isiTOA' LIR 25 PoStnma plaCana - Sped. abbon. post. - XX. gr $ a*' Iti GOSPODARSTVO R G O V I N A ♦ FINANC A ♦ INDUSTRIJA ♦ OB R T * K M E T IJS T V O Eto x št. 232 PETEK, 10. AVGUSTA 1956 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 * l^orda imajo prav tisti državniki in Momati, ki trdijo, da ni bila medna-^na napetost in hkrati vojna nevarni še nikdar po drugi svetovni vojni ta velika kakor po najnovejši Naser-vi potezi, to je po pod žavljenju S^-!ta družbe in upiave Sueškega pre-'Pa. Toda prav tako je utemeljena do-teva, d;a zaradi Sueškega prekopa ne 1 nove vojne. njej nam.eč ne bodo odločevali ne £*arizu ne v Londonu in tudi ne v Sirji, pač pa v Washingtonu in Mota. In prav v teh dveh prestolnicah, ta so danes gibala sve ovne politike, videti nikakšnega znamenja, ki bi 'talo na nestrpnost in neprtm šljenost. Parizu in Londonu, kjer bi bili mno-Sripravljeni poseči vmes tudi z yo-%> si o, ko bi r.e u.pel to podarski ftisk Naserja, očitajo ameriškemu zu-tajemu ministru Dullesu počasnost in Odločnost. Sovjetska zveza je do zda, tijila za dovoljenje nekatere arab ke ;tave, da bi njene vojne ladje lahko 'iskale arabska pristan šča, oč.tno z taenom, da se po Sredozemskem morile bi sprehajale samo angl.ške in teoske križarke in letalonosilke. Gospod Dulles se je sicer Uaeležil taerence zahodnih dižay v Loi.donu, kateri so ,se pdioč.li sklicati šLšo taerenco zaraui Sueza še meseca av-taai toda iz pisanja vel,k- ga ameri-;taa liska, ki podpira v,adf.o poati-i se vidi, da gledajo ZDA mnogo bol, na nastali položaj kakor Fran-iš in Anglija. Kakor je .do neke m re ^Umljivo zad.žanje Angležev in F.an-‘tov — saj gre prvim za ohiamtev 'ivažnejše prometne žile med Lojmo-ta in sestavnimi deli Britanske dr-lvhe skupnosti, drug.m pa za veliko ,emoženje, s ka.erim naj bi se obogc-i inoralni pomočnik a.žirsk.h upor-tav — tako je ravnanje ameriške di-0|nacije ne glede na njene splošne po-6(le pa vprašanje »vojne ali miru« v ^'adu z .najožjimi ameriškimi guspo-takimi in strateškimi konsimi. Ako Ramreč Američani preveč napeli lok 'Faai Sueza, bi vstali drugi, ki bi podali .na Panamo. Kako naj bi Ame-'ani z vso svojo gospodarsko in vo-močjo zahtevali mternaeionaliza-'i° Sueškega prekopa, a hkrati sam. Sijali internacionalizacijo Panamska-1 prekopa? (Ta prekop upravlja po-'taa ameriška družba, ki plačuje od 'a 193(1 430X00 dolarjev odškodnine damski vladi na leto; Panama gabte* * zdaj en milijon dolarjev. Pod nad-tastvom omenjene družbe je poleg te- * ozemeljski pas, ki se 1'azteza 8 km * prekopa na obe strani). ta dvoma, da čaka sovjetska zunanja tatika prvo priložnost, da sproži tudi taašanje Dardanel. Z mednarodnim “Sovoiom v lVIon.reuxu so sovjetsko tanarico praktično zaprli v Črno mor- ta dogovor preteče prav te dn . Za-taii publicisti sodijo, da se sovjttski taomaciji prav nič ne mudi; saj je sovjetsko zunan o politiko, že velik kh v tem, da so ji zahodne sile s povabilom pa kon erenco o Su-'tam. prekopu končno priznali pravi-Vda položi na tehtnico svojo besedo izredno važnem vprašanju na Bliž-in Srednjem vzhodu. Ze pred meta je sovjetska diplomacija, kakor u-taivlja pariški »II Monde«, ponudila Ogovore zahodnim silam o položaju ^ Srednjem vzhodu; tedaj so na Za-ponujeno roko odbili. Nespametno bi seveda bilo za Naser-ako bi v=o zadevo pognal y skraj-tat, toliko bolj, ker se pa Zahodu v aVnih obrisih že vidi okvir, v kate-ta bi se dal doseči trajnejši sporazum, •deriški tisk namreč — pa tudi več an-jtakih listov — pri .nava egpo«, k tai y načelu pravico, da proti primer-odškodnini podržavi Sueško družbo, ta jo ima za egiptovsko jpostsvlja pa tatevo, da se zagotovi prosta plovna taam vseh držav skozi prekop. Osta-samo kočljivo vprašanje, kako naj zagotovi piosta plovba. Vprašanje “ ali bo Egipt pripravljen sprejeti ka-;rtao kolj mednarodno nadzorstvo nad takopom. Angleži zahtevajo, da bi to ‘tazorstvo moralo biti v rokah moč-taše ustanove, kakor je bila Sueška tažba, da bi se tako zavarovali pred ;°vimi presenečenji. Tu lahtio odigra 'ZN veliko v’ogo. v kolikor pojde za 'tazorstvo nad plovbo ali jamstvo, da 1 Egipt izpoln eval prevzete obveze, tažačani pozorno sledijo razvoju naj-;°Vejše mednarodne krize ne samo, ker fJ splošno zainteresirani na vprašan u !v°jna ali mir«, temveč tudi, ker so jtaisti Trsta neposredno povezane z tanjim vzhodom, zlas i pa z vprasa-ktn proste plovbe skozi Surški pre-ta .Kakor se je po otvoritvi Sueškega takopa leta 18c9 pričela nova doba ta voj a prometa čez tržaško luko, ta-bi najmanjša motnja v Suezu živo taela naše gospodarstvo. ^b, kon^u naj gre naša misel tudi ^šim rojakom v Aleksandriji, Kairu ^ ob prekopu, kamor jih je gnala že-Po bol še.n zaslužku. Egipt ni todpisal pogcdbe IZ LETA 1888 Nlednarodno pogodbo, ki jamči pro-Plovbo skozi Sueški prekop, je le-j ,1888 v Carigradu podpisalo devet taav; med temi pa ni Egipta. Pogod-določa, da mora bi i prekop prost J Vsako trgovinsko in vojno ladjo ne ,ede na državo, h ka'eri pripada, in miru in med vojno. Nikdar se pre-ta ne sme zapreti. Naserjeva vlada ne taoljuje prehoda izraelsk m lanjam, “kar sta se državi spopadli. Gospodasrtvo in strategija ob Suezu Egipt zahteva popolna oblast nad prekopom - Francozi in Angleži branijo svoje koristi Na Trgu svobode v Aleksandriji, kjer je bil pred 24 leti ranjen med demonstracijami proti Angležem, je predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser množici izjavni, da je vlada podržavila družbo, ki upravlja Sueški prekop že 87 let. Dodal je, da bodo Egipčani sami zgradili Asuanski jez na »lobanjah 120.000 egiptovskih delavcev, ki so umrli pri graditvi Sueškega prekopa.« Asuanski jez bodo zgradili z dohodki družbe Sueškega prekopa, kii znašajo 100 milijonov dolarjev na leto. V času, ko je Naser govoril v Aleksandriji, so vojaki zasedli vse naprave ob prekopu. Egiptovskim in tujim nameščencem, uradnikom din pilotom je bilo zapovedano, da morajo pod kaznijo treh do 15 let ostati na svojem mestu. V Aleksandriji je množica vzklikala Naserju in Sovjetski zvezi, hkrati pa zmerjala zahodne države. ZARADI ASUANSKEGA JEZA Predsednik Naser je jasno povedal, da se je odločil za ta "Vsekakor drzen korak, ker so Združene države in V. Britanija odpovedale finančno pomoč Egiptu za graditev Asuanskega jeza, ki bi stal eno milijardo 300 milijonov dolarjev in ki bi ga bilo treba graditi okoli 13 let. Na drugiii strani je Sovjetska zveza izjavila, da je pripravljena proučiti morebitno prošnjo Egipta za finančno pomoč za graditev jeza na Nilu. Američani računajo, da bi Egipt od Sovjetske zveze potreboval 50-60 milijonov dolarjev na leto. »New York Herald Tribune« meni, da se Sovjetska zveza ne bi z lahkoto odločila za takšno pomoč, ker bi zanjo takšen izdatek predstavljal precejšnje breme. Podržavljeni e Sueške družbe je povzročilo silno razburjenje v Parizu in Londonu, medtem ko presoja, Amerika položaj mnogo bolj mirno. Francozi se čutijo prizadete v svojih financah; saj so poleg Angležev glavni delničarji Sueške družbe, hkrati pa ne morejo odpustiti Egiptu, da podpira Alžirce v boju proti Parizu. Za Angleže je Sueški prekop najvažnejša prometna žila, ki veže sestavne dele Britanske državne skupnosti; zadnji angleški vojak je zapustil prekop šele pred dvema mesecema. PREKOP IN SUESKA DRUŽBA Sueški prekop je bil zgrajen po zamisli francoskega podkonzula v Aleksandriji Ferdinanda de Lessepsa in odprt 17. novembra 1869. Za gradnjo so potrošiti 287 milijonov zlatih frankov. Zanimivo je, da so Angleži graditev prekopa ovirali. Egiptovski podkralj Said Paša je pooblastil Lessepsa s posebno koncesijo, da od dneva otvoritve upravlja Sueški prekop 99 let. V smislu te koncesije bi Egipt 17. novembra 1968 dobil vso oblast nad upravo Sueškega prekopa. Naser ni čakal tega dne, temveč je 27. julija, to je 12 let pred iztekom koncesije, podržavil Sueško družbo in s tem prevzel tudi upravo prekopa. PODKRALJ JE PRODAL DELN CE ANGLEŽEM Lesseps je ustanovil družbo »Gom-pagnie Universelle de Canal Mariti-me de Suez« s sedežem v Parizu, ki je prevzela upravo prekopa. Pravniki so mnenja, da je družba egiptovsko podjetje. Zaradi tega ameriški! publicisti v načelu ne izpodbijajo Naserju pravice, da družbo nacionalizira, čeprav se ne strinjajo z načinom, kako je to izvršil. Delniška glavnica je znašala že od začetka 200 milijonov frankov ter je ostala do danes neizpremenje-na. V začetku je bila sestavljena iz 400.000 akcij po 500 frankov, medtem iko se je pozneje število akcij podvojilo in njiihova nominalna vrednost zmanjšala na 250 frankov. Ko je podkralj Ismael 1. 1875 zašel v finančno zadrego, je prodal angleški vladi 177.000 delnic, katerih število se je podvojilo na 353.200, ko je bila nominalna vrednost zmanjšana. Tedanji predsednik angleške vlade Disraeli si je pri baronu Nathanielu Rotschildu sposodil denar za nakup delnic. Po sedanji borzni ceni (260 dolarjev za delnico) je ta paket angleških delnic vreden okoli 45 milijonov dolarjev Angleška vlada ima v svojih rokah 44 % delniške glavnice in je tako najmočnejši delničar, medtem ko je francoski delež razdeljen med posamezne zasebnike in ustanove. SOUDELEŽBA EG PTA NA DOBIČKU Pet let po prodaji delnic angleški vladi je egiptovska vlada odstopila svoj 15%-delež na dobičku francoski banki Credit Foncier de France kot jamstvo za svoj dolg. Tako je letni dobiček 1,6 milijarde frankov, ki ga je prejemala egiptovska vlada, prešel v blagajne francoskih bank, in je Egipt prišel ob ves svoj delež na dobičku, ki ga je prinašal Sueški prekop. Šele leta 1935 je družba vnovič priznala Egipčanom pravico do soudeležbe na dobičku, in sicer v višini 300.000 egiptovskih funtov (okoli 300 milijonov frankov na leto). Po novem dogovoru liz 1949 je družba priznala Egiptu stalen letni delež na umazanih prejemkih v višini 7 °/o, ki pa mora doseči najmanj 350.000 egiptev skih funtov. Naser se s tem položajem ni zadovoljil, čeprav je egiptovska država na davkih prejemala letno od družbe okoli 3 milijone egiptovskih funtov in z ostalimi dohodki vred 4 milijone egiptovskih funtov, kar predstavlja 2 °/o dohodkov egiptovskega državnega proračuna. VEDNO VECJi VPLIV EGIPČAN oV Po raznih sporazumih bi se polagoma uprava Sueške družbe popolnoma poegipčanila. Upravni odbor sestoji iz 32 članov, med temi je 9 Angležev, 16 Francozov, 5 Egipčanov in po en Američan in Holandec, ki sta po prvi sve-tovni vojni prišla na mesto Nemcev. Po dogovoru iz leta 1936 bi število egiptovskih nameščencev d.užbe moralo do leta 1958 doseči eno tretjL.o. Pc sporazumu iz leta 1949 morajo 80% prostih strokovnih mest zases i Egipčani, 90% izpraznjenih upravi.ih mesi in 50% pilotskih mest. Tako je danes egiptovskih nameščencev 53,6% .pilotov 16,8% in drugih mornarjev 46,7%. Plače nameščencev so dobre. Ti so tudi deležni z 2% na čistem dobičku družoe. Zagotovljena jim je brezp ačna