I zimske odeje. H. Za hodnike in stopnjice ki služijo vsem za občilo: V vsakem razkrižji ali križališči hodnika, pri vsakem počivališči ali obratišči stopnjic na vsakih 30" preme (ravne) dolžine, na steni 1 svetilnica s kamenjim oljem (ali pa 1 plinov plamen). C. Za perilnice in čistilnice: za vsakih 20 mož I pralna priprava s škafom vred, za 8 mož perilnieo hkrat vabečih I klop, lesene obesilnice z dvakrat toliko klini ali kljukami, kolikor je moštva. D. Za delalnice krojačem, čevljarjem (jermenarjem) : 1 miza za krojače, 1 „ „ jermena rje, I klop za vsako mizo, I obesilnica za oblačila 2'" dolga, I konva za vodo s škafkom, v katerim stoji, 1 pitna posoda, kurjavne priprave. E. za hranišča (magazine) pododdelov in štabov: Police po prilogi V navoda za napravo novih vojarn. za vsako hranišče I pisna miza in 1 stol. F. Za kuhinje: vsakemu pododdelu eno Pilhalovo ognjišče s toliko ognji, kolikor jih pride po številu kotlov, v prime1"' k številu ali stanu pododdelka, na vsako ognjišče 1 prigotovna miza, 1 konva za vodo, 1 škafek za vodo, 1 greblja, 1 truga za ogljije | , . .. , > kier sc kun z oglinem, 1 lopatica za ogljije ) ■' ojj • (Kuhalno posodje priskrbuje vsekakor vojaška uprava.) Za vsako ognjišče 1 viseča svetilnica s kamenim oljem. G. Za telovadilnice in mečevalniee, kadar ob enem inoštio v njih obeduje. V tem slučaji priskrbuje vojaška uprava kar je k opravi potrebno. H. Za skladališča kuriva: viseča polica 1“ dolga, na katero se devajo svetilnice in konve za kameno olje. 1. Za zaliodišča: za vsak zahod 1 svetilnica s kamenim oljem na steni. IV. Oprava za pisarne, in to : a) za osebe od VIII. dijetnega razreda navzgor: 1 pisna miza z nastavkom in predalcem, 1 miza za spise ali 1 pisalnik (podstavee), 1 stol naslanjač, 4 navadni stoli, 1 sofa, 1 omara za pisanja, ob enem v hrambo oblačil, torej poloiiea za skladanje, polovica za obešanje, 1 obesllnik, 1 pljevalnik, 1 umivalnik z medenico (umivalnico). 1 sklenica za vodo, 2 kupi, 1 zrcalo na steni, 1 tintnik, 2 svečnika, 1 svetilnica za kameno olje, 1 ravnilo, 1 škarje za papir, kurjavne potrebščine (posoda za drva ali ogljije, lopata, greblja); b) za osebo od IX. dijetnega razreda nizdolu, v eni sobi : I pisna miza z nastavkom in predalcem, 1 miza za spise ali I pisalnik, 2 stola, 1 omara za pisanja, ob enem oblačila (kakor pod n), 1 obesilnik, 1 umivalnik s posodo, 1 pljevalnik, 1 sklenica, 1 kupica, 1 zrcalo na steni, I tintnik, 1 svetilnica za kameno olje, I svečnik, 1 ravnilo, 1 škarje za papir, kurjavne potrebščine; c) za po 2 osebi od IX. dijetnega razreda nizdolu, v eni sobi : 2 pisni mizi z nastavkom in predalcem, 1 miza za spise ali 1 pisalnik, 3 stoli, I omara za pisanja ob enem oblačila (kakor pod a), I obesilnik za oblačila, 1 umivalna priprava z umivalnico, 2 pljevainika, 1 steklenica za vodo, 2 kupici. 1 zrcalo ob zidu, 2 tintnika, 2 svetdniei za kameno olje, 1 svečnik, 2 ravnili, I škarje, kurjavne potrebščine; d) za tretjo osebo od IX. dijelnega razreda navzdol, v eni sobi, še: I pisna miza z nastavkom in predalčen), 1 stol, I tintnik, I svitilnica na kameno olje, I ravnilo; e.) za druge v noben dijetni razred ne vvrščene pisarje in v tem svojstvu uporabljene podoficirje in vojake: I navadna miza s predalčen) kot pisna miza, I stol. 1 tintnik, I svetilnimi na kameno olje, I škarje, in za vsako tem osebam odkazano sobo, 1 pljevalnik, 1 miza z umivalnico, 1 steklenica za vodo, 1 kupica, 1 stalo za pisanje, 1 klincenjak za oblačila, 1 ročno omelo, 1 metla iz ščetin z ročnikom, kurjavne potrebščine. Pod a) našteti opravili kosi naj bodo od VI. dijelnega razreda navzgor počenši, narejeni iz poliliranega lesa. od VII. dijetnega razreda nizdolu iz mehkega lesa z oljnato barvo preščelani in za osebe pod e) omenjene iz mehkega lesa, namazani z oljnato barvo. V. Oprava prostorov za nadzorno in straino službo, za hrambo blagajnic in za kazni : .4. Za oficirske nadzorne (strašne) sobe: 1 počivalnica, 2 mizi, 4 stoli, I obesilnik za oblačila, 1 ponočna omarica, I umivalna omarica z umivalnico, I pljevalnik, 1 steklenica za vodo, 2 kupici, I zrcalo na steni, i ponočna posoda, 1 svetilnica za kameno olje, 1 tintnik, 1 ravnilo. 1 škarje, I omelo, kurjavne priprav. B. Za prostorije blagajnicam namenjene : 1 pisna miza, 3 stoli, 1 klincenjak lm dolg. C. Za stražnice moštvene, in to : 1. za 1 ali 2 straži: 1 ležišče (prična) s podglavnico, 80'“ široko za 1 moža, 1 klincenjak za monturo, 32cm dolg za 1 moža, 1 navadna miza, 2 navadni klopi, t konva s pokrovom, 1 škafek, v katerem stoji konva, 1 pitna posoda, 3 decilitre držeča, 1 svetilnica na kameno olje, 1 sekira, 1 žaga, 1 greblja, t lopata ) I truga ) kJer Se kur' 8 kamen'm 08u’Jem’ 1 naslonilo za puške, 2“ dolgo, 2 truga za smeti (smetnica); 2. za 3 do 5 straž: 1 ležišče s podglavnico, 80'“ široko za 1 moža, 1 klincenjak za monturo, za 1 moža 32'“ dolg, 2 navadni mizi, 4 navadne klopi, 1 podoficirska miza, 1 stol, 2 konvi, 2 podstavna škafka, 2 posodi za pitje, 1 svetilnica