zdravniška oskrba in pokojnina, cružba skrbi tudi za tehnično izobrazbo nameščencev. KOLIKO ZNAŠA DOBIČEK DRUŽBE Po bilanci za leto 1955 je znašal čisti dobiček Sueške družbe 10 ? milijarde Irankov. Izplačana je b la ciiyiafcfi-da 9.500 frankov na vsako delnico z nominalno viednos jo 250 frankov, kar .red-stavlja 3.800%. Izdatki za upravo, osebje in vzdrževanje naprav znaš i. jo 10,3 milijarde frankov. Cisti dobiček se je razdelil takole: 7,6 milijard delničarjem (71%), 1,6 milijarde egiptovski vladi (15%), 1,1 ustanoviteljem (10%), 0,2 milijarde (2%) upravi m nameščencem. IZDA"! KI ZA MODERNIZACIJO PREKOPA Prekop je dolg 160 km; širina je različna in se suka med 60 in 110 meni. Globok je 12 metrov. Ladje plovejo skozi njega okoli 11 ur. Od januarja i955 je v teku delo za poglobitev pve kopa; v ta namen pojde iz sedanjega proračuna 18 milijonov funtov. Ladje petrolejke s tonažo 46.000 ton lahko' plovejo skozi prekop samo, če niso popoi-oma natovorjene . KOLIKO ZNAŠA 1 RISTOJBINA ZA PREHOD Od leta 1954 morajo natovorjene ladje za prehod plačati V šilingov od ne-toregistrske tone, medtem ko plačajo nenatovorje-ne ladje 3 šilinge in 2 penija. Tarifa je danes približno za 3/4 nižja kakor ob otveritvi prekopa. Ladje izpod 300 ton ne p’ačajo pristoj-oine za prehod. Prav tako se me piača pristojbina za posameznega potnika. Premoženje Sueške družbe je naloženo deloma v angleških državnih vrednostnih papirjih, deloma V francoskih, je oma tuai v be.gij.kih, ameriških in holandskih vredtnostoih papirjih. Ze ta črtež nam lahko razloži, zakaj je Naserjev ukrep o podržav-ijenju Sueške družbe tako razburil prav Angleže; saj se pa njem vidi, da je prav število ange ških ladij, ki p-o-vejo skozi Sueški prekop največje. Angleškim sledijo po.veške ladje, tem zopet italijanske itd. Število ladij, ki plovejo skozi prekop, narašča iz leta v leto jn je leta 1955 doseglo 14.666 (1. 1933 samo 4.171). Pristojbina za prehod je bila leta 1938 plačana za 34 4 milijona netoreg. ton. lansko leto pa kar za 115,7 milijona ton. Narastel je predvsem prevoz petroleja v smeri proti Zahodu, in sicer od 5.220 na 66 893 ton. Delež angleških ladij znaša danes okoli 20%, medtem ko je v začetku dosegel kra 75 ,,, P HOM E T odst. Na črtežu je označena v kilometrih plovna pot skozi Sueški prekop in | okoli Afrike. Plovna razdalja med Sin-gapurom in Londonom bi se povečala , za 3.662 milj, med New Yorkom in pri- II stamšči Perzijskega zaiiva pa za 3.500 milj, ako bi Egipčani zaprli prekop. V tem primeru bi se za dovoz petroleja v Evropo dal zgraditi nov naftovod od . petrolejskih vrelcev skozi Izrael na ^Sredozemsko morje. ZSSR nisva pospešiti avtomatizacijo »Pravda« o tesnejšem gospodarskem sodelovanju v socialističnem taboru Moskovska »Pravda« je te dni objavila zanimiv članek o novih ob iieah go podarskega sodelovan a med drž ,-vami socialističnega tabora. List pravi, da obstoji povsem nova oblika sodelovanja med' temi državam , do kat -re je prišlo prvič v zgodovini in ki gre za tem, da se dvigne gospodarska moč socialističnega tabora. To sodelovanje zahteva »vskladitev gospodarskih načrtov« in »specializacijo po državah«. List ugotavlja, da .e to delo sicer težko in intenzivna izvršuje ga osred-p.i organizem — Svet za vzajemno gospodarsko pomoč (Komekop). »Pravda« dodaja, da se posveča velika pozornost vprašanju tfhn enega napredka Fredv deva se čim ši ša in enotne ša uporaba ay Tma iza ij , raz oi elekTifikaeije in uporaba jedrne ener-gre v civilne namene. List se spušča tudi v nekatere podrobnosti in obžaluje, da ni cfovolj koordinacije v strojearadmii in pr izvb 1-nji industrijske opreme. Namesto da bi se države specializirale v pro'zvodnji določenih vrst strojev, izde'uje več dišav isti tip strojev. Zato je Svet za vza emno gospodarsko pomoč sestavil petletni načrt za izdelovanje težkh strojev in opreme. Od edil je izdeLvo vrst popolnoma sodob ih strojev, ki bi lahko obratovali v vseh socialističn h držaVah. Opozorilo nemškega strokovnjaka G. Dr. G. nam je v jmehu gospodarskega odbora pos.al ha^ieonji p ispe-vek o avtomatiza.iji, ki ga radi objavljamo. Gospoda!slyenik prof. Lto Brandt in podpredseapik zapadno-neniške poslanske zbornice proi. Karl Schmidt sta govorila pred kraukim v Bo.mu o naj-vržne.šem .današnjem vprašanju: o avtomatizaciji jndus.rije. Kot pnmer avtomatizacije je navedel prof. Br^nd: moskovsko tovarno batov (Kolben), kjer delajo danes samo štirje delavci, me-tem ko jih je bilo pred avtomatizacijo zaposlenih tam 200. Od vsakih 50 je torej ostal v tovarni en sam delavec, ki pa pravzaprav pi več delavec ampak je le nadzornik avtomatičnih stio-jev. In zraven lega proizvaja tovarna sedaj več, kot je proizvajala pred avtomatizacijo. Porf. Branat predvideva, da se la industrijska revolucija, t. j. avtomatizacija lahko ra. širi s tako naglico, ki jo do zdaj še slutiti nismo mogli in pravi: Gorje tistim .deželam, ki bi podcenjevali to revolucijo. Prof. Karl Schimdt je v svojem predavanju priporočal industrijskim državam, paj skrčijo delovni čas in povečajo nakupno moč potrošnikov, kar pa seveda ni lahka naloga. Niti ang eški s pdikalni voditelji niso rešili te5a vprašanja, ker zahtevajo, naj se 6000 odpušče..ih d.laycev angleške 'avtomobilske ipdutsrije sprejme zopet pa delo ali pa o:,škoduje za izgubljeni zaslužek, ne da bi bili povedali, kdo in kako paj jih odškodu.e. Vprašanje zadeva pamreč 6000 odpuščenih delavcev av.om.bilske industri- . zaradi uvedbe avtomatičnih strojev; zaradi tega je začelo dne 23. julija t. 1. stavkati 4800 delavcev iste industrije. Ako bi gospodarji angleške avtomobilske industrije sprejeli odpuščene delavce zopet na de o, bi se morali seveda odpovedati 'avtoma.izaciji, kar pa najbrž ne bodo storili, zavedaj č se da — kakor je dejal tudi prof. Brandt — gorje državam, ki bi podcenjevale avtomatizacijo. Medtem ko imajo industrijsko nerazviti narodi mežnost, da se z avtomatizacijo v najkrajšem času dvignejo na najvišjo gospodarsko raven, bodo sedanji industrij, ki nat o i gospodarsko nazadovali, ako avloir.at!-zacijo zanemarijo. Po moji poti oš zapuimmh omogiadih (Ne bi mogel trditi, da so me razveselile lepo izklesane stopnice, ki namesto v vinog ade .vodijo v grmovje. Konč po pa zaradi enega izg nb j ene ga vinograda še nismo izgubili prekrasnih vin, ki jih pridelujejo na pedkraškem Bregu od Ko .tovela do Neb tžine že sto 1 tja in stoletja. Čemu bi se zaradi tega razburjal, ko je jutro tako prijazno ip tudi mo je tako mirno in neraz-burjenc. Saj nisem prišel sem, da bi se zgražal nad meni nepojmljivimi gosio-darskimi razmerami, temveč da bi užival piirodo kakor vsako drugo živo bitje, ki si ne greni življenja z duševnimi dramami, kakor človek. Koliko malih živalic ima v grmovju svoj raj. Za človeka je seveda g rnovje prene-znatno, .nam je potreben gozd, čim večji in čimbolj neprediren s svojo očaru-jočo ta nostjo, ki je bil pred s o isoč-leti bržkone prebivališče naših pied-nikov. Prišel sem sem,, da. bi se sprehodil po tej poti od Grljana v Križ, po poti ob železniški progi, daleč od mestnega šuma in zbeganosti; kjer se ti nj treba bati, da prideš pod kolesa modernih divjakov. Poslovil sem ze od zapuščenih stopnic in od zapuščenega in z grmovjem zaraščenega vinograda in šel naprej. Na desni strani niti grmovja, ampak ogoljena zemlja, več kamenja kot zemlje. Dalje na desni neka »vila«, ki spada pod Prosek-Grl an, nasproti njej na levo zopet kakor prej izklesane stopnice v — grmovje. Te stopnice imajo ob cesti železno ograjo z vhodom in vratci s ključavnico. Za »vilo« oaza .rt, os anck nekdanj gi vinog ada, potem zopet grmovje na levi in demi. Pokvarjeno zidovje nekdanjih paštnov (vinogradne terase). Presledek g mov-ja na levi strani je odprl razgled na ši-loko morsko ravan, vedno mlado in polno življenja, pravi kontrast s propadajočim kmetijstvom okoli mene. Morje me je spomnilo na nr davno preteklost grljanskega kopa išča, to pa na »vilo«, mimo katere sem pravkar Korakal. Ni dvoma, da je zanemarjena zemlja znak piopada očega poljedelstva toda puščava okoli »vile« spada menda v drugo poglavje. Vrnil sem se nazaj, da si s var bolje ogledam. Po že.ezn.h v.ratcjh nad stopnicami, nasproti vhoda v »vilo«, sodim, da spada zapuščeno zemljišče pod cesto k »vili;, prav tako kakor ono takoj nad grljansko postajo, o katerem sem zadnjič pisal. To so menda spomeniki na slovensko gospodarsko akcijo v Grljanu med p vo sveiovno vojno. Tržaška posojilnica in hranilnica je namreč kupila grljansko kopališče in hotel. To je pobudilo neka ere obogatele tržaške Slovence, da so si nakupili tam okoli zemljišča z yeč ali manj špeku'a livnim namenom. Šemk; j spadajo tudi neka era zemljišča nad cesto nad grljansko postajo in mdi spodaj ob morskem bregu. Tam. sem po prvi svetovni vojni obiskal nekoč n k-danjega ravnatelja iržuške po ojLniie Ulčakarja, ki si je zgradil svoj puščav-niški dom prav ob morju, precej daleč od grljanske proti kriški luki. Piš;l je fašizem, pala je slanica in pomorila vse rožice. Tižaška posojilnica je bila primorana, da proda hotel ip kopa'išče in za dvorce namenjeni nekdanji vinogradi so se pokrili z g movj m in deloma popolnoma opusteli. In tako se je končalo poglavje slovenske gospodarske akcije v Grljanu, Ni se pa na žalost končalo poglavje o propadanju vinogradništva na tem čudovito lepem in kakor nalašč za vinogradništvo ustvarjenem koščku slovenske zemlje. Čimbolj sem nadaljeval pot proti Križu, tembolj sem se čudil, da še vedno pisem dospel do'tisi h bujnih vinogradov, ki so še vedno tičali v mojem spominu od nekdanjih časov in še bolj sem se čudil svoji s1epoti, da v poznejših letih nisem nikoli opazil propadanje vinogradov. Dalje po poti so se v.stili podrti z:dovi paštnov z g> movjem namesto trt, zapuščeni kamnolom. Nad že'ezniško stražnico so s° začeli slednjič pojavljati na desni stra- ni ceste osamljeni vinogradi, potem tudi na levi, pod cesto, kjer so se nadaljevali do kr.ške postaje. Nad c.sto so se potem končali in goljava se je začela dotikati sivih kr. ških ska , ki se tukaj spuščajo precej nizko proti cesti. Grmovje pod ce.to nar o rej popolnoma izgine in obširna moiska g adi-na povleče kakor magnet nase vso pašo pozornost; le zgo.aj s krišk. ga v -ha je razgled na Jad an še veiiča; -nejši. Daleč na obzorju se več sluti kakor vidi y meglo zavila Furlanska javnima, nekoliko bliže ip bolj jasna v morje spuščajoči se Kras okoli Devina in Sesljana. Od vznožja sivih skal moli proti morju posu podocep gr.