na kameno olje, 1 sekira, i žaga, 1 greblja, 1 truga* I za kameno °K1j'je> kJer se 1 naslonilo za puške, 4" dolgo, 1 smetnica; z njim kuri, 3. za 5 do 8 straž: 1 ležišče s podzglavnico, 80'“ široko, za 1 moža, 1 klincenjak za monturo, za 1 moža 32'“ dolg, 3 navadne mize, 6 navadnih klopi, 1 podoficirska miza, 1 stol, 3 konve, 3 podstavni škafki, 3 posode za pitje, na 20 mož 1 svetilnica na kameno olje, 1 sekira, 1 žaga, 1 greblja, 1 lopata ) , .... . . .... , j za kameno ogljnc, kjer se z njim kun, l truga j 1 naslonilo za puške, 6“ dolgo, 1 smetnica; (81oY«nl»cb.) 72 D. Za zapiralnice: 1. Brigadne zapiralnice: a) Oficirska zapiralniea: 1 oficirska postelja, 1 omara za obešanje in skladanje oblačil, 1 ponočna omarica, 1 oficirska miza, 2 oficirska stola, 1 ročno zrcalo, 1 umivalnica, 1 steklenica za vodo, 1 kupica, 1 svetilnica na kameno olje, 1 ponočna posoda, 1 pljevalnik; b) podoficirska zapiralniea za kakih 10 mož: 1 ležišče s pndzglavnico, 80*“ široko za 1 moža, 1 klinčenjak za inonturo s polico za kruh, 80'“ dolg za 1 moža, 1 navadna miza, 2 navadni klopi, 1 konva, 1 podstavni škafek, 2 posodi za pitje narejeni iz kovine, 1 svetilnica na kameno olje s pletnico, 1 ponočna deža, 1 popolna umivalna priprava, kurjavne potrebščine; cj vkupng zapiralniea za 20 mož: 1 bžišče s podglavnico, 80*“ široko za 1 moža, 1 klinčenjak za monturo s polico za kruh, 80*“ dolg za 1 moža, 2 navadni mizi, 4 navadne klopi, 1 konva, 1 podstavni škafek, 2 posodi za pitje narejeni iz kovine, 1 svetilnica na kameno olje s pletnico, 1 ponočna deža, 1 popolna umivalna priprava, kurjavne potrebščine ; d) delovna soba za 20 mož: 4 navadne mize, 8 navadnih klopi, 1 konva za vodo, 1 podstavni škafek, 2 kovinski pogodi za pitje, 1 klinčenjak, 32'" dolg za 1 moža, 1 svetilnica na kameno olje za vsako mizo, kurjavne potrebščine; e) samotna zapiralniea: 1 ležišče s podglavnico 80*“ široko, 1 klinčenjak s polico za kruh, 80'“ dolg, 1 ponočna kihla, 1 kovinska posoda, ki se pije iz nje, Vkupno za več sameznih zapirulnie* kurjavne potrebščine, 1 konva, 1 podstavni škafek. 2. Disciplinarne zapiralnice : a) za kadete oficirske namestnike in narednike (feldv.t: 1 ležišče s podzglavnico 1-06“ široko, 1 klincenjak s polico za kruh, 80'" dolg, 1 podoficirska miza, 2 stola, 1 konra, 1 škafek, 1 posoda za pitje, 1 svetilnica za kameno olje s pletenico; b) za podoficirje: 1 ležišče s podglavnico, 80'“ široko, za 1 moža, 1 klinčenjuk za monturo s polico za kruh, 80'" dolg, za 1 moža, 1 navadna miza 'i 2 navadni klopi 1 konva S za iO mož največ, 1 podstavili škafek l 1 pitna posoda J 1 svetilnica za kameno olje s pletenico, 1 umivalna priprava (cela), kurjavne priprave; c) vkupna disciplinarna zapiraloica: 1 lež šče s podglavnico, 80'" široko za I moža, 1 klincenjak za monturo s polico za kruh, 80'" dolg, za 1 moža, 1 navadna miza, ) 2 navadni klopi | 1 konva, > za 10 mož največ, 1 podstavni škafek l 1 pitna posoda j 1 svetilnica za kameno olje brez pletnice, kurjavnc priprave; d) samotna zapiraloica: 1 ležišče s podglavnico, 80'" široko, za 1 moža, 1 klincenjak za monturo s polico za kruh, 80'“ dolg, za 1 moža, 1 pilna posoda, 1 ponočna kibla (morebiti) vkupno za več samotnih zaporov, 1 konva, kurjavne priprave. VI. Oprava prostorov za pouk in vadbo. A. Za oficirske učilnice, 1 podij \ 1 miza > za učitelja, 1 stol ) 1 šolska miza na vsake 3 učence, 1 stol za vsakega učenca, 1 šolska tabla, 1 viseča svetilnica kamenega olja na vsakih 0 učencev, 1 klinčenjak 32'“ dolg za vsakega učenca, kurjavne potrebščine. Ako se oficirske šolske sobe uporabljajo oh enem za obednice (točka 199 navoda za napravo novih vojarn), ,rphaje primerno nadopolniti jej opravo. B. Šolski prostori za moštvo: 1 podij v 1 miza / za učitelja, 1 stol J 1 šolska ali navadna miza na vsake 3 učence, 1 stolec za vsakega učenca, ali 1 klop sa vsake 3 učence, 1 šolska tabla, 1 konva ) 1 pitna posoda ) m vsakih 20 užencev> 1 podstavni škafek, 1 klinčenjak, 32'“ dolg za vsakega učenca, kurjavne potrebščine. C. Za telovadnice in mečevalnice: 1 skakalica, 1 teza, 1 bradlja, 1 koza, kljuke za obešanje sabelj, zaboji v hrambo dotičnih potrebščin, viseče svetilnice za petrolej (po veličini sobe), klincenjakov po 32'" dolgih za vsakega moža po številu ljudi te prostore ob enem rabečih, kurjavne potrebščine. f). Za pokrite jezdarnice, v postranskih prostorih: klinčenjaki 1 stolči ali stoli i P° ®tev*'u oseb. te prostore ob enem uživajočih, 1 miza in kurjavne potrebščine za učilnico. VII. Oprava prostorov za namestbo lahkobolnega moštva in za postrežbo : 1 navadna postelja za vsakega moža, 1 dvojnat klinčenjak s polico za kruh na 2 moža, 2 navadni mizi ) 4 navadne klopi ] za vsakih 10 ,nož’ 1 konfa, 1 podstavni škafek 1 svetilnica do na 20 mož, 1 omara za potrebščine, ki se s ključem zapira, 1 odsebnica z loncem, kurjavne potrebščine. VIII. Oprava prostorov za čiščenje telesa in prtenine. A. Za kopeli: napravljalnica (soba), navadne klopi in obesilne kljuke poleg prostih sten v sobi, kurjavne potrebščine, kopalnica : naredbe po točki 249 navoda za napravo novih vojašnic. Za vsakega moža od moštva kropilno kopelj ob enem rabečega treba je v vodnjaku računiti 30 litrov vode. H. Za perilnice : n) male: 1 kotel 230 litrov držeč. 1 čeber 300 litrov držeč; h) večje : 2 kotla držeča vsak po 230 litrov. 2 čebra držeča po 300 litrov, 1 čebriček po 3 litre, 2 klopi, 2 koriti, 1 miza, 2 škafka, 2 dežki, 2 konvi, 1 monga (v likavnici), kurjavne potrebščine. IX. Priprave za hleve in oprava prihlevnih prostorov. 1. Hlevi za oficirske konje: 1 napajac (vedro) 1 vile j 1 metla 1 rešetce / ‘a 1 ali 2 konJa’ 1 lopata ( 1 svetiljka (laterna) dvakrat toliko pri 3 ali 4 konjih, vendar ena sama svetiljka, trikrat toliko pri 5 ali 6 konjih, vendar samo 2 laterni, štirikrat toliko pri 7 ali 8 konjih, vendar samo 2 laterni. Kjer so tla iz ila, za vsak hlev eno tolkalo ; 2. postranski prostori teh hlevov (izbice za krmo, sedla): 1 skrinja za oves pod ključem za vsakega oficirja, štelaže, ki imajo 0‘72” dolge, 0'63” vsak sebi stoječe klince, 2 klinca na enega konja; 3. hlevi za konje ostalega moštva: i napajac \ 1 vile f 1 rešetce za i ali 2 konja, I metla ^ 1 lopata 1 svetilnica na kameno olje i ročna laterna i 1 gnojna truga i 1 mera za */, celega obroka ovsa za 1 do 10 konj vštevno. i truga za oves pod ključem I po tem pri tleh iz ilovice \ 1 tolkalo i Pri večjih hlevih nastopi progresivno razmerje glede priprav, razen trüge ovsenice, ki sme biti s primerno veliko prostornino tudi samo po ena za vsak vod pri konjištvu, za vsako baterijo pri topništvu in za vsako skadrono pri vozarstvu. 4. Prihlevni prostori za moštvene konje (sedlenice) : Štelaže z 2 vrstama 0 72” dolgih, po 0'63” vsak sebi stoječih klincev, po 2 klinca na enega konja; 3. kovačije podkovnice in prostori za podkovanje : za vsako kovačijo : 1 meh s stajalom, i nakovalo s colo, 1 kljuka s colo, 1 klop z zaporno omarico, 1 primaž, t vignjevo železo, t plošča ognjenica, 1 korito (kalnik), 1 pilnik, 1 podkovalnik, 1 posoda za pitje, I konva za vodo. 1 podstavni škafek, 1 klinčenjak 1" dolg, 1 sinetnlcn. X. Oprava delalnic za puškarje, kolarje, kjjučalničarje, kovače itd. A. Za puškamice : 1 klop, 4” dolga, 2 stolca, I miza, 1 stol, 1 konva. i podstavni škafek, 1 posoda za pitje, 1 klinčenjak. 1” dolg. 1 smetniea. B. Delalnica za 4 sedlarje pri topništvu : 2 navadni mizi, 2 navadni klopi, 2 navadna stola, 1 škaf za vodo, 1 konva, 1 podstavni škafek, I pitna posoda, 1 smetniea, 1 klinčenjak, i’5“ dolg, kurjavne potrebščine. C. Delalnica za 3 kolarje pri topništvu: i navadna miza, 1 navadna klop, 1 konva, i škafek, 1 posoda za pitje, 1 klinčenjak, 1” dolg. D. Za kovače in ključalničarje pri topništvu: v eni kovačnici : 1 meh s stojalom, 1 naklo s colo, 1 kl"p z zaporno omarico, 1 primai, 1 korito, I pilnik, I konva, I pitna posoda, I smetniea, 1 klinčenjak, 1” dolg. XI. Oprava hranišč. .4. Hranišča za živež: 1 truga s predali, 1 ali 2 navadni mizi, I podoficirska miza, 1 stol, 1 navadna klop, 1 svetilnica na kameno olje. B Manipulacijski in hranišni prostori za prejemke ali podelke : 1 navadna miza, 1 navadna klop, štelaže po prilogi V navoda za napravo novih vojašnic, kljuke poleg prostih sten. C. Augmentacijska hranilca: 1 navadna miza, I podoficirska miza, 1 navadna klop, 1 stol, kljuke poleg prostih sten, štelaže za orožje in monturo po prilogi V navoda za napravo novih vojašnic. D. Hranišca konjskih oprem: 1 podoficirska miza, 1 stol, štelaže po prilogi V navoda za napravo novih vojašnic. E. Hranišca za vojno opremo tehničnih čet: 1 podoficirska miza, 1 stol, štelaže po prilogi V navada za napravo novih vojašnic. F. Hranišca za mirovno, tudi za vojno žepno municijo krdel : 1 ali 2 navadni mizi, 1 „ 2 „ klopi, 1 klinčenjak 1 ali 2" dolg. Oprava bolehnic (hiš za bolehne)-. a) za sobe bolehnih iz moštva: 1 polna postelja za vsakega bolnika, namreč posteljnjak, oziroma kavalct, I napolnjena slamnica 1 podzglavna slamnica, 2 dvojnati ruhi za moštvo, i zimska odeja, letna odeja in 1 spodnja odeja, 1 ponočna omarica ali 1 deska podglavnica ; za vsako bčlnično sobo: 1 ali po številu bolnikov tudi 2 navadni mizi, 1 klop ali toliko stolov, da lahko vsak bolnik sedi, 1 umivalna omarica, 1 konva, 1 podstavni škafek, 2 pitni posodi, 1 svetilnica s kamenim oljeni do na 20 bolnikov, 1 pljevalnik, 1 odsebnica z loncem, kurjavne potrebščine; bj za bolne oficirje : i polna oficirska postelja, 1 ponočna omarico s posodo, i omara za obešanje in ob enem skladanje oblačil, 1 umivalna omarica, 1 miza, 2 stola, 1 steklenica, 1 pitna posoda, kurjavne potrebščine ; c) za strežnike in za zdravo moštvo: i popolna postelja za vsakega moža kakor za moštvo v vojašnici nastanjeno, za vsaka 2 moža i dvojnati klinčenjak in 1 polica za kruh do 6 mož i navadna miza, „ 6 „ 2 navadni klopi, za vsako sobo 1 svetilnica na kameno olje, „ „ „1 lesena konva za vodo, „ „ „ i pitna posoda, „ „ ,, i pljevalnik, „ „ » 1 smctnica, „ „ „ i umivalna priprava