č, ki zapira pogled na Kiiž. Pobočje tega g.iča, ki je ob -njeno proti Gr jaru, je golo, le ob cesti so še nekakšni ostanki vinogradov in njiv, iz grmičja gledajo tu pa tam na cesto neplodna drevesa smokev. Z d ob cesti, skoraj nov, popolpema pra.i-po napravljen zid, delo zidarskega mojstra in ne kmeta, a nad njim namesto trt zopet grmovje. Na vogalnem kampu vklesana letni, a 1927-.X, kar pomeni, da je lastnik zemlj šča tistega leta ustanovil ali vsuj obnovil svoj v,-pograd in ga pozneje opustil. Pač jasen dokaz nazadovanja vncg.adi ištvi. V območju križkih yi ogradov sem se znašel šele, ko sem obhodil cmer jeni grič in se mi je odprl pogled pa Križ, ki zgoraj 1 a kraškem robu z ob-novliemm p rc'; vet ni a dom m ip rtt kolikimi hišami radovedno in nekako ne-zauppo gleda na sinjj Jadran, od - Strah pred av'omatizacijo je po pašem mnen u prež n strah, k r p ay 1-no izvedena avtomatizacija ne bo niti najmanj povečala obstoječe gospodarske kr:ze. Ako hcč mo piavilno r; š U to vprašanje, he smemo j rezreti dej-s ya, da bo avtoma izrc ja pocenila produkte. V zgoraj navedenem primeru odslcvTve 6000 delav ev bo la pocenitev znašala približno 2 milijardi in 160 mili o. o / 'ir na leto. Ako < ržava prevzame te delavce na voj račun in jih zaposli na neprodukLvnem delu (gradnja'cest, železnic, šolskih poslopij, bolnišni ■, novih, avtomatičnih tovavn itd.; bo morala ža omenjeno vsoto zvišati d žavne davke, kar pomeni, da bojo imel pr biv lei na eni strani za 2 milijardi več stroškov, medtem ko bodo pa diu i . tiani zaradi po. eni ve produktov-pravitoliko t,- j. dve miiijar-di pVihranili.-Gospodarski položaj ostane tbiej nespremenjen in avtoma izaci-ja Sč lahko -brez sk bi nadaljuje. Ncičem tukaj govoriti o pozne;š h u-godnihaposledicah Avtomatizacije, ki bo. vedno bolj krč !a d lovni čas in vedno • bolj pocdnjevattaživljen e, f mveč sem. hotel le pojasniti.' da ni robenega razloga, da ta z avtajnatizacijo odlagali. Za dvig Kmetifstva na tešhoslovašhem HKrafi povečanfe proizvodnje jehla Sporazum ELHJ-ZSSB, Vzhodna Memčija Češkoslovaški tisk obšj.np. razp av-Ija o povem petletnem nač tu, ki ga je razložil predsednik vlade V. Sirokv na svoji zadnji tiskovni konferenci. Tisk po emizira v tem pogLdu tudi z raznimi očitki zahodnih Irtov, Ob koncu drugega petletnega načrta naj bi bila industiijska pioizvodnja Cb(R približno za .22% vtčja kakor, leta 1937. Proizvodnja električne energije naj bi dosegla celo dva in pol krat viš,o raven kakor pred vojno. Petletni načrt da e prednost izdelavi proizvodnih sredstev, hk ati pa ludi dvigu kmetijstva in proizvodnji potroš-nega blaga, da bi se tako dvignila življenjska rcvep p.eb valstva. Veliko pozornost posveča tehn čnemu napredku in uvedbi raznih novih t h ič ih pr,-pomočkov. Treba je dvigniti kmetijsko proizvodnjo in tako zagotovi i zvišanje življenjske ravni. Celotna kmetijska proizvoaPja naj bi se med drug m petletnim načrtom dvignila za 3l>%. Uporaba umetnin gpo.il naj se poveča ter razvije kmet jska proizvodnja na široki proizvodnji V socialističnih zadrugah. Dvigne paj se potrošnja češkoslovaškega prebivalstva, in sicer za epo tretjino, rnediem ko naj bi se plače delav. e v in nameščencev povišale za 30 odstotkov. Drugi Je .letni načrt gre tudi za tem, da bi se konkurenčne sposobnosti če-škos.ovaškega gospodarstva paspron kapitalističnim dižavarn dvign la. CaH hoče dvigniti raven proizvodnje na posameznega prebivalca, tako da bi dosegla višino najbolj razvitih kapilali-stičnih držav. V načrtu je, da CSR v tem pog edu doseže celo raven i-ro z-vodnje po prebivalcu v Združenih a-menških državah. CSR je lansko leto proizvedla 342 kg jekla na glavo ter s tem presegla proizvodnjo y Franciji in se približala V. Britaniji, kjer doseže pro zvodnja jekla na p ebivalca 396 kg. V Zah. Nemčiji doseže 427. CSR je v tem pogledu prekosila Italijo trikrat. Po petletnem načrtu naj bi proizvodnja jekla leta i960 dosegla 475 kg na glavo. Proizvodnja električne energije na posameznega prebivalca je pa Češkoslovaškem danes večja kakor y Franciji, vendar zaostaja za Vel. Britanijo, Zah. Nemčijo in seveda za ZDA. Po načrtu naj bi proizvodnja električne e-nergije v CSR leta 1960 prekosila raven Vel. Britanije in Zah! Nemčije, po prebivalcu namreč. . Razvoj proizvodnje jekla y CSR na posameznega prebivalca v posameznih letih: letih 1937 - 159 kg jekla, leta 1948 - 212 kg, leta 1955 - 342 kg ip leta !960 (po načrtu) 475 kg. Proizvodnja električne energije pa glavo: leta 1937 -285 kWh, leta 1948 - 600 kWh leta 1155 - 1050 kWh in leta 1960 - 1840 kWh. volne industrije na Poljskem Predsednik poljske vlade Cvrapkie-wicz je dopisniku amer ške porečevai-ske službe »United P. en« izjavil, da ne bodo dogodki y Poznanju zavrli de-mokratiza-ije življenja na Po.jskem in da bo vlada stremela za tem, da delavstvo še bolj pri.egiie k upravljanju industrijskih podjetij. Verjetno so poznanjski dogodki vplivali tudi na osnovne sme.iice pon ga petletnega načrta, ki sledi dosedanjemu šestletnemu načrtu. Novi gospodarski načrt pamreč j.redvid.va p eurmer.tev velikega dela vojne indus rije pa proizvodnjo potrošnega blaga. Tako hoča vlada dvigniti živtj n.sl o rav n prebivalstva .Poljska vojna industrija se je naglo razvila v času hladpe vojne med vzhodnimi ip, zahodnimi državami. Ostala načela pelelmga pač ta se u emajo z nameni, ki sta jih napovedala glavni tajnik stranke Ochab in predsednik vlade CyrankieWiCz. Po novem načrtu naj bi se plače v petih letih dvignile za 3u%; zgradili paj bi 1,2 milijona novih stanovanjskih prostorov. Uradno poudarjajo, da je ta smoter možno doseči edino, ako se med tem časom narodni dohodek poveča za 50 odstotkov; industiij ko proizvodnjo bo treba povečati za 53-57%, poljedelsko pa za 25%. Med izvajanjem šestletnega načrta ni bilo mogoče povišati 1 lač delavcev za 40% ter dohodke mestnega in podeželskega prebivalstva za 6%, kakor je predvideval načrt. V nač tu je tudi bilo, da se kmetijska proizvodnja dvigne za 50%, vendar pi bilo mogoče doseči tega namena. Zaradi tega je trpela prehrana prebivalstva. Novi sekretar za državne finance Avdo Humo je podpisal v Mcskvi važen sporazum o sodelovanju J igosla-, vije, Sov etske zveze ip Vzhodne Nemčije za graditev in financiranje velikega kombinata za proizvednjo. aluminija v Jugos’av,iji. Zmoglj vo t alumini -skega kombinata bo v dokončni fazi’ dosegla 100.000 top aluminija na Jelo. Podoben sporazum je bil dos ž n gode dogra Itve prvega dela k mb peta z zmogljivostjo 50.000 t.of) in hidrocen-tral, ki bodo potrebne kombinatu; prvi del bo začel obratovati leta 1961. Sovjetska zveza in Vzhodna Nemč ja bosta dovolili Jugoslaviji kredit 700 milijonov rubljev (175 m!li:onov' dolarjev) pro-?%’ obrestim na leto. Jugoslavija bo plačala ta dolg z izvozom aluminija in aluminijaste valjane pločevine, Sovlet-; ska zveza bo dobavljala Jugoslaviji pšenico; protivrednost v dlnarj h bodo porab'U za finan iranje omenjenega de’a Glede financiranja drugega d la kombinata se. bodo države podrobno dogovorite rozneje. Soviehka zveza in Vzhodna Nemčiia bosta dali ra razpo'a-go tudi tehnično osefoj», ki bo potrebno pri graditvi in montaži opreme. JESENSKI zagrebški velesejem Jesenski mednarodni zagrebški velesejem bq letos od 7. do 20. septembra. V okviru velesejma bo tudi V. mednarodni teden usnja in obuvala, poleg tega bodo odpndi II. kmetijsko lizložbo LR Hrvatske. Ob tej priložnosti bo »Gospodarstvo« izšlo v povečani izdaji ip bo razdeljeno med razstavljalce, kakor običajno. Uredništvo orno U Vztrajajmo I Ko je pred leti italijanski pisatelj G. Papini obiskal Bernarda Shawa, mu je rezki Anglež (pravzaprav Irec) kaj čudno odzravil: »čemu prihajate, če ne morete pregnati smrti?« Shaw je bil tedaj še krepak in Papini tudi. Oba počivata že v grobu, smrti nista mogla pregnati, ne Shaiv s svojo življenjsko upornostjo in zasmehovanjem vsega ne Papini z globino in šiPino švofpga duhal, ki je napovedal celo spravo hudiča z Bogom. Smrt je neizprosna, kosi revne in bogate, pobira ljuai z visokih mest kakor tudi tiste na najnižji stopnici človeške kariere, prijatelje in nasprotnike. Strašna je ta neizprosnost, a prav v njej sta skriti pravičnost in enakopravnost ter je hkrati vir tolažbe. Na nekem nagrobnem kamnu v Trnovem, nekih 200 metrov pod Knežakom, kjer smo pred dnzvi pokopali dr. Trošta, sem tisti dan odkril nenavaden napis, nenavaden po slogu jezika, a še bolj po vsebini: »Najlepš\i dan človeka je zadnji dan, z njim konec je duševnega nemira, življenja boj na veke je končan.« Kdo je bil tisti zemljan, ki si je dal te verze vklesati na nagrobni kamen? Kdaj je živel in trpel? Kateremu stanu je pripadal? Dr. Trošt je preživel dve vojni, preizkusil je življenje v internaciji, pod fašizmom, vojaško zasedbo in s svojo prepričevalno besedo kot pravnik reševal ljudi pred smrtno kaznijo; videl je vzhajati sonce iza Nanosa in mrak na tržaški strani ter doživel tudi najhujšo nesrečo v lastni družini, ko mu je smrt ugrabila mlado življenjsko tovarišico. Toda nikdar ne bi mogel mirno počivati v grobnici s podobnim napisom, čeprav bi mu bilo življenje prineslo še kup drugih razočaranj. Preveč je bil vajen borbe in nanjo telesno in duševno pripravljen. Neozdravljiva bolezen, ki ga je mučila nad dve loti, mu je lahko glodala teto, toda duševnega odpora mu ni\ mogla zlomiti. Do zadnjega dne je koval nove načrte zase in za svoje ljudstvo, s katerim je ostal vedno tesno povezan. Prav v tem naj nam bo v zgled! čuj mo njegov klic: Vztrajajte na svojem mestu do konca! — L. B. — PRILIKOM VASEG DOLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN ENGLESKIH KTUFOVA TRST - ULICA SMI NIC0L0’ BR0J 22 - TELEFON 31-138 - TRST PRODAJA NA VELIR0 1 MALO ORIGINALNIH ENGLESH1H ŠT0F0VA ZA MIŠ RA 1 ŽENSRA U UIJ E L A UZ NAJNIŽE C1JENE. m to steni AMERIČANI SO BILI OPOZORJENI Ame.iško diploma ijo pi presepeul egiptovski predseanik JSfaser s podržav-Ijenjem Sueške družbe. 2e pred dvema mesecema je glavni lavpate.j diužbe Jacgues George..-P.cot med svojim obiskali v Was!iii..gtonu opozoril Američane ,da pr.p.avlja eglp OVaki predsednik neko odločno akcijo. Značilno za 'ameriško politiko je o-ko.nost ,da je ame.iška yiada aiaručila amer.