s škafkom, „ „ „ kurjavne potrebščine; d) za kopalnice, oziroma sobe umivalnice: 1 ali 2 kadi zn kopanje, za vsako kad 1 lesen klinčenjak, i” dolg, . S » I »tolec, v vsaki kopalnici 1 svetilnica na kameno olje, „ „ „ 1 podoficirska miza, v vsaki kopalnici 1 stol, „ „ „ 1 umivalna priprava (eventualno) ; e) za zahode: 1 svetilnica za kameno olje na steni viseča; f) za hodnike in stopnjice: Hodniki in stopnjice, ki služijo vsem v občilo, naj imajo na križališčih, na počivališčih stopnjie i» v dolgosti hodnikov na vsakih 30" dolžine po 1 na steni visečo svetilnico za petrolej; g) v staniščih za I ali več podoficirjev: toliko in tako pohišje kakor je rečeno pri vojašnicah; h) za zdravniško službeno sobo: 1 navadna miza, 1 podoficirska miza, 2 stola, l počivalnica, 1 omara za leke, 1 štelaža za pisanja, 1 obesilnik za oblačila, 1 pljevalnik, 1 svečnik, 1 svetilnica na kameno olje, 1 tintnik, 1 ravnilo, 1 škarje, 1 steklenica. 1 kupa, kurjavne potrebščine; i) za kuhinje: 1 ognjišče s kotlom , , , ' > no številu bolnikov, 1 hranilno ognjišče j r 2 mizi, 1 čeber, 2 konvi, 2 podstavka, 1 pomijnik, 1 omara za živež z več oddelki, 1 viseča svetilnica na kameno olje, kurjavne potrebščine k) mrtvašnica: 1 ležišče za mrliča 80c" široko, 1 svetilnica na steni; l) soba za čuvaje mrličev: 1 podoficirska miza, I stol, 1 svetilnica na kameno olje. kurjavne potrebščine; m) hranišča za prtenino, posteljnino in bolnično pripravo: štelaže za prtenino ; n) hranišča za umazano prtenino ali perilo i 2 čebriča za razkužilno tekočino. 95. Razglas ministerstva za deželno bran in finančnega ininisterstva od 1. julija 1879, 8 katerim se razglašujeta najmovinska tarifa, ustanovljena na temelji §fa 30 postave o nastanovanji vojakov (Drž. zak. št. 93) in vvrstitev občin v deset najmovinskih razredov te tarife. Y zvršbo določil, stoječih v §. 30 postave o nastanovanji od 11. junija 1879 (Drž. zak. št. 93), razglašujeta se v naslednjem najmovinska (stanarinska) tarifa dogovorno z državnim vojnim ministerstvom na podlogi srednjih najmovin v letih 1871 do vštevno 1875 ustanovljena, katera je prišla v moč ob enem s postavo o nastanovanji, in pa po enakem ustanovljena vvrstitev občin v deset najmovinskih razredov te tarife. Pretiš s. r. Horst s. r. Najmovinska tarifa z» vojaška stanišča in postranske potrebščine, določene v §. 30 postave o nastanovanji vojaščine, po tem za postranske prostore hiš za bolehne in vojaških bolnic. « ! C3 L. e Dijetni razredi Predmet povračilu nujmovine Letno pavračilo najmovine v f! 1! g s. Ji j Dunaj j Budim-Pešta postajah 1. 2. 3. 1 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. najmovinskega razreda goldinarjev v avstrijski veljavščini __ 2 I. A. Stanišča za: enega maršala 1.980 1.800 1.620 1.350 1.170 • 70 m. enega generala topništva ali konjištva, admirala 2.205 1.575 1.440 1.260 1.080 900 720J . 655(570 405 70 3 IV. enega podmaršala, vieeadmirala . po tem vojaške duhovne, avditorje voj. zdravnike, voj. računarje in vojaške uradnike enakega dijetnega razreda 1.710 1.260 1.260 1.080 900 720 540 235 • 70 4 v. enega generalmajorja, kontreadmi-rala 1.350 1.045 990 900 720 630 585 475 405 360 225 70 5 ~~6 ^8 ~~9 r0 j "Ta 13 l"- VI. enega polkovnika, kapetana linijske ladje 1.095 920 ■r ■ 920 760 645 540 495 425 355 285 220 155 60 VII. enega podpolkovnika, frcgatnega kapetana 815 715 715 645 540 455 380 340 285 225 175 125 60 VIII. enega majorja, korvetnega kapetana IX. enega stotnika, tudi konjiškega, lajtnanta linijske ladje .... 590 510 495 465 400 350 305 255 220 165 120 75 45 X. enega nadlajtnanta, zastavnika linijske ladje 340 315 295 160 265 245 210 180 150 135 105 75 45 30 35 XI. enega lajtnanta XII. enega pomorskega kadeta (pom. aspiranta) . 210 160 145 145 125 105 85 70 60 45 20 • vsakega profoza, služabnika iz vojstva ali pomorstva, doželnobrambenega okrajnega narednik» in oženjenega podoficirja . . . 20 druge mesečno plačo potegujoče, v noben dijetni razred ne vvrščene vojaške osebe 2 samskega stanu 25 enega oženjenega 20 enega oficirskega služabnika 1 • 8 1 1 1 1 (SloTonlaoh.) 73 Tarifna številka Dijetni razred Predmet povračila najmovine Letno povračilo najmovine v ■ *3 »'2 rt S C o v ? h S >■ % S S3 jJ O Dunaj Budim-Pcšta postaja b 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9, 10. najmovinskega razreda goldinarjev v avstrijski veljavščini 15 16 B. Postranske potrebščine za: sobo z enim oknom 160 120 120 92 92 80 64 56 48 36 28 20 sobo z dvema oknoma 200 150 150 115 115 100 80 70 60 45 35 25 17 sobo s tremi okni 240 180 180 138 138 120 96 84 72 54 42 30 18 stražnico od 15—24 kvadratnih metrov doljnje površine (ploskve) 200 150 150 115 115 95 80 70 60 50 40 25 19 20 stražnico od 25—50 260 210 210 175 160 140 115 110 90 75 60 40 stražnico od 51—80 320 270 270 230 220 180 160 150 120 105 85 35 55 21 šolsko sobo od 25—30 200 150 150 115 115 100 80 70 60 45 25 22 23 šolsko sobo od 31—40 240 180 180 138 138 120 96 84 72 54 42 30 šolsko sobo od 41—64 320 240 240 184 184 160 128 112 96 72 56 40 24 šolsko sobo od 65—80 400 300 300 230 230 200 160 140 120 90 70 50 25 šolsko sobo čez 80 480 360 360 276 276 240 192 168 144 108 84 60 26 telovadnico od 55—70 320 240 240 184 184 160 128 112 96 72 56 40 27 lelovadnieo od 71—100 425 320 320 240 240 210 170 150 126 96 74 52 - 28 telovadnico od 101—200 530 400 400 300 300 260 210 185 156 120 92 64 14 29 hranišee v nadstropjih od 15—20 . . 