škim ladjam, ki plovejo skozi Sueški prekop, paj piaču ejo pri to b ne za prehod še nadalje Sueški družbi, čeprav je bila med tem ponižavijena. Konferenca o SUcšk.m prekopu, ki so jo skli.ale zahodne sile v Londonu, bo 16. avgusta. Za nedeljo je Naser napovedal novo iz.avo o tej za.evi. Indijska vlaua si pr.zaaeva, da bi sprte države pomirila. Sodeč po p Senju i a i-japskega tiska, namerava pos e jo vat. tudi ita.ijanska vlada. B.og ajski tisk je proti izvajanju gospodarskega pritiska na Esipt. IZJAVA EGIPTOVSKEGA POSLANIKA V RIMU. Egiptovsko poslaniš yo v Rimu je objavilo izjavo, da hoče E-gipt še pospešiti promet skozi prekop in da bo egiptovska vlada nadaljevala delo za modernizacijo prekopa. Prekop bodo poglobili in ga bodo ra^š rili. V Rim se je vrnil iz Svi e zunanji minister Martino, ker so v sueški krizi prizadete iudi Italijanske korist.. Gaetano Martino se je o križi posvetoval z angleškim in francoskim poslanikom. AMERIŠKA MORNARICA NA SREDOZEMSKEM MORJU. V Washingtonu so uradno izjavili, da nima premik šeste ameriške mornarice, ki plove po Sredozemskem morju, mkakšne zveze s Suezom. Šesto ameriško mornarico sestavljajo: dve letalonosilk, z 85-90 letali; 3 križarke, 24 rušilcev ter 2-3 pod-morni e. Posadka šteje 25X00 mož. BOJKOT EGIPTOVSKEGA BOMBAŽA Zdi se, da so vesti o bojkotu egiptovskega bombaža s strani zahodnih sil p eu anje e Egipt proda v uj po za 350 milijonov dolarjev bombaža na Ido. NOV NAFTOVOD? Med sueško krizo so sprožili strokovnjaki načrt, da Jai z denarjem zahodn h držav zgradili 225 milj dolg naftovod iz ELtha ob Zalivu Akaba v Južnem Izraelu do Haife ob Sredozemskem mo. ju. Pienos petroleja po naftovodu hi bil cenejši kakor skozi Sueški prekop ter b stal en do ar po toni name,s o 1,15 dolarja. EGIPT BO PRIZNAL VZHODNO NEMČIJO. Egiptovski uradnik Mohamed Magdi Hassanein je izjavil, da ni daleč čas, ko bo predsednik Gamal Ab-del iNaser priznal Vrhodno Nemč.jo. MED POLJSKO IN VATIKANOM. Predsednik puljske vlade J. Cyrankie-wicz je izjavil dopisniku amejiške a-gencije »United Press«, da slonijo odnosi med Cerkvijo in d.žavo na Pol.-skem ria načelu popolnega spoštoval ja svobode vere in verskega izživljanja ljudstva. Z druge strani slonijo tudi na načelu nevmešavanja Cerkve v politične zadeve .Diplomalsk h stikov z Vatikanom ni, pač pa vzaržu.e Vatikan stike s poslanikom bivše poljske vlade: NASELJEVANJE P LJAKOV. V nekdanjih nemških krajih, ki so bili po drugi vojni priključeni k Poljski, živi danes 7 miiijo oy Polj kov. Ti kraji so zdaj gospodarsko in kui.ii nb pop Ino-ma eno.ni z ostalimi predeli Pol ske. To je izjavil predsednik poljske vlaic dopisniku »United Press«. ČEDALJE MANJ DUHOVNIKOV. Število italijanskih duhovnikov - dušnih pasti r ev, ki ne živijo v samostanih, nazaduje v primeii z naraščanjem števila prebivalstva. Leča 1861 je bilo v Italiji 87.744 navadnih duhovnikov (neredovnikov). Tedaj je Italija imela okoli 20 milijonov prebival ev. Leta 1871 je bilo 100.000 duhovnikov, število prebivalstva ipa je nairastlo na 27 milijonov. Nato je pričelo padati število duhovnikov in bogoslovcev; leta 1881 je bilo na 28 milijonov 500 000 prebivalcev 84.834 duhovn kov; leta 1901 na 32 milijonov 500.000 prebivalcev 67 tisoč duhovnikov; leta 1921 na 38 mili.o-nov 55.633; leta 1931 na 41 milijonov prebivalcev 51.364; le a 1936 na 42 milijonov prebivalcev 47.000 duhovnikov in leta 1954 na skoraj 50 milijonov pre-biva’cev 44.493 duhovnikov (razen tistih, ki se bavijo s poučevanjem, oskrbo bolnih ali ki delujejo v vzgojnih zavodih). Danes ne pride niti 1 duhovnik in,a vsakih tisoč prebival tv. L da 1954 je bilo 7.910 bogoslovcev (brez bogoslovcev po razn h re. ovh). Istega leta je bilo v Paliji 25.128 župnij in 66.009 odprtih cerkev Posvetili so pa samo 1060 novih duhovnikov. To vprašanje je proučil Laberto Fumo. KDO JE KRIV VELIKE NERECE NA MORJU? V poči 25. julija ob 23.30 sta nekaj kro-retrov od New Yorka trčila italijanska ladja »Amdrea Doria« (29.000 t), lastnina družbe »Italia« (Genova) in švedska ladja »Stockholm« (12.644 ton). Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Levantski trgovci so se v zadnjem času pričeli zanima i v podrobnostih za kvota, ije lesa na tržaškem lesnem trgu. Zato so tržaški izvozniki prepričani, da bodo ti zaključili več kupčij v mesecu avgustu in seplemb.u. Avstrija pe popušča pri cenah, ki so zelo čvrste. Češkoslovaška je odsotna s trga; le Egiptu dobavlja les. Romunija dela predvsem z L banonom in sirskimi odjemalci. Rcmupeki ton ban:e za Siri.o je kvotiral 41 dolarjev fob. Na tržaškem tranzitnem trgu je precej mrtvo. Mnogokrat ovirajo dejavnost v tej smeri k irir.ške do.očbe. Cene so v splošnem os ale neizpremenjene. POCENITEV JUGOSLOV. DRV Tržaški veletrgovci in trgovci že na-bavl.ajo drva za prihodnjo zimo. Tržaški trg za’aga z divmi Jugoslavija. Letos dajejo jugoslovanska podjetja drva po pižji cepi, in sicer stanejo franko vagon fcežapa 840 lir s o ; lansko leto so stala 900 lir. Drva »jugoslovanskega standarda« B-C stanejo franko kamion v Rakeku alj Klanah ali pa v pr stani-ščih v Veiebitskem kanalu 820 lir stot V trgovini n« drobno imajo drva v T,-stu pr bližno isto ceno ka! or lan k j leto, in sicer stanejo žagana drva postavljena na dom 1450, cepljena 1500 lir stot. Nastane vprašanje ali bodo zniž.nja cene drvam na debelo delež ri tudi potrošniki na drobno. Zdi se, da so se jugoslovanska podjetja o~ločila za znižanje cen, ker je razvoj kupčij lansko le o pokazal, da so bTe cene postavljene previsoko. -Zaradi visokih cen se je pojavila lamko leto v T stu konkmepca drv jz Italije, čeprav sama I al' 'a uvaža v veliki meri drva iz Jugoslavije. KOŽE TURIN. Krave z glavo, repopi in parklji do 30 kg 215-235 lir kg, nad 30 kg 220-240; voli 40-50 kg 215-225, nad 50 kg 205-215; teleta do 4 kg (kvadratne kože) 800-850, 4-6 kg 800-830, 6-8 kg (z repom) 620-650; 8-12 kg 530-560, 12-20 kg 410-440, 2>26 350-370; konji surove osoljene kože 12-0200; ovni (suhe kože) 1,10-1,30 kg 55 -580 lir kg, 1,30 do 1,60 kg 580-600; ovni (sveže osolie-ne kože) 3,5-4 kg 230-250; koze 12-14 kg ducat 800-850; kozl.čki 30-35 kg 1570 do 1700 lir 100 kož; jagnjeta 55-70 kg za 100 kož 1000-1100. GRADBEN i MATERIAL MODENA. Polna opeša fco opekarna 25xt2x5,5 cm 95 .0 lu.500 lir 1000 komadov, 27x13,2x5,8 cm ll-lz.OOO; dvo-prekatni votlaki 25xi2x5,5 cm 9.00 do 10.000; troprekatni votlaki 30x15x6 cm 12-13.000; štiriprekatni votlaki 24xl2x 8 cm 11-12.500; šestprekatni votlaki 30 xl5xl0 cm 15-17.000; st.ešniki marsejskega tipa 13 komadov na kv. me.er 26-27.000; štirinajst komadov na kv. m 24-25.00J; navadni strešp ki 28 komadov na kv. m 15-18.000; 30 komadov na kv. m 15-16.000 lir 1000 komadov. TRGOVINSKI SPORAZUM MED FLRJ IN VZH. NEMCIJJ Med predstavniki Zvezne zunanje trgovinske zborni e v Beogradu in Zbornice za zunanjo trgovino Vzhodne Nemčije so y Beogradu podpisali sporazum', po ka erem bodo jugoslovanska podjetja izvažala v Nemčijo sadje in povrtnino, konzerve ,meso, tobak, kemikalije, pro zvode črpe metalu gije in stroje, uvažala pa bodo farmacevtske p.o-izvode, papir in sLoje. 268 MILIJARD PRIMANJKLJAJA V ITALIJANSKI TRGOVINSKI BILANCI V prvih petih mesecih tega leta znaša primanjkljaj v italijanski trgovinski bilanci 267 milijard 871 9 mii.jonov lir (proti 261 milijard 655,9 mi i onov v istem razdobju lanskega le.a). Primanjkljaj se je torej pov.šal za 6 mili.ard last švedske družbe Actaendaget Swen-skarAmerika Linieji, tako da je švedska ladja zavozila v sprednji bok italijanske. Na italijanski ladji je bilo 1134 potnikov in 572 mož posadke. I‘a-lijanska ladja se je čez 10 ur potopila. Pri temi je zgubilo živ jsnje 52 ljudi. Švedska ladja je rešila približno polovico potnikov, ostale pa francoska >11» de France« ip še nekatere ameriške ladje. Švedska družba je pri sodišču v New Yoiku vlož la tožbo proti družbi »Italia«, češ da je njen kapitan P. Ca-lamai nenadoma menj'al smer ladje, ko je bil obveščen, da se prib ižuje švedska ladja in tako zavozil proti tej. Nasprotno se italijanska družba brani, češ da so nesrečo povzročili švedski mornarji. Družba »ItaPa« je pri ladjedelnicah Ansaldo v Genovi naroč la novo ladjo ,ki bo nosna isto ime. Obe lad i sta bili opremljeni z rada^j', in sicer vsaka je imela po 2 radarja. Ameriški list' so takoj po nesreči pisali, da so radarji gotovo delovali, pač pa se je nesreča zgodila zaradi človeških slabosti, to je zaradi napačnega manevriranj a. 215,9 milijonov v primerjavi z lanskoletnim. Uvoz blaga je v petih mesecih tega leta dosegel 789 milijard 500,6 milijonov lir (proti 702 milijardam 786.010 v času od 1. januarja do 31. maja 1955); tako se je povišal za oko.i 87 milijard 500 milijonov lir. Naj v šji uvoz je bil v mesecu marcu, ko je dosegel 169 milijard lir. V prvih petih mesecih je Italija izvozila blaga v vrednosti 521 mih ard 628.7 milijona lir (proti 400 milijardam 344.8 milijonov lir v is em času lanskega leta), to je za 81 mi ijard 283.8 milijona blaga več. Najvišji izvoz je bil v mese.u marcu, ko so izvozili za 117 milijard lir blaga. Vrednost uvoza v Italijo v prvih šestih mesecih tega leta je znašala 959,5 milijarde lir, medtem ko je vrednost izvoza dosegla 628 milijard. Tako znaša pasivni saldo v italijanski trgovinski bilanci do 30. junija 1956 preko 331,5 milijarde lir proti 313,7 milijarde v istem razdobju lanskega leta. PODALJŠANJE VELJAVNOSTI CARINSKE TAR FE S predsedn.škim odlokom, katerera veljavnost je razširjena tudi na Tržaško ozemlje, je bila veljavnost predpisov za izvajanje nove ca inske tarife z dne 8. 7. 1950 s pozne. Šimi dodatki in spremembami podai.šana do 14. julija 1957; ustrezni predsedn ški odlok prinaša obenem dve tabeli novih dodatkov in sprememb, ki so stopile v veljavo 14. julija t. 1. Jugoslovanska investicijska banka Z uredbo zveznega izvršnega sveta z dne 12. ju ija t. 1. je bila us.snov jena Jugoslovanska inves i j ka banka s sedežem v Beogradu, kjer bo tudi nj -na glavna centrala. Druge centrale, podružnice in ekspoznu e se bodo ustanovile v krajih, kjer bo po rebno. Poslovni predme, banke bo cb>eg d tele posle: zbiranje sredstev za financiranje investicij; najemanje notranjih in zunanjih pozoji , da bi dob la sredstva za financiranje in\esticij, in opravljanje službe za ta posojila; ravnanje z deviznimi sredstvi, ki jih bo dobila iz zunanjih državnih posojil za f i an.ira-nje investici’, opravljanje službe za ta posojila in dajanje mnenja o najetju takin zunaniih j osbjil; fi aniiianje investicij s tem, da bo dajala investicijska posojila; prodajanje dev z za investicijske potrebe; dajanje garancije za posojila gospodarskih organizacij, najeta v tujini za investicij:ke objekte, k: jih bo ona financirala; opravljanje službe financiranja investicij, za katere re dajo sredstva, ki jih ni treba vrniti; kontrola, da se bodo Uporablja a sr d-stva za investicije, ki se bodo financirala preko nje, v njihov namen, ter o-pravljanje drugih zadev, ki jih b do do oč 1 zvezni predpiri. Za obveznosti ba^ke bo porok jugoslovanska federacija. UpravU o bor bo sestavljen iz predsednika, podpredsednika in 23 članov, ki jih imenuje zvezni izv šni svet, in sicer 12 izmed članov na predlog zveznih gospodarskih zbornic, z' ez gospodarskih zbornic in Glavne zadružne zveze FLRJ po posebnem že določanem ključu. Glavni direktor je član upravnega odbora že po svojem položaju. Prvi upravni odbor je že imenovan. Kako kaže letina Dež, ki je bil 3. avgusta na Tržaškem in po celi Sloveniji, je prišel kakor mana. Nato pa je sonce zopet pričelo pripekati in zadnje dni se mu je na Tržaškem pridružil še veter. Poročila se strinjajo v tem, da je letos tuni v krajih, kjer je bilo na trtah več zaroda, napravila veliko škedo peropospo-ra. Vinogradniki so včasih škropili tudi po petkrat. Na T.žaškem je grozdje bolj redko. To velja tudi glede letine na Koprskem, kjer je pridelek poškodovala peronospora. Na Koprskem so imeli mnogo krompirja, toda ta je prišel na trg prepozno, da bi ga lahko izvozili ko> zgodimega Skoda je velika, ker pi mogoče hranili te vrste krompirja. Na T žaškem je vročina pobrala otavo, medtem ko je pa Vipavskem prva otava lepa. Toplo in vetrno vreme na Koprskem pospešuje letos pridobivanje soli v Strunjanu in Sečov-ijah. Lansko' Isto je sola: jem ves čas nagajalo slabo .vreme. VELIKE NESREČE. V premogovniku Amerconer-Marimelle v Belgiji se je vpel ogepj in prestregel izhod iz rova 273 rudarjem; med njimi je 139 Italijanov. Med rešenmi sta doslej dva italijanska rudarja. Rudarji so 1000 metrov pod zeml o. — V Kolumbiji v mes‘u Calru je ponoči eksplodirajo 35 top dinamita in drugih razstreliv, ki so bila naložena na vojašskih kamiorih. Predel mesta je zletel v zrak- Ubitih je bilo 800-1200 ljudi. Uradne s l\Mm PROMET Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI V zvezi s slovitim členom 17 Tremel-lonijevega davčnega zakona, ki nalaga borznim agentom m denarnim zavodom, da naznanijo kartoteki za delnice (sche-dario generale dei titoli azionari) vse z njihovim posredovanjem sklenjene termi.nsxe in reportne posle, so pristojni rimski vladni o. gani izdali predp.-se o novih kolkovnih obrazcih borzn.h zaključnic (ioglietti boilati) za terminske ip reportne kupčije, predpise o vodenju posebnega ustreznega regis.ra, posebej pa tudi predpise o novih obrazcih, s katerimi morajo delniške družbe naznaniti omenjeni kartoteki vsako spremembo v lastništvu delnic, ki jo in kadar jo pač na zahtevo prizadete stranke izvedejo tudi v knjigi delničarjev. Veljavnost teh odlokov je generalni vladni komisar razširil tudi tna Tržaško ozemije. ZASEBNE OBJAVE V URADNEM LISTU Po odredbi generalnega vladnega komisarja bo s ko,..cem tekočega leta prenehal izhajati drugi del Uradnega vestnika za Tržaško ozemlja; zato pa bo z novim letom 1957 pričel znova izhajati veslnik uradnih objav tižaške pokrajine pod imenom »Foglio degli annun-zi legali della Provincia di Trieste«. Zaradi omenjene ukinitve bodo morala, zasebna podjetja, ki so organizirana v obliki družbe, objavljati od i. januarja 1957 dalje vsa piavna opravila, za katera je predpisana objava, kakor n. pr. useapovitev, imenovanje u-pravnih svetov in nadzornih odbo.ov, sprememba v statutu, ime,.ovanje pooblaščencev, bilance itd., v rimskem U-radnem listu (»Gazzetta Uliici le della Repubblica Italiana, Parte II.«), oziroma v glasilu delniških družb (»Bo-lettino Ufficiale d.lle Societžt per azio-ni«). KDAJ BO KONEC RAZLAŠČANJA? Iz industrijske proste luke bodo zgradili cesto, ki se bo priključila trb ški avtomobilski cesti pa Kaiinaii. Široka bo 20 m, na vsaki sluapi bo imela še 5 metrov širok pa-, na pvink h pa bo še širša. Uprava državnih cest AN AS je razlastila zeml išča, čez katera pojde cesta. Ta zemlja je last slovensk h kme ov; gre po večini za vinograde in sadovnjake. Kmetom ponujajo nenavadno nizke cene. Preds avmiki cestne uprave so v naglici popisali zeml išča, toda delo za cesto se je začelo, še preden je bila dokončno dogovorjena višina odškodnine in odškodnina izplačana. Kmetje bodo tako ob letošnji pridelek in. končpo še ob zemljo. TjŽ š-o pristan šče je že tako dobro povezano s cestami in železnico z za ed em, da je g aditev te ceste popolnoma odveč. Trst in KorošKi velesejemi T _ A _ _ v J 1 • _ _ 1 • 1 • 1 • V Lesna razstava se čedalje bolj uveljavlja Celovec, 9. avgusta. -- Včeraj pa so se odprla vrata Celovškega velesejma. Do 19. avgusta se bo sem zgrinjalo staro in mlado od blizu in daleč, na okrašeni vpregi ali na moderni limuzini. Celovški velesejem zdaleč presega po svojem pomenu meje dežele in tudi države, ki ga prireja. To ni namreč le časovno prvi avstrijski jesenski velesejem. Celovec si je pridobil tudi pravico do stalne državne lesne razstave, ki vedno bolj daje posebno obeležje tej gospodarski razstavi. že od nekdaj je Koroška imela v trgovini z jugom in vzhodom ključni položaj, ki ga do danes še ni dala iz rok. Veliko zanimanje sosedov Jugoslavije in Italije za ta sejem samo dopolnjuje sliko. Tako so 24. julija v avstrijskem zunanjem ministrstvu v prisotnosti jugoslovanske trgovinske delegacije, predsednika Celovškega velesejma Novaka in direktorja Gutsch-marja podpisali sporazum o novem jugoslovanskem kontingentu za Koroški sejem. Na podlagi tega sporazuma bo Avstrija uvozila iz FNRJ predvsem razne surovine, ferrokrom, plrotan, zdravilna zelišča, kvasne ekstraktne, med, sveže sadje in ribje konzerve v skupni vrednosti 6.8000.000 šilingov. V Jugoslavijo pa bo izvozila protivrednost prav tako šestih milijonov avstrijskih šilingov, . in sicer poljske obdelovalne stroje, lovske puške, kovinske in galanterijske izdelke, kemikalije, elektromotorje in avtomobile. Letos je v Celovcu v posebnem paviljonu zastopanih kakih trideset jugoslovanskih ‘podjetij. UDELEŽBA TRSTA Drugi južni sosed, Italija, je zastopan predvsem po tržaškem pristanišču. Trst ima v hali 14 svojo kolektivno razstavo predvsem propagandnega značaja. »Comitato propaganda unitaria Trieste« zastopa, vse večje tržaške gospodarske ustanove. Tržaški velesejem spodarske ustanove. Tržaški velese-luko, trgovinsko zbornico in turistični urad. Z učinkovito reklamo skušajo privabiti nase pozornost avstrijskih, predvsem pa koroških podjetij in izvoznikov. Trst ima sicer že od nekdaj glavni delež avstrijskega prekomorskega ilzvoza. Lani je 59.9 % vsega avstrijskega izvoza 'šlo skozi tržaško pristanišče, v prvi polovici letošnjega leta pa je avstrijski promet dosegel I. 286.953 ton, t. j. I. 73.000 ton več kot v istem obdobju lani. Od 1'2Q.Q0() kubičnih metrov rezanega lesa, ki ga je lani Avstrija izvozila čez Trst, jih je 80 % izviralo iz Koroške. Da so temu primerne tudi turistične zveze je razumljivo. Toda, V ZIMMEIMU TELEVIZIJE Ljubljana, 1. avgusta 1956 Razstava, ki to jo 4. avgusta odprli na Gospodarskem razstavišču v LjUb-Lani, je poleg radia in telekomunikacij v glavnem namenjena propagiranju televizije in naj bo nekak uved pri vpeljavi televizije tudi pri tras. Že zadnjič smo poročali, da so v glavnem kon- čane priprave za uvedbo . televiz je v Jugoslaviji, zato ima ta razstava namen to novost — ki pa seveda v svetu že dolgo ni več novost — tudi pri nas popularizirati. Ker je to že tretja tovrstna razstava, razstavljajo tudi sedaj večinoma ista domača podjetja, u-deležilo pa se je razstave tuai precejšnje število inozemsk-h tvrdk. Skup.-O sodeluje ,na razstavi nad 70 tvrdk, med term podjetja iz Avstrije, At g.ije, La-lije, Holandije, Francije, Zahodne in Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze. Razstavljeni predmeti domačih tvrdk nam dovolj ja.no pričajo, ka^o visoko se je proizvodnja radijskih in telekomunikacijskih naprav povzpela v zadnjih letih po vojni tudi pri nas. Izmed domačih tvrdk naj posebej c-menimo naslednje: »Elektrosignal« iz Ljubljane, razstavlja elektroakuslične in svetlobjioklicne naprave i. dr.; In-st.tut za elektrozveze v L ub jani nam kaže razne aparature, sprejemne in oddajne postaje, laboratorijsko opremo, radijske sestavne dele i. dr; »Iskia«, znana tovarna za elektrotehniko in fi-nomehaniko v Kranju, razstavlja telefonske centrale raznih sistemov, ozor-čevalne naprave, avtomatske in induk-torske telefonske aparate; tovarni »Nikola Tesla« in »Pepin« v Beogradu razstavljata radio in televizij ke aparate, telefonske in signa-lne naprave; nadalje razstavljajo še tvrdke »Radiccen-ter«, L ubljana, Standard Union-Ljub-Ijana, »Telekomunikacije« Ljubljana in nekaj manjših. Izmed inozemskih tvrdk bi omenil zastopstvo londonske firme Pye Limited, Cambridge, ki nam kaže televizijske naprave, kratkovalovne UKW oddajnike, sprejemnike za mornarico, vojaške letalske merilne instrumente i. dr.; francosko tvrdko Compa-gnie francaise Thomson, Pariz, ki razstavlja poleg drugega radarski ma e-riai za zelo visoke frekvence; razne nemške tvdrke, ki poleg obilnega radio in telekomunikacijskega materiala razstavljajo stroje za izdelavo gramofonskih plošč; Rusi, ki imajo svoje trgovinsko predstavništvo v Beogradu, pa razstavljajo radijske in telekomunikacijske izdelke. Glede domačega papred-ka bi omenil, da je n. pr. Institut za elektrbzveze opremil televizijski studio na razstavi z vsemi snemalnimi in oddajnimi televizijskimi napravami lastnega izdelka. Zanimiva je tudi tako imenovana industrijska televizija, ki o-mogoča zasledovanje kompliciranih in nevarnih proizvodnih operacij. Glede izdelave televizijskih aparatov so nam povedali, da je izdelava e'ementov ii sestavnih delov v glavnem domača, treba bo s'amo uvažati elektro ke in nekatere specialne sestavne dele. Toliko o paših domač h tvrdkah, ki iz leta v leto kažejo viden napredek posebno v kakovostnem pogledu. Razstave inozemskih razstavi.alcev so seveda dokaj bogatejše in tudi za laika nad vse zanimive in pohote se človeku vsili primerjava z domačimi Ldel-ki. To so že po tradiciji svojih dežel dovršeni izdelki, izdelani z najbol Šim materialom, medtem ko naši ljudje dostikrat šele tipi ejo in iščejo ter jim manjka večkrat tudi potrebni material m — kapital. Vendar pa taka primerjava ne izpade slaba za naše pro zva-jalce: sla za napredkom bo premagala vse ovire in prišel bo čas, ko se bo naša industrija lahko kot enakovredna postavila ob bok znanim inozemskim proizvajalcem. - om - če je bil prejšnja leta turistični tok usmerjen predvsem proti Avstriji, se zadnje čase ta tok vrača in zadnja leta je obiskalo naše mesto več Avstrijcev. V Trstu so v lanski sezoni registrirali 27.000 avstrijskih turistov, od teh je bilo tričetrt s Koroškega. ZANIMANJE ZA RAZSTAVO LESA Razstavni prostor, ki je namenjen lesu je bil letos oddan do zadnjega kvadratnega metra, število razstav-iljalcev se je od lanskega leta povečalo za 40 % in doseglo 115. Posebno veliko zanimanje vlada za to razstavo med inozemskimi razstavljale!. Poleg vseh večjih avstrijskih podjetij razstavljajo svoje proizvode tudi FNRJ, Italija, Belgija Francija in celo ZDA. Na tem delu razstavišča lahko občudujemo najrazličnejše predelovalne stroje, ki so obenem tudi v ponos jeklarski industriji, ki jih je proizvedla. Zlasti velike pozornosti je letos deležen stroj za lupljenje drevesnih debel, ki ga razstavlja neko nemško podjetje. Poleg tega so razstavljene kompletne opreme za žage in mizarska podjetja, pa tudi transportna sredstva za gozd, žičnice in traktorji. Poleg samega lesa, je na tisoče, končnih proizvodov od suhe robe, do lesenih pragov za železniške tire. Razstava naj nazorno prikaže, kako je z racionalnim izkoriščanjem surovine možno doseči višje izvozne donose. Dve največji avstrijski podjetji te vrste Fasa oln FTinder razstavljata le-sonitne plošče in podobne izdelke, ki so se v Avstriji zelo razširili; z lesonit-ntimi ploščamii krijejo danes