172 130 112 72 72 60 48 42 38 34 26 30 hranišče v nadstropjih od 21—30 . . 230 172 148 96 96 80 64 80 56 50 45 34 18 31 hranišee v nadstropjih od 31—40 . . 288 212 184 120 120 100 70 62 56 42 22 32 hranišče v nadstropjih od 41—60 . . 400 300 258 168 168 140 112 98 86 78 58 30 12 33 hlev za enega oficirskega konja 135 100 80 60 60 50 40 35 30 25 20 34 kolnico in to z» en voz kakega generala ali polkovnika brigadnika 65 65 60 55 50 40 35 30 25 20 18 12 35 • kolnico za topove in kola vojaških čet, po tem za gasilno orodje od 30—30 □metrov doljnje ploskve 96 96 90 82 75 60 52 45 36 30 26 18 36 C. Postranski prostori vojaških bolchnic in bolnic Povračilo naj se opravlja po določilih točke XV opomenj k najmo-vinski tarifi. '• .a......... Opoumje k najinovinski tarifi. K A in B. I. Kako so posamezne občine vvrščene v 10 razredov vojaško-najmovinske tarife, razvidno je iz priloženega kazala. n. Pisarnice, oficirsko-nadzorne sobe, prostorije za hlagajnice, zdravniško-službene sobe, knjižnične sobe, povra-čujejo se po številu oken z iznosi, ki so v vojaško-najmovinski tarifi pod št. 15, 16 in 17 za sobe ustanovljeni. Soba z enim oknom imej doljnjo ploskev od 15 do 24 □metrov; pri sobab z 2 ali 3 okni mora na vsako okno najmanj po 12-5 □metrov doljnje površine priti. Za predsobo ne daje se nikako povračilo. III. Stražnica pod št. 18 je določena za 1 ali 2 osebi, stražnica pod 19 za 3 do 6 oseb in pod št. 20 za 6 do 8 oseb. Za stražnice, ki se potrebujejo za več nego 8 stražnikov, daje se povračilo tako, da se za vsaka 2 stražnika več polovica najmovine za stražnico pod št. 18 ustanovljene došteje k najmovini št. 20. IV. Zapiralnice se tako le povračujejo: a) oficirske, po tem bj zapiralnice za kadete oficirske namestnike in narednike, kakor sobe z enim oknom po št. 15; ej vkupne zapiralnice, namreč: 1. podoficirske, 2. vkupne brigadne in disciplinarne zapiralnice, 3. sobe delalnicc zaprtih po zahtevanem in priskrbljenem prostoru (15—16 kubičnih metrov na 1 glavo) s 3'5 krajcarji od glave na dan; d) samezne zapiralnice ali temnice, če ustrezajo propisom, vsaka z dvema tretjinama, a sicer z eno tretjino najmovine za sobo z enim oknom pod št. 15 ustanovljene. V. Za pokrite jezdarnice se povračilo od slučaja do slučaja dogovarja. VI. Prostori za kropilno kopel in pcrilnice s postranskimi prostori vred povračujejo se tako le, namreč: a) kopalnice kakor soba z enim oknom, št 15; b) razpravljalnice in napravljalnice po njih dolnji ploskvi, kakor sobe s enim ali dvema oknoma, št. 15, oziroma št. 16 ; c) perilnice kakor sobe z 2 oknoma, št. 16; d) sušilnice, s kurjenjem grete, kakor sobe z enim oknom, št. 15. Likalnice idoče k pcrilnicam (točka c) in podstreški za sušenje ne povračujejo se. I > VII. Vojaške gostilnice sc povračujejo tako, namreč: a) oficirske in podoficirske gostilnice po zahtevani in priskrbljeni velikosfi. kakor sobe po t. št. 15, oziroma 16 in 17; b) pivnice za moštvo, namreč: 1. od 18 do 24 □metrov doljnje ploskve, kakor sobe z enim oknom, t. št. 15; 2. od 25 do 40 □metrov doljnje ploskve, kakor sobe z dvema oknoma, t. št. 16; 3. od 41 do 70 □metrov doljnje ploskve, kakor sobe s tremi okni, t. št. 17. Za pivnice moštva čez 70 □metrov doljnje površine daje se povračilo tako, da se za vsacih 50 □metrov vec k najmovini pod št. 17 za sobo s 3 okni ustanovljeno došteje ena tretjina tega iznosa. Stanišče gostilničarjevo (živežarjevo) povračuje se po velikosti z najmovino za gažiste ustanovljeno. vin. Za podkovnice in dotične prostore dogovori se povračilo za vsak slučaj posebej. IX. Delalnice povracujejo se tako le: n J krajaške, čevljarske in sedlarske (jermenarske) delalnice po zahtevani in priskrbljeni velikosti kakor sobe pod t. št. 15, oziroma št. 16 in 17; b) delalnice za puškarje, kakor soba z 2 oknoma, t. št. 16; c) za delalnice za kolarje, ključaničarje, kovače itd. dogovarja se povračilo slučajema. X. Hranišča v nadstropjih (t. št. 29—32) z doljnjo ploskvijo čez 60 □metrov povracujejo se tako, da se vsakih 50 □metrov večjega doljnjega površja namojvini pod t. št. 32 ustanovljeni došteva polovica te najmovine. Presežek doljnjega površja pod 15 □metrov ne jemlje se v račun, kadar se povračilo po zgornjem računi. Hranišča podstrešna povracujejo se po svoji velikosti s četrtino najmovine pod t. št. 29—32 ustanovljene. Za hranišča v šupah do 25 □metrov doljnje ploskve, daje se povračilo s polovico najmovine za kolnice (t. št. 33) ustanovljene. XI. Kolnice za ne več nego 36 topov in druga kola voj. čet, po tem za gasilno orodje povracujejo se pri doljnj' ploskvi čez 59 □metrov (t. št. 35) tako, da se za vsakih 23 □metrov doljnje površine več četrtina najmovine pod t. št. 35 ustanovljene došteva k tej najmovini. Presežek doljnje ploskve pod 10 □metrov ne jemlje se v račun, kadar se povračilo po zgornjem računi. Kolnice za več nego 36 topov in kol vojaških čet povracujejo se po dogovoru, ki se slučajema (za vsak slučaj posebej) sklepa. XII. Razen izimkov v teh opomnjah točka X in XI omenjenih ostaje v vseh drugih slučajih brez povračila, kar bi se čez zahtev doljnje ploskve več dalo. XIII. Povračilo za opravo postranskih potrebščin, t. št. 15—32, daje se z desetino nabavne cene, ki se ima v vsaki bčini od 5 do 5 let najti, kolika je . XIY. Orodje za hleve (t. št. 33) niso predmet posebnega povračila. K C. XV. Postranski prostori vojaških bolebnic in bolnic povracujejo se tako le, namreč: u) zdravniška službena soba, b) zdravniška sprejemna soba, <•) sprejemna pisarna, d) kopalnica, e) lekaruica, f) laboratorij, g) pripravljalna (kuhinjska) soba, h) pomivalnica (tik kuhinje), i) razkuževalnica, k) mrtvašnica, l) krpalnica, kakor sobe z enim oknom po t. št. 15; m) zdravniško-nadzorna soba, n) pisarna za ekonomnega oficirja, o) oficirske bolniške sobe, po njih veličini kot sobe z 1 ali 2 oknoma, po t. št. 15, oziroma 16; p) soba za operacije in sekcije, po njih velikosti kot sobe z 2 ali 3 okni po t. št. 16, oziroma 17 ; q) sobice za besne z I1/4 potarifne najmovine za sobo z 1 oknom t. št. 15; r) stražnica, s) hranišča (razen hranišča za led), t) kolnice za gasilno orodje po tarifnih postavkih za enake potrebščine v tarifi pod B omenjene. uj hranišče za led po dogovoru slučajema členjenem. XVI. Povračilo za opravo vojaških bolehnic in bolnic in njihovih postranskih prostorov (Najmovinska tarifa lit. C) dtge se z desetino nabavne cene, ki se v dotični občini od 5 do 5 let najde, kolika daje. Kazalo občin vvrščenih v 10 razredov stanariiiske (najmovinske) tarife. Občine Razred Občine Razred Občine Razred Böhmen (Cesk [>). Praga .................. Ascii................... Altbunzlau (StaraBoleslav) Aussig (Ustje nad Labo) . Blatna ................. Brandeis (Brandis) . . . Braunau (Brunov) .... Beneschau (Benešev) . . Beraun.................. Biscbofteinitz (Gorsev Tin) Böhmisch - Brood (Češki Brod) ................ Böhmisch - Leipa (Češka Lipa.................. Bogdanee ............... Budweis (Budejcvice) . . Brüx (Most)............. Časlau (Caslava) .... Chotčbor................ Chlumec................. Chrudim ........ Dražkovice.............. Daschitz (Dušice) .... Dauba (Duba)............ Deutschbrod ( Nemški Brod) Dobrani................. Elbckosteletz (Kostelec nad Labo) .............. Eger (Heb).............. Ealkenau (Falknov) . . . Friedland............... Gabel (Jablonj)......... Gablonz (Jablonec) . . . Graslitz (Kraslice) . . . Goltsch - Jenikau (Golcev Jenikov)................ 1. 7. 9. 9. 9. 8. 9. 9. 9. 9. 7. 8. 7. 7. 8. 9. 8. 8. 10. 9. 8. 8. 10. 9. 6. 7. 7. 9. 5. 8. Hohenelbe (Vrhlabje) . . Hohenmauth (Visoko Mito) Ilolic (Golice) .... Horowic (Gorovice) . . Jicin................... Josefstadt (Jožefov) . . Joachimsthal (Jachimov) Jungbunzlau (Mlada Bo leslav).............. Kaaden (Kadanj) . . . Kaplitz (Kaplice) . . . Karlsbad (Karlovi Vari) Karolinenthal (Karlin) . Klattau (Klatov) . . . Kralovvic (Kraljeviče) . Kolin................ . Komotau (Homutov) . . Königinhof (Kraljičin Dvor) Königgratz (Kraljični Gradec) ................... Kuttcrschitz............ Kuttenberg (Kutna Gora) Krumau (Krumlov) . . Landskron ............. Laun................... Ledec . . ............. Leitomisehl (Litomišlja) Leitmeritz (Litomcrice) Lischau................ Lissa.................. Luditz (Žoltice) . . . Melnik............... Mies (Srebro) . . . Mikolovice........... Moldauthein (Tin nad Vel- tavo) ............... Mühlhausen (Milcvskn) Miinchengriitz (Mnichov Gradec)................ 8. 8. 8. 10. 7. 9. 8. 7. 8. 9. 5. 4. 7. 9. 7. 5. 8. 5. 7. 8. 8. 8. 8. 7. 9. 7. 10. 7. 9. 8. 8. 10. 9. 9. Neubidschovv (Novi Bidžov) Neuhaus (Henrikov Gradec) Neustadt (Novo Mesto) Nimburg.................. Pardubice................ Prachatice............... Plana ................... Prelouc.................. Prestice................. Pilsen (Polzenj) .... Pilgram (Pelgrimov) . . Pribram.................. Pisck.................... Podebrad ................ Postelberg ( Postoloprti) . Polička.................. Polna.................... Podersam (Podborani) . . Budnice.................. Hnkonice................. Rcichenberg.............. Reichenau (Rihnov) . . . Rakičani................. Rudolfstadt (Bergstadtl) . Kumburg.................. Staab (Stod)............. Saaz (Zateč)............. Starkenhach (.lilemnica) . Strakonice............... Slan (Slano)............. Semil . . . ,............ Selcan (Sedlcani) .... Senftenberg.............. Smicbov ................. Schönau ................. 8. 8. 9. 8. 6. 9. 8. 7. 9. 7. 9. 8. 9. 8. 8. 9. 10. 8. 8. 8. 5. 7. 8. 10. 9. 9. 