v Avstriji stropove, stene, v kopalnicah nadomešča ;Ieson(it majolične plošči- ce, uporabljajo jih pri podih usF ^ no namesto parketov. , ^ Na obrtniški razstavi, ki jo je PfriOs redil Institut za pospeševanje gosr darstva pri Trgovinski zbornici v Uj ^ t •'iko ))!ade j) SOst; kajš >957, t: !»ajs štev: lovcu, kažejo obrtniki svoje izdeD® od vodnih smučal in najrazličnej^' športnih predmetov do karoserij avtomobile in vozove Caravan najzahtevnejše turiste. Pod geslom »Od prašiča je mo#1; vse poraoiti« se nam predstavi Kmeti , ska zbornica, ki je s svojo razst&',„_ plemenskih svinjih in .proizvodov f njereje prikazala praktično izkoriS%. nje vsdh odpadkov. Tiudfi strakoL^'11 izobrazbi v kmetijstvu je posveče1* s posebna razstava. Na sejmu je razstavljenih še raP\. go predmetov za široko potrošbl1 tkanine, galanterijsko blago in hnične naprave za gospodinjstvo. ,„ Na koncu še nekaj številk. KoroS*slov velesejem obsega površino 130.000 od tega je 30.000 metrov pokrite 1 vršine. Razdeljena je v spdmnaJ^is.u hal in velikih šotorov. Velik del stišča je asfaltiran in tudi kanali cijo so od lanskega leta razširili. “ .tore so opremili s posenimi hladp1 mi napravami, in povečali pošti urad. To je sad skrbnega in vzt^j nega dela vodstva te gospodais*' ? razstave. R. ‘ _ Ti šla ^as: iHem ftera la. POCENITEV CEMENTA V JUflHj^ SLAViJI. Cementarna v Ankovem^jg0 Goriškem bo poceni a cemunt od 14 na 11.500 dinarjev za tono. VROČINA. Včeraj je bil letos goT^ najbolj vroč dan v Trstu. Temperah1 je skočila čez 35 stopinj. V Rimu je 1 la čez 40, na Siciliji nad 45 stopinj. °, 20.3( S «n tosl Kito I , . -t/ prisjmrusču h i 'V Napovedane ladje IH. Mednarodna razstava radia na Gospodarskem razstavišču Proga: Jačrarsko morje, Sicilija, Malta, Tiren ko morje, Španija. Teresa Gapano prihod 10., odhod 14. avgusta. Citta di Ca ania o hod 11. avgusta. Celio prihod 15., odhod 18. avg. Marechiaro prihod 22., odhod 25. avg. Citta di Siracusa prihod 28., odhod 31. avgusta. Pioga: Grčija; Tu.čija, Sirija, L:banon, Izrael, E^ipt. Esperia odhod 10. avgusta. Skopje prihod avg., odhod 12. Nakhshcn prihod 10., odhod 15. Plotarkis Blessas odhod 11. avg. Messapia prihod 12., odhod 15. Ismailia odhod 13. Campidoglio prihod 14., odhod 17. Valfiorita prihod 14. odhod 15. Lastovo prihod 14. Epri prihod 15., odhod 17. Čelik prihod 15., odhod 20. 'avgusta. Aristodimos prihod 15., odhod 21. Sarajevo prihod 16., odhod 18. Ege prihod 21., odhod 23. Istra prihod 21., odhod istega dne. Chiogg a prihod 22., odhod 23. Esperia prihod 23.. odhod 24. Zagreb prihod 23., odhod 25. Anastasia prihod 23., odhod 28. Kozani prihod 24., odhod 28. Mrssapia prihod 26., odhod 29. Irma prihod 26., odhod 28. Lastovo prihod 28., odhod istega dne. Plotarkis Blessas prihod 29., odhod 31. 'avgusta. Proga: Vzhodna, Zah. in Južna Afrika. Astor odhod 10. avgusta. Gavilan prihod 10., odhod 15. Europa odhod 13. Vittoria S. prihod 15., odhod 20. avgusta. Teresa Cosulich prihod 18., odhod 20. Cerboli prihod 2k., odhod 30. Prihodi konec avgusta: Ambra in Africa. Proga: Perzijski za.iv, Indija, Pakistan, Dalj-ni vzhod. Star of Alexandria prihod 13. avgusta, odhod 15. Dubrovnik prihod 15., odhod istega dne. Mahfuz prihod 25. avg. Velebit prihod 30. 'avg, o‘hod 1. septembra. Prihodi konec meseca: Timavo, Alga, S. Caboto. Proga: Zahodna in Severna Evropa. Thaletas prihod 11. avgusta, odhod istega dne. Maltasran prihod 15., odhod 16. 'avgusta. Rijeka prihod 22., odhod 23. Cagliari prihod 25., odhod 28-31. avgusta. Leo prihod 27., avgusta, odhod istega dne. Proga: Seve na Amerika. Saturnia odhod 12. 'avgusta. Exporter prihod 14., odhod istega dne. Exermont prihod 23., odhod is'ega dne. Exchester prihod 28., odhod 28. avgusta. Vul a-nia prihod 29. avgusta. Črna Gora odhod 29. avgusta. Proga: Srednja Amerika, Severni Pacifik. Monstella prihod 10., odhod 10. avgusta. Nereide prihod 13., odhod 25. avgusta. Mombaldo prihod 25., odhod istega dne. Masom Lykes prihod 29., odhod 29. avgusta. Proga: Južna Amerika. Rio Cuarto prihod 12., odhod 16. av- gusta. Leme prihod 22., odhod 28. 8'!a,b< gusta. PROMET SKOZI REKO NARAfiC' Po zadnjih vesteh je promet y rešit1 D Jt dalj Itač dan >%k kaj Veli Vili Mr i t: Ni {I ton ei" v tod pristanišču v prvih šesrih mesecih ‘£, ga leta dosegel 1,833.748 ton, to je^ tisoč ton več kakor v istem razdoti leta 1955. Blago v tranzitu je znaš" 314.318 ton. POVIŠANJE BRODARIN NA G AH AVSTRALIJA-EVR - PA. »Coi>l; renče Lines« sp sklenili zvišati broke; den top, id krit tild »lol ‘riž e Voj: hes kra dr a. kan so preteklo sredo splovili l^SO-torti^lJi motorno ladjo »Leneo« za družbo ohetti iz Genove. To je 46. splovitev ladjedelnici »San Giusto«. V začet*1 septembra pa bodo postavili gred® za novo 500-tonsko ladjo, ki jo je D"' ročil neki švedski brodar. Naročilo (ti sega tri take ladje, od katerih, je prV' že v delu. MOTORNA LADJA »SATURNIA« j® prispela v Trst in izkrcala 170 kov, med katerimi je 70 prekooce"" skih, ostalih 100 pa se je vkrcalo sredozemskih pristaniščih. V nedeU, bo »Satumiia« ponovno odplula pf0' Ameriki. too Ser site, la 1 dlil faj: kov »GOSPODARSTVO4' izhaja vsak drugi petek. — UEEDNIS^,',®, in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9. ‘'j 38-933 - CENA: posamezna številka lir 'j za Jugoslavijo din 15. — NAROČNIN^ letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za goslavijo letna 380 din, polletna 200 naroča se pri A.D.I.T.-u, DR2. ZALG2®; SLOVENIJE, Ljubljana Ji m Stritarjeva uit*! 3-1 teb. rač. pri Komunalni banki št. “j KB-l-Z-375 - CENE OGLASOV: za vž8® m/m višine v širini enega stolpca 40 za Inozemstvo 60 Ur. Odg. urednik: dr. Lo'ze Berce Založnik: .Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« P k v Josj lšv< V 300 letiilh se je življenje v Latinski Ameriki le malo spremenilo. Glavna gospodarska panoga je bila in je še danes rudniška proizvodnja. Pridobivanje zlata, srebra In bakra je bilo posebno ugodno v Andihi 2e »Srebrna gora«, (Cerro de Plata) v Potosl (Bolivija) je vrgla španski kroiiii! eno milijardo funtov šterlingov! Razen rud so Spanci uvažali (iz Amerike) nekaj sladkorja, kakava, vanilije in drugih dišav. Pravega smotrnega kmetijstva v španski Ameriki ni bilo. Za-branjevali so vsako industrijsko proizvodnjo in še celo domačo obrt. Kolonije so tako bile primorane, uvažati iz Španije vsakovrstno blago ne glede na to, da je bilo veliko takih izdelkov, ki bi jih lahko same proizvajale in še celo izvažale kakor n. pr. volnene izdelke. TRGOVINSKI MONOPOL Trgovanje z drugimi državami je bilo ‘prepovedano. Edinole špansko brodovje je smelo oskrbovati čezmorsko plovbo, in sicer samo med pristanišči španskega imperija. Vsako ladjo, ki bi prišla ali odhajala so strogo pregledali. Trgovinski monopol je kot mora tlačil ameriško gospodarstvo. Tihotapstvo in roparstvo. Ljudstvo se je seveda pomagalo, kot si je le moglo ito znalo. Lotilo se je predvsem tihotapstva. Pri tem so večkrat sodelovali tudi višji uradniki in oblastniki. Iz tihotapstva se je razvilo pomorsko roparstvo (korzarstvo). Spočetka so bili tihotapci in roparji Španci sami (bucaneros, pira-tas) potem so nastopili Angleži, Holandci in Francozi (Hugonoti). Ti so se s pomočjo svojih vlad, katerim je bila Španija trn v peti, razvili v mogočne napol uradne pomorske sile, ki so napadale ne samo posamezne ladje, temveč tudi otoke, pristanišča in utrdbe. (Fili-busteros, corsarios). Nekateri »korzari«, kakor Sir Francis Drake , Henry Morgan2, Van Hoort3, Souriou de la Rochelle\ itd., so se ovekovečili s svojimi drznimi podvigi. špansko ladjevje je bilo sedaj primorano, krožiti samo po skupinah in v družbi z bojnimi ladjami (convoy). Ladje so se zbirale v Cadlzu ter skupno prejadrale ocean do Hahane (Kuba). Od tod so v manjših oddelkih nadaljevale svojo pot, v Mehiko, v Panamo ali v Novo Granado (Kolumbijo-Venecuelo). Zveze z južnim Atlantikom, to je z Argentino po morju delj času sploh ni hllo. Običajna pot iz Španije v Buenos Aires je vodila čez Panamo v Limo in od tod po celini čez Bolivijo in Argentino v Buenos Aires ! Razume se, da je potovanje trajalo dolge mesece. Južna Amerika dežela neizčrpnega bogastva Ko so leta 1748. zopet sprostili plovni promet, so se začela uveljavljati tudi južna pristanišča ob La Plati (Buenos Aires, Montevideo). Nekatere ladje so tedaj nastopale nevarno pot skozi Magalja-novo ožino ali okoli Hornovega rtiča v škodo ladjedelnic v Panami, ki so propadle. KULTURNI MONOPOL Egoistična Španija se ni ogibala samo trgovinske konkurence drugih držav; še bolj se je bala, da bi se v kolonije vrnile druge, ne španske ideologije. V tem pogledu so bile določbe zelo stroge. Na špansko-ameriška tla ni sml stopiti noben Jud, ne Maver, ne protestant in sploh noben drugoverec, še celo katoliškim duhovnikom, ki bi ne bili Španci, je bil dostop v kolonije prepovedan. Edino za časa Karla V. je prišlo večje število nemških jezuitov. (Med njimi tudi nekaj slovenskih). Jugo-amerikanci, ki španskemu kolonializmu marsikaj odpuščajo, se še danes srdito zgražajo nad tistim ozkosrčnim kulturnim monopolom, ki je največ zakrivil, da so latino-ameriške množice še sedaj tako nevedne ‘in zaostale. Knjige in tiskarne so bile pod najtesnejšim nadzorstvom. Pri tem so veljale predvsem stroge določbe Inkvizicijskega urada in Indeksove komisije, ki so bili še strožji. Kljub temu je, zlasti v XVIII. stoletju, krožila razna prevratna literatura. Vrinilo se je tudi nekaj tajnih tiskam, ki so širile revolucionarne ideje ter pripravljale tla za splošno vstajo. šolstvo, — kolikor ga je sploh bilo, je bilo celotno v rokah Cerkve, posebno redovnikov. V večjih mestih so jezuitje imeli nekaj res odličnih zavodov, ki so po vsej pravici uživali ugled; toda bilo jih je premalo. Nevednost je bila splošna; izobrazbe, posebno na deželi, nobene. Umetnosti so bile dane le skromne možnosti razvoja; cvetele SO' le v samostanih in zavodih. Redovniki so se bavili s katehizacijo Indijancev; tem niso prinesli samo zakramentov, maše in molitve, temveč so jih po svoji moči uvajali v znanja druge koristne stroke, kakor v poljedelstvo, gospodinjstvo, zdravstveno oskrbo itd. Skrbeli so za bolnike, sirote, si- romake. Vendar je imelo njihovo delovanje, spričo ogromnih potreb, le skromne uspehe. Višjim voditeljem španske Cerkve smemo zameriti, da so le preveč sodelovali z uradno državno, lažl-krščansiko politiko in jo podpirali, posameznim misijonarjem pa moramo z občudovanjem priznati veliko požrtvovalnost in nesebičnost v njihovem verskem delovanju. Misijonarji, začenši od slavnega Bartolomeja Las Casasa, so bili edini, ki so branili Indijance pred brezobzirnim pohlepom belcev. Tu pa tam so še celo dosegli, da je vlada priznala nekatera ozemlja kot izključno lastnino Indijancev; vanje je bil za-toranjen dostop vsem belcem razen lisijonarjem. Najlepši zgled v tem