5. 7. 9. 9. 8. 9. 9. 6. 6. Občine Razred Občine Razred Občine Razred Schlukenau 7. Trautenau (Trotnov) . . 6. Theresienstadt (Terezin) . 9. Schüttenhofen (Sašica) 9. Taus (Domažlice) .... 6. Turnau (Turnov) .... 9. Tetschen (Dečin) .... 5. Tabor 7. Tepl 7. Wittingau (Trebonj) . . . 9. Tachau (Tahov) .... 9. Teplitz (Toplice) .... 7. Wostreschan 10. Bukovina. Czernowitz (Černovice) . 3. Radautz 6. Suéava 6. Kimpolung 9. Sereth 8. Višnica 8. Kotzmann 8. Storozynetz 9. Dalmatinsko. Žara (Zader) 6. Imoski 9. Perzagno 8. Benkovee 8. Knin 8. Ragusa (Dobrovnik) . . . 7. Budva Cattaro (Kotor) .... Castelnuovo (Novi) . . . Castel-Lastua 8. Lésina (Hvar) 9. Risano (Risen) 7. 7. 7. 8. Makarska 10. Scardona (Skradin) . . . Spalato (Splet) 9. 7. Metkovici 9. Scbenieo (Šibenik) . . . 8. Dobrota 8. Mula 8. Sign (Sinj) 8. Gravosa (Gruž) .... 7. Porast 8. Galicija. Lemberg (Levov) . . . 1. Dçbrowa 9. Kalusz 10. Dçbica 10. Kamionka strum 8. Riala 7. Drocbobycz 7. Krakau 4. Brzciany 7. Dolina 7. Kenty 9. Brzesko 9. Kolbuszowa 9. Bireza 9. Gorlice 9. Kolomea 8. Bochnia 7. Gtogow 8. Kossôw 10. Brody 8. Grôdek 9. Krosno 6. ßohorodczany 9. Grybow 9. Bôbrka 8. Buczacz 5. Horodenka Lancut 8. Brzysna Borszczôw 9. 9. Limnnowa 8. 8. llusiatyn 7. Lisko 9. Chrzanôw 9. Jaslo 7. Cieszanôw 9. Jaroslaw 6. Mielec 8. Czortkdw 8. Jaworôw ... .... 8. Monasterzyska 8. Občine Ra zret Občine Razred Občine Razred Mosty wielkie 8. Ropczyce 9. Tarnôw 7. Mošciska 7. Rohatyn 8. Tarnobrzeg 10. Myslenice 8. 8 5. Trembowla 8. Nadworna 10. Tysmienica 9. Neu-Sandec 6. Sambor 7. Turka 9. Neumarkt (Novi Trg) . . 9. Sanok 7. Tlumacz 8. Niško 8. Saybusch 9. Sadowa wisznia 9. Wadowice 8. Stanislau 5. Wieliczka 10. Przemysl 6. Stare miasto 9. Przeworsk 9. Skatat 10. Zaleszczyki 8. Przemyslany 7. Sedziszovv 9. Zbaraž 9. Pilzno 9. Siedliska 9. Zagrobella 5. Podgčrze 7. Sniatyn 9. Zydaczow 9. Podbajce 8. stryj 7. Zôtkiew 7. Rawa ruska 9. Sokal 9. Zoiynia 9. Rzeszôw 6. Strusz6w 7. Ztoczôw 6. Ilirsko Primorje. Triest (Trst) 1. Lussinpiccolo (Lošin mali) 9. Sessana (Sežana) .... 5. Capo d'lstria (Koper) . . 8. Mitterburg (Pazen) . . . 5. Tolmein (Tolmin) .... 9. Dignano (Vodnjan) . . . 6. Parenzo (Poreč) .... 8. Volosca (Volovsko) . . . 9. Pola (Polj) 4. Görz (Gorica) 6. Gradiška (Gradišče) . . 4. Rovigno (Rovinj) .... 6. Koroško. Klugenfiirt (Celovec) 6. Mitter-Prixen (Waisenberg) 9. Villach (Belak) ... 7. Völkermarkt (Velkovec) . 9. Arnuldstein (Podkloster) . 5. Ossiach (Steindorf, Osoje) 10. Wolfsberg 8. Hermagor (Sv. Mohor) . . 9. St. Peter 9. St. Veit 9. Malborghetto 8. Spital 9. Kranjsko. Laibach (Ljubljana) . . 6. Littai (Litija) 8. Stein (Kamenik) .... 9. Loitsch (Logatec) .... 9. Adelsberg (Postojina) . . 9. Tschernembl (Črnomelj) . 9. Münkendorf (Krška Vas) . 9 Töplitz (Toplice) .... 10. Gottschee (Kočevje) . . 9. Gurkfeld (Krško) .... 10. Radmannsdorf (Radovlica) 9. Vir 9. Rudolfswörth (Novo mesto) 9. Krainburg (Kranj) . . . 10. Občine Razred Občine Razred Občin e Razred Moravsko. Brünn (Brno) 3. Altstadt (Staro mesto) . . 9. Altenmarkt 10. Auspitz (Gostopeč) . . . 9. Auerschitz 10. Aujezd (Gostopeški okraj) 10. Aujezd (Litoveljski okraj) 10. Aussee (Usov) 10. Âllhütten 10. Austerlitz (Slavkov) . . . 9. Babice (okraj Sternberški) 10. Babice (okraj Og. Gradiški) 10. Branovice 9. Bratelsbrunn 9. Bladovitz 10. Bergen 10. Bejstroschic 9. Brezovice 9. Bedihoscht 9. Brest 9. Belovice (okraj Godoninski) 10. Belovice (okraj Prostejov- ski) 9. Birnbaum 9. Bisenz (Bzenec) .... 8. Biskupstvo 9. Boskovice 9. Bojanovice 10. 10. Bobnovitz 10. Böhmischhause 9. Buchlovice 9. Bucovice 9. Čolechovice 9. Čechovice 9. Čejkovice 10. Čeic 10. Dacice 9. Drslavice 9. Domamyslice 9. Drzowice 9. Duban 9. Dubnjan 10. Diirnholz 9. Eyvanovic (Ivanoviče) . . 9. Edelspitz 9. Erdberg.................. Eibenschitz (Ivanšice) . . Eisgrub (Lednica) . . . . 10. 8. 9. Fröllersdorf 10. Gaja (Kijov).............. Grafendorf................ Göding (Godonin) . . . . Gnoitz (Gnojice) . . . . Guldenfurt............... 8. 9. 8. 10. 10. Leschan................... Littau (Litovel).......... Liderovice............. . Loschitz ................. Losen, Deutsch- . . . . Lgota, Velika............. Lgota Tvarozna............ Lundenhurg (Bretislav) Lubenice.................. Lutein.................... Lužice (okraj Sternberški) Lužice (okraj Godoninski) 9. 9. 10. 10. 10. 10. 10. 7. 9. 9. 10. 10. Hradisch (Gradišče) . . . 7. Holasic (Golance) .... . 9. Hohenstadt(Zabreg) . . . 8. Holleschau (Holešov) . . 8. Hovoran (Govoran) . . . 10. Hödnitz (Godonica) . . . 10. Höflein 10. Hullein (Gulin) 9. Hunkovic 10. Hrubschitz (Grubšice) . . 9. Iglau (Iglava) 8. Josefsdorf 10. Joslovice 9. Kralice 9. Krčman ....... 9. Kremsier (Kromeriž) . . 5. Knčzdub 10. Koste . . ' 9. Kojetein 8. Kromau (Krumlov) . . . 9. Koberice 9. Kostice 10. Kosteier 9. Komain 10. Klosterbruck (Loka) . . . 