pogledu imamo v jezuitskih redukcijah v Paragvaju. JEZUITSKA DRŽAVA OB PARANA’ — PARAGVAJU Leta 1609. je Filip II. uradno zaupal pokroviteljsvo nad Indijanci Gvarani jezuitskim misijonarjem. Jezuitski red je bil v ta namen pooblaščen od kralja, da upravlja indijansko ozemlje neodvisno od lokalnih oblasti. Leta 1653. je bivši ‘ slavni lizbonski pridigar O. Anton Vieira izprosil iste privilegije za jezuite v Braziliji. Tedaj so jezuiti praktično združili obe ozemlji ter se z vsemi močmi posvetili krščanski prevzgoji številnih plemen, ki so se kot divje zveri klatila v porečju rek Parana in Paragvaja. Kot vzgojitelji in organizatorji so se redovniki pokazali prave mojstre. V kratkem času so zbrali na »svojem« ozemlju nekaj stotisočev Indijancav, jih udomačili in pokristjanili. Gradili so številne vasi (redukcije), zidali veličastne cerkve in lepe samostane; 'močvirja in goščave so se umaknila dobro obdelanim vrtovom in polju. Vladal je red, splošna poštenost in velika verska gorečnost. Zemljišča so bila skupna last. Vsaka družina je sicer dobila kos zemlje za lastno obdelovanje in uporabo, toda večji del delovnih ur so morali žrtvovati potrebam skupnosti. Sem je spadala graditev javnih poslopij in oskrba sairot, bolnikov, vdov itd. Iz eko- tov loti: kal titotn nomsko-socialnega gledišča je bila to socialistična država, v pop®’' nem skladu z indijansko naravo. »Jezuitsko kraljestvo« v Paragvaju je trajalo 158 let. Propadlo . samo po sebi, temveč je bilo leta 1767. nasilno ukinjeno. V tem le jh 0 je španska vlada izgnala jezuite iz svojih kolonij; isto je storila tugailska. šest let pozneje je papež Klemen XIV, pod pritiskom ro vseh evropskih držav (razen Rusije in Prusije), razpustil jezuitu! i® red. Paragvajskim jezuitom in redu sploh so očitali; 1. da so si kopičili ogromnega bogastva; 2. da ovirajo prosto trgovino in si lastil® jlUriVl monopole, posebno glede čaja »mato«; 3. da prestrogo ravnajo z dijanci, in 4. da so izdajalci španske vladavine in pripravljajo up0® proti Španiji. Prvi in drugi očitek sta bila gotovo precej utemeljena. Gl® tretjega moramo upoštevati, da je bila strogost naravna posledti; redovniške discipline, ki je bila na splošno vpeljana. Da bi pa jezto ski misionarji rovarili proti španskemu režimu, to je bila čista i#11;' šljotina. Izgon misijonarjev ni prinesel nobenega izboljšanja ne ^ pokrajino ne za Špance, še manj za Indijance. Bell koloni, ki prevzeli mesta redovnikov so propadli. Nekdaj cvetočo deželo so kt1® lu preplavile džungle ali močvirja. Indjanoii, če niso zbežali v go^,. ve, kjer še danes tavajo kot zverjad, so umirali po plantažah gospodarjev. , In tako se je žalostno končalo eno najbolj zanimivih pogi9® južnoameriške zgodovine. tol; tor to' too h toz to ‘tri. _ !taš jjtov i Francis Drake je južno od Paname ugrabil Špancem toti* zlata, srebra in draguljev, da so ga morali dva dni razkladiti z 1W Iz bojazni, da bi mu špansko brodovje prestreglo pot v Magaljant' ožini, se je vrnil v Anglijo po »daljši« poti okoli Afrike; bil je ta* prvi Anglež, ki je objadral svet. Prvi, kot je znano, so ga objad1* Španci pod vodstvom Magaljanes-Eloana. a Henrg Morgan je 1. 1671 opustošil vso obalo ob Tihem mo^. Panamo je do tal porušil. Njegova roparska mornarica je štela ^ 40 ladij. a Van Horn je v družb; s Granmontom in De Graffom nakop1® bajne zaklade na nekem otočiču, ki ga še danes iščejo. Zažgali ? pristanišče Vira Cruz v Mehiki, potem pa so se med seboj pot1:. * Sourion je bil strasten hugenot. L. 1570 je na visokem moti to( dal obesiti 40 jetnikov, ki so potovali v Brazilijo. LJUBO ZAMORSKI (Se nadaljuje) to, ‘tot [M trie ■lai tire, toa \RSKF.GA ZTIRI I7F.N.IA Klasifikacija Gostinskih obratov Upravni odbor Pokrajinske ustanove ^ turizem je po prejemu prijav last-^ tlikov gostinskih obratov v zvezi s tozadevnimi zakonskimi predpisi, ki se Zanašajo pa vsedržavno klasifikacijo Gostinskih obratov, klasificiral vse tukajšnje gos.inske obiate za dvoletje [957/58. Tako spadajo v I. ka.egori.e tri restaviaci.e, šest v dru o, tri-?ajst v tretjo in štiri v četrto. Skupno levilo klasificiranih cbratov v omejenih štirih kategorijah je 26, medtem ko so bila klasifickana navadna gostija v eno samo enotno kategorijo. Ta dasifikacija je b.la objavljena v drugem delu Uradnega lista Vladp. ga ge-^ralnega komisaria a z dne 16. jul -te. Mo.ebitni prizivi morajo biti nalovljeni Komisariatu za tu iz m po '»krajinski ustanovi za turizem v 10 trideset dni od objave v Uradnem m. tz,e s* ‘ iei* i#’ v ur!“( .a)! c* lif»' S« Ufi šK Fji NOVA AVTOBUSNA ZVEZA - TRST—ANKARAN (Sv. Nikolaj) Te dni je začela poslovati avtobusna rjCi^oga Trst—Ankaran (Sv. N ikolaj). JKvtoibusi vozijo vsak dan iz Trsta, lar-411IS0 Barriera Vecohia, ob 7, 8, 8.30, '0, 11.30, 13, 14.30, 16, 17.30, 19 in ob k9.30. Proga vozi skozi Milje. V prime-, s 'te slabega vremena bo vozni red skr-titpn na šest voženj dnevno. Proga bo Poslovala do konca avgusta. Pri Sv. Nikolaju je znano kopališče, kamor Tržačani vedno radi zahajali. DOSELJEVANJE S KOPRSKEGA Julija letos je prišlo na Tržaško nadaljnjih 151 beguncev iz bivše cone B. Računajo, da se je cd maja 1945 do lanes izselilo od tam 41.453 Istranov. Kekaj se jih je naselilo v Italiji, nekaj jih je odšlo v čezmorske dežele, Velika večina pa živi po begunskih ^boriščih na Tržaškem. Da so preplavili Trst nam priča že dejstvo, da jih °b vsakem koraku srečujemo: na delu, tramvaju, v trgovini itd. Pogosto Najdemo v listih oglas, v katerem se 8ik>nuja zaposlitev delavcu, ki je begunec. Priseljeni Istrani čedalje bolj iz-ttodrivajo domačine. PRODAJA BLAGA V KONSIGNA-CIJSK H SKLADIŠČIH Naši člani prav gotovo vedo, da obstojajo v Jugoslaviji takozvana konse-gnacijska sklad.šča inozemskih tvrdk. Zato bo gotovo zanimalo člane uvoznike in izvoznike kako poteka prodaja blaga v teh skladiščih. Blago jz konsegnacijskih skladišč i-nozemskih tvrdk v Jugoslaviji se prodaja v devizah in v dinarjih. V prvem primeru odkaže kupec devizno protivrednost iz svojega deviznega računa na devizni račun lastnika skladišča, v drugem primeru pa plača kupec blago v dinarjih, medtem ko vodja skladišča izvrši ustrezajoči transfer deviz matični tvrdki v inozemstvu v breme svojega dela deviz v svobodni razpolagi (20 odst. od zastopniške provizije) ali pa z nakupom deviz na rednem sestanku deviznega obračunskega mesta. Do predkratkim ni mogel vodja skladišča p. odajati blaga za plačevanje v dinarjih v okviru svojega dela svobodnega razpolaganja deviz, kupljepih pa deviznem obračunskem mestu. Te dni pa je Svet za zunanjo trgovino dovolil začasno vodjem omenjenih skladišč, 'da lahko do dokončne ureditve tega vprašanja prodajajo v dina.jih ip v okviru svojega razpoložljivega aev.znega fonda. O tem je Svet obvestil Narodpo banko in ta Zvezno z bo. nico za zunanjo trgovino, ki je pa spoiočila omenjena določila svojim članom vodjem razn.h kons.gpacij.-.kih skladišč. NOVI ODLOKI VLAD. GEN. K IM. Med najvažnejše nove od.oke gospodarskega značaja lahko prištevamo sledeče: odiok št. 247 spieminja zak- odlok št. 292 o podaljšan u ota.ezne namembe za hotel in o podal.šanju ns-jemov glede nepiimičnin, ki služijo za hotele, penzione ali gostilne s prenočiščem; odlok št. 263, ki vsebuje p odpise o kreditiranju v prid s ednjih in malih industrijskih podjetij. O tem zad-pjem bomo obš.rneje spregovor.li v prihodnji številki. .eiO ialr # P sP ;e'V # NOV POVELJNIK Vodstvo vojaške posadke v Trstu je poveljnikom Lovatellijem prevzel teneral Euganio Ferrari. Bartoli tretjič tržaški žu ^AN. Ing. Gianni Bartoli je bil pc ^»igf.m natezanju med strankami, ki h doslej vladale v tržaškem občin skem svetu (demokristjani, socialno tenokrati, republikanci in liberalci) *opet izvoljen za tržaškega župana. V 'butičnem trenutku so se zanj odločil' hidi socialni demokrati. Socialni de hokrat Miani, ki je več let upravlja! tržaško občino za časa angioameniišk v»jaške uprave, je glavni kandidat z-^li testo podžupana. Krščanski demo jjokrati se še niso odločili zanj. Zdi s-so bolj naklonjeni prof. Dulciju, k) jjijNpada isti skupini. Bodočnost bo po kazala, ali so demokristjani bolj pri javljeni deliti oblast z drugimi stran karnd kakor v preteklosti. NOVE VASI NA SLOVENSKI ZEM GJI. Italijanska vlada je dokončne pobrila načrt za gradnjo nasedja »Sar Kargio«, severovzhodno od industrij-®kega pristanišča. V ta namen je izda t prvo denarno nakazilo v znesku 3 tilijard lir. Po tem naselju namera rJ Jtejo zgraditi še drugo, in sicer v Bar ' kovljah, ob ulici Boveto. Sovo od dr. J. Trošta I p: Pretekli petek so v Knežaku položili k večnemu počdku izmučeno telo d.. i“0sipa Trošta, odvetnika in javnega rie-^*aVca ,ki je izdihnil v 62. letu v sredo, 1. avgusta. Dob e dve leti je kljuboval neozdravljivi bole. pi, ki se ga je potila še v Tistu. Niti poči.ek in svež Gfak daleč od mestnega hrupa v doma-kraju ga nista mog a reši i. Oo ti! Grobu se je od rajnega po.lovii v ime-P ijat ijev in sem šljmiko/ z G_r -0 kega in Tržaškega Albert Rejec, ki je ^[ jedrnatimi bes dami orisal irujevo S'tevljenjsko pot pokoj ika kot j v ega j3 [klavca in človeka. Le s težavo so gro-('“terji položili truplo v globoko g obni-f'o, kakor da bi se bil dr. Tiošt še ye-®Bo upi al smrti in počitku. \i Iz Knežaka ga je pel ala pot na gim-1» težijo v Ljubljano in dalje pa univerzo l'te Dunaj, nato še v Turin, kjer je no-1? ^rificiral pravne nauke. Kot vnet pri-ji^aš združitve Jugoslav je je bil med f tevo vojno interniran v Lipnici. Po je nekaj časa župaroval v svoji , [tetni vasi, pakar se je posvetil pravni-li 'kemu poklicu in javnemu delu v Go-jtei. Pred fašizmom se je umaknil v j ^°Vo mesto na Dolenjskem, k er je teeživel tudi burne čase druge svetovne ''°jne. Po vojni se je vrs o let uveljavil kot povinar in glasbeni kritik v teedništvu »Primor kega dnevnika«; id je sodeloval tudi pri »Gospodar-«tvu«. Tržaški Slovenci smo izgubili z njim teodornega pravnika, javnega delavca 'te tehtnega misleca, skratka res izo-“teženega in om kanega razumnika, ki 16 je umel uglajeno sukati v mastnih klonih kakor tudi po domače in šega-[ ,Vt> kramljati z drvarji pod Snežnikom. JI Prav takšnih ljudi nam danes manjka v Trstu. Naj počiva v miru na do-“teči zemlii! Hčerki in bratoma, ki ži-V Ame- iki, bodi izrečeno naše lskreno sožalje. PODRAŽITEV V ITALIJI. Po uradnih podatkih je razvidno, da so se ’ juniju življenjski stroški povečali za 4.6 odstotka v primerjavi z istim ob dabjem lanskega leta. Najbolj so se dvignile cene olju (60 odstotkov), pra ženi kavi (10) in govejemu mesu (5) RAZVOJ OBMEJNEGA PROMETA. Po podatkih vladnega komisariata je v obmejnem prometu meseca julija prišlo z avtobusi v Trst 8.421 potnikov, odpotovalo pa je iz Trsta pc kopnem 8.213 potnikov; z ladjo je prispelo 10.489 potnikov, odšlo pa 9.976 Skupno je torej prispelo v Trst 18.910 oseb, odpotovalo pa je 18.189 potnikov. Temu številu je treba dodati osebe, ki potujejo peš ali z lastnim vozilom. Med 10.489 potniki, ki so odpotovati iz Trsta z ladjo, so jugoslovanske ladje prevozile 7.033 potnikov. UDEJSTVOVANJE TRŽAŠKIH SLIKARJEV. Znani tržaški akademski slikar Avgust Černigoj je razstavljal te dni v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Umetnik je razstavljal olja akvarele, grafike in risbe. Ljubljansko občinstvo in kritika sta se o njegovih delih izrekla pohvalno. PO MATURAH. Na trgovski akademiji je delalo usposobljenostni izpit 15 rednih kandidatov in en privatist. Predsednik izpitne komisije y obeh izpitnih rokih je p.of. Lavra Abrami (Abram). Usposobljenostni izpit je naredilo šest kandidatov in sicer: Canciani (Kocjan- čič) Marija, Resino (Resinovič) Silvana, Voik RobeA, Volpi (Fuchs) Ana, Vremec Milan in Zocchi (Cok) M ran. Popravni izpit v jesei.kem roku ima šest kandidatov, odklonjeni so bili 4 kandidati. Na državnem učitelj šču je delalo u-sposobljenostn.i izpit 41 rednih kandidatov in 3 privatisti. Izpitni komisiji predseduje dr. Vlad.mir Turina ravnatelj Državne Trgovske akademije. Izdelali so: Bele Ma ija, Br šč.k Amonija, Del Linz Marija, Gruden Anica, H.ovadn Pij-a, Ivanč.č Elvira Kralj Vik orija Kr žmančič Leticija, Remec Savina, Po-repat Lavra, Snerlavaj Armando, Sp cogna Adeiia, Su igoj Marija, Švara Lilijana in Z vec Marija. Popravni izpit ima 23 kandidatov in en kandidat je bil odklonjen. SMRT V TRSTU. V Trstu je nedavno umrl v 72. letu starosti Josip Velusčjk, ravnatelj odvetniških pisa-in. Na p^ej je vodil pisarno dr. Pretnarja in Benčiča, pozneje dr. Čoka, dr. Vese a, dr. Ferluge in končno dr. Jeriča. Krna u za njim je umrl v Trstu dr. Mario Ci-btlar, po poklicu novinar. Pri »Pi colu« je bil pred vojno do'go rarmščen ko stenograf, hkrati pa je bil dopisnik avstrijskih listov iz T sta. Po vojni je deloval v uredništvu »Corriere di Trie-ste«, pozneje pa na lastno roko. Mati mu je bila Slovenka, oče pa Ceh. Rad je zahajal v slovensko družbo. Dne 27. julija je v 86. letu starosti umrla v Rojanu Marija Vi ez, soph' ga Ivana, ki je bil tajnik Narodne delavske organizacije in Združenja jugoslovanskih železničarjev v Trstu. Pokojnica je bila mati gospodarstvenika dr. Viteza. Vsem prizadetim izrekamo paše sožalje. Razvoj pomorstva na Koprskem Piran, -avgusta 1956. Morska obala koprskega okraja, ki je obenem tudi vsa morska obala L'ud-ske republike Slovenije, obsega štir'-deset kilometrov. Na tej mali razdalji so tri pristanišča za pomorski osebni in blagovni promet: Koper, Izola in Piran. Kot važni točki za turistični promet pa prihajata v poštev še Ankaran in Portorož. Razuml ivo je, da posvečata tako republika kakor tudi okraj razvoju pomo-stv-a in ribiš va na tej obali posebno pozornost. Jz poročila, ki ga je Svet za po-ror-slvo in ribištvo pred kratkim podal o-bema zboroma okrajnega ljudskega odbora se da sklepati, da po ožaj teh gospodarskih parog do predlanskega leta ni b i zadovol iv. Brezdvoma je to bila posledica dejstva ,da je pripadnost vsega področja v zvezi z dotlej odprtim tržaškim vprašanjem to’iko čas-a po vojni bila popolnoma negotova. Potniški obalni promet je bil od leta 1946 dalje zelo nestalen; bil je bolj odvisen od prometnih zvez s Trstom kakor pa od stvarnih krajevnih potreb; za lokalne proge ni bilo na raz olago potniških ladij. Sele lani po priključi -vi b vše cone B k Jugosisvij', so bi’e uvedene nekatere proge ki so področje te obale prometno povezale s pristanišči hrv tske istrske obale, in na podlagi lanskega videmskega sporazuma je bR obnovljen tudi potn ški pomorski p-omet s Trstom, ki so ga začele opravljati jugoslovanske in italijanske ladje. Sedaj so pristanišča kopiskega ok-aja ne glede na svoje red e zveze s Trstom tudi med seboj rov zapa z vsakodnevno progo, izvzemši samo nedelje, razei te°a pa šestkrat ra teden z Umagom, petkrat s Pulo, š'ir krat z Reko in enkrat na teden z Zadrom. Na teh progah se ladje ustavljajo tudi v Novigradu, Po-eču in Rovinju. Toda lini ske zveze med pristan šči okraja samega nc morejo še zadovol i-ti, ker so po svoii iunkc n p ed vsrm prometne zveze s Trs‘om. Z uvedbo novih prog in s preure itv jo veznih redov bi se po mnenju sveta potniški promet po morju lahko tsko povečal, da bi razbremenil cestni promet. Zato bo treba mislit na gracnjo manjših plovnih enot. Ce bodo pa razpolago potrebni inves icijski kteciti, bo ta po gradbenem programu »Spit šne plovbe« in po že izdelanih načrtih piranske ladjedelnic.: do pnhod-njega leta. ogr j -r.i v ta namen dve manjši potniški ladji. Tudi promet b'aga po morju pe kaže v zadn ih le ih e o n ga lazvo a Prevoz blaga z ladjami je b.l V glavnem opuščen ko je povečanje števila in zmogljivosti (ovorpjh avtomob lov ustvarilo pogoje za ugodnejši promet po kopnem. »Splošna plovba« ima sedaj za mali obalni tovorni promet na lazpolago 540 br. reg. ton ladjevja, a razen tega je na področju okraja tudi še nekaj ladij za prevoz soli, ki predstavlja v blagovnem prometu po morju sedaj največjo postavko. Večje števi'o ladij je potrebno tudi zaradi razvoja tuiizma. V tem pogledu bi poleg ladij, ki se že zdaj upoiab a-jo za turistične namene, krkor mo'orna jadrnica »Burja« in mo orna čolna »Porto-ož:( in »Mornar«, bile pohebne zlasti manjše motorne ladjice za redne pomorske zveze med mesti in turističnimi točkami in za tu is‘ č-e izlete. Piranska ladjedelnica že gradi za turistične namene man;šo potn ško motorno ladjo po naročru koprskega oOč n-skega ljudskega odbora, »Splošna plovba« pa je obnovila motorno jadrnico »Lastovka«. Razvoj dolge plovbe z ladjami koprskega področja je povsem povezan z razvojem »Splošne plovbe«, o katerem je »Gospodarstvo« že večkrat poročalo. Toda lad.e, ki jih je to podjetje prevzelo od »Jadranske linijske plovidbe« so po večini stare, s pogonom na p.e-mog in zaradi klas.fikacije je že potreben njih generalni remont. LADJEDELNICA SE PRIKLJUČI »SPL_S,\I PLOVBI« Delavski svet »Splošne plovbe« je pred kratkim sprejel predlog delavskega sveta phanske lauj-de.nke, da se paj ta pripoji k plovnemu ped/etju kot poseben obrat za remont njegov h ladij. Ta združitev naj bi b.la v koiist obeh podjetij. »Splošna plovba« naj b popravljala svoje ladje v lastnem obratu hitreje in ceneje kot v d ugih ladjedelnicah, piranska ladjedelnica pa, ki je doslej gradiia in popravljala pretežno le manjše lesene ob.ekte, naj b. se usposobila tudi za poplavila, večjih železnih ladij in v sodelovanju z eh U-i-mj ladjedelnicami tudi za gradnjo novih manjišh enot za obaini potniški promet, za turizem in za namene pomorskih športov. NOVE LADJE ZA »SPLOSNO iLOVBO« »Splošna plovba« ima sedaj v programu tudi gradnjo šeA h tramperjev po 10-12.000 ton nosilno ti, kar bi zna-čilo investicije v vrednosti 10 milijard dinarjev. Podjetje se je s svojim ladjevjem in s svojim u.pešnim poslovanjem že uvts ho med najbol. ša jugoslovanska podjetja svobodne plovbe in je pričelo tudi z linijsko plovjx> do Rdečega morja. Dr. O. Piran potrebuje mednarodno pomoč V zadnjem poreči.u iZ R,trapa smj ugotov.li, da je danes Kljub vsem napo, om občinske u..rave, podjetij jn zn-seo.akov' ekon 50u stanovanj nevselj,-vih. Ne samo, da ta stanovanja nimajo sonca 111 zraica, temveč so tudi brez tekoče vode. Zgor .ji del mesta je b..z vode, ker nima spebpji vodeVnd dovolj prjtLka. Zgornji v. ooveia, k. je prav tako speljan iz Rižane, a prihaja v m.-sto po grebenu od Belega jer-ža, pa je obtičal tiK pred mes.tm Napravljen je bil že ustrezen lezervoar, Vendar „e to delo obtičalo zaradi pomanjkanja kreditov. Tudi ko bo ta vodovod speljem do mesta, še ne bo rešeno vprašanje p.e-skrbe z zdravo vodo. Za pUkLuč tev stanovanj na glav. o vodovodno cev in za vodovodne iustalaci e, za h-g ens o ureditev stranišč in sodobne kanalizacije so potrebne o rom..e vsote. Ko bi tudi to delo bilo dokončano, bi šele bilo rešeno vprašanje sanacije m sta. O-s.ale bi še vedno skrajno ozke in pe-zračne ulice, kamor sopce sploh ne prodre. Sredi mesta bi bilo treba ustvari.i primeipe trge, s katerimi bi mesto lahko d.halo. Za vse to delo, ki se je nakopič.lo, ker je pre.šnja uprava zar.e ar,a a mesto, je potreb.n denar jn zopet denar, ki ga ne zmorejo ne občina, ne podjetja, še manj pa zasebniki. Ker so okrajni in d žavpi proračuni že preobremenjeni z izdatki za prav tako nujne potrebe, a je z druge strani treba zagrabiti ves problem v celoti, bi morda kazalo doseči potrebne kredite od kakšne mednarodne organizacije za pospeševanje hi,lepe. Takšna akcija bi b la toliko bolj upravičena, ker se vprašanje sodobne ureditve higienskih razmer na Koprskem postav ja kot posled ca nove razmejitve, ki je plod mednarodnega kompromisa, pri ka! erem so poleg Jugoslavije in Italije scdelcvsle tud Združene ameriške države in Anglija Zakaj prenašajo industrijo Goriški dopisnik nam je poslal poročilo o preselitvi tovarne motornih koles iz notrainjos i v Gor.co in o ugodnih učinkih »proste cone« za gor.ško gospoiarstvo. K njegovemu poročilu moramo pripomniti, da je zdaleč pre-optimistično. Imamo tudi vtis, da ne gre za preselitev podjetja iz notranjosti na mejo iz zgolj gospoda skih razlogov. Znano je namreč, da so že pred leti preselili iz ikali.anskih indus rij-skih središč v Bočen več industrijskih obratov z očitnim namenom, da bi industrijskim obratom sledili tudi delavci iz I alije, ki naj bi menjali narodnostno lice Bočna. Tako so danes delavske množice v tem nekdanjem nemškem mestu italijanske. Upravičen je torej strah, da gre za podobno akcijo na Goriškem-, ki naj dokončno zagotovi obstanek številnim beguncem iz Istre, katere prav gotovo niso naselili v Gorici slučajno. (Pripomba urednštva). Ugodnosti »proste cone« už vajo v veliki meri vsi Goričani: nekateri industrije! pri nabavi strojev in su ovin, za katere ne plačajo uvozne carine in iž notranjosti na mejo? delavci, ker so zaposleni v podjetjih, ki bi sicer imela svoj sedež drugje. Od odobritve proste cone to se pr vi od leta 1948. dalje, so vstale v Gorici raznovrstne tovarne, ki zaposlujejo številne domačine. V kratkem bo pričela obratovati v Gorici nova tovarna motornih koles znamke Devil. Ta tovarna je bila doslej v Fioratiu al Serio in je last indu-strijcev iz Bergama. Tj so proučili šia-tut Goriške »proste cone« in ugo ovili, da bi po prenosu tovarne v Go.ico lahko zna no pocenili svoje izdelke ter tako uspešno konkurbali na trgu z drugimi tovarnami. Tovarno bodo zgradili medi Tržaško ulico in mirenskim letališčem.. V ta namen so kupili 20.000 kv. m zemljišča. Vodstvo tovarne se je obvezalo, da bo takoj prejelo na delo 250 brezposelnih Goričanov, in s -cer tehnikov, uradnikov ter nekval f -ciranih delavcev. Obvezalo se je tudi, da bo sprejelo nadaljnuh drugih 100, ko bodo z uspehom dovršili poseben tečaj, ki ga bo v ta namen priredila tovarna. AVTOPREVOZNIŠKO