9. Königsfeld 6. Kunovice 9. Kunowald 10. Malspitz................. Majetain.................. Medi................. . Mezerič, Velika........... Mezerič, Valaška . . . . Mistek.................... Mistrin................... Mikolčice................. Milotice.................. Moskovice................. Moštenice ....... Mutenice.................. Müglitz (Mogelnica) . . . Mönitz.................... Nackl..................... Napajedle................. Namest................... Neudorf................... Neustadt (Unčov) . . . . Neustadtl................. Neutitschein (Novi Tičin) . Nemcice, Velike (okraj Go- stopeški).............. Nemčice (okraj Kromcriški) 10. 9. 9. 9. 10. 9. 10. 10. 10. 9. 9. 10. 9. 10. 10. 9. 9. 10. 9. 9. 9. 9. 9. Ničice............... Nivnice............ Nikolsburg (Mikulov) Nuslau............... 10. 10. 9. 9. Lautschitz . . . Langendorf, Dolnji Latein, Veliki . . Laschtian . . . Latein, Mali . . Landshut . . . • Lautschan . . . 10. 9. 9. lo. 9. 10. 9. Otaslavice, Gornje . . . . Otaslavice, Dolnje . . . . Opatovice................ Odravice............... Ostra, Ungarisch- (Ostrog) Olšani................... Ohnitz................... Olmiilz (Olomuc) . . . 9. 9. 9. 9. 8. 8. 9. 4. (SlovenUch.) 74 Občine Razred Občine Razre Pausram • . . 10. Salbnuss 10. Petrau 10 Satschan 10. Priebitz 10. Stražnice 9. Prerov 8. Schardic (Šardice) . . . 10. Prittlach 10. Schwarzbach 10. Prisnotice 9. Stadl 10. Prikaz 9. Svatoborice 10. Poppitz 10. Steurowitz, Veliki .... 10. Polirlitz 8. Selovitz, Veliki 7. Poleschovice 10. Sternberg 7. Prossnitz (Prostajov) . . 6. Seloutek 9. Prödlitz 9. Stefanov 9. Plumenau 9. Sirovice 9. Prušanek 10. Stichovice 9. Stietovice 9. Rakvice 10. Smržice 9. Radiov 10. Soboutovice 9. Rampersdorf 10. Schönwald 10. Ratiškovice 10. Sehöpberg 7. Rataj 9. Schönau 9. Raigern (Rejgrad) Veliki 9. Studenec 9. Raigern (Rejgrad) Mali 9. Sudmérice 10. Raussnitz, Novi 10. Rebesehovice 9. Tasov 10. Ritsch 10. Tanovice, Doljnje . . . 10. Rohrbach 9. Tajax, Veliki 10. Rogatec 10. Tracht 9. Rozvadovice 10. Tele 9. Römerstadt (Rimarov) . . 9. Teinic . . . . • .... 10. Tešice 10. Starnau 10. Treublitz 10. Saitz 10. Trebitsch 7. Olioinc Razred Teletice................. Tobitschau (Tovacov) . . Turnice.................. Trebova, Moravska . . . Ung.-Brod (Ogerski Brod) Urspitz . . •............ Urschitz................. Voitsbrunn Wacenowic (Vacenovice) Wrahowic (Vragovice) . Wracow (Vracov) . . . Wessely (Vesely) . . . Weisskirchen (Granica) Wisternitz, Gornji . . Woikowic.............. Wlkosch (Vlkoš) . Wischau (Viškov) . . . Znaim (Vnojem) . . . Žerotin................ Zeschau (Zešov) . . . Zerukov ............... Žerovin................ Žižkov................. Zwittau (Svitava) . . . Zulb................... 9. 8. 10. 8. 8. 9. 9. 10. 10. 9. 10. 9. 6. 9. 9. 10. 8. 6. 10. 9. 9. 10. 10. 8. 9. Nieder-Oesterreich (Dolnja Avstrija). Aderklaa 10. Hernals 5. Mannersdorf 9. Amstetten 9. Herzogenburg 9. Markgraf-Neusiedl . . . 10. Raden Hirschstetten 9. Mauer 6. 3. Horn 9. Meidling (Schönhrunn) 6. Breitcnlee 8. Mistelbach 8. Bruck a. d. Leitha .... 8. Kagran 8. Möllersdorf 7. Deutsch-Wagram .... 8. Kaiser-Ebersdorf .... 9. Nounkirchen 8. Fünfhaus 6. Krems 7. Korneuburg 6. Ober-Hollabrunn .... &. Gerasdorf 10. Klosterneuburg 7. Ober-Olberndorf .... 9. Gross-Enzersdorf .... 10. Ober-Mallebern 8. Götzendorf 9. Langenlois 8. Guntramsdorf 7. Laxenburg 7. Parbasdorf 10. Leopoldau 7. Pischelsdorf 9. Habersdorf 10. Leobersdorf 9. Hainburg . 9. Lilienfeld 8. Raasdorf 10. Občine Razred Občine Razred Občine Razred Sarasdorf 9. St. Pölten 7. Vösendorf 7. Starenwörth 10. Süssenbrunn 8. Stetteldorf ...... 9. Waidhofen a. d. Th. . . . 7. Scheibbs 8. Trautmannsdorf 9. Wr.-Neustadt 6. Simmering 6. Tulln 8. Wilhelmsburg 9. Stockerau 6. Sommerein 9. Unter-Mallebern .... 10. Zwettl 9. Ober-Oesterreich (Gornja Avstrija). Line 5. Kirchdorf 10. Schärding 10. Steyer 6. Braunau 8. Lambach 9. Vöcklabruck 9. Enns 10. Peg 10. Wels 7. Freistadt 10. Ried 9. Rohrbach 10. Gmunden 6. © QC Troppau (Opava) .... 4. Freistadt 8. Jägerndorf (Krnov) . . . 7. Freiwaldau 8. Bielitz (Belsko) 4. Freudenthal 8. Tcschen (Tejin) .... 5. Salcbursko. Salzburg ...... 5. St. Johann 9. Zell am See 10. Maxglan 9. Tamsweg 10. Štajersko. Graz (Gradec) 4. Judenburg 5. Radkersburg (Radgona) . 8. Rann (ßrezee) 7. Bruck a. d. Leitha .... 7. Leoben 7. Leibnitz 8. St. Marein (Šmarje) . . . 8. Cilli (Celja) ...... 6. Liebenau . 9. Strass 10. Liezen 8. Üeutsch-Landsberg (Lonc) 7. Luttenberg (Lotmerk) . . 9. Waltendorf 8. Weitz 8. Feldbaeh 9. Marburg 6. Windischgraz (Slovenji Vlii rau 10. Gradec) 8. Windisch - Feistritz (Slo- («rooming O. venska Bistrica) • . . 9. Hartberg 10 Pettau (Ptuj) 8. Občine Razred Občine Razred Občine Razred Tirolsko. Iiinsbrnk 6. Hall 8. Reutte 10. Riva 7. Ampezzo 9. Imst 10. Roveredo 5. Bregenz 7. Kitzbiihel 9. Sehlanders 10. Brîxen 9. Kufstein 8. Schwaz 10. 1 Borgo 9. Bozen 7. Landeck 8. Trient 4. Bludenz 8. Lienz 8. Tione 9. Brunnek 7. Meran 7. Vahrn 9. Cavalese 10. Mezzolombardo 8. Cles 7. Pergine 7. Feldkirch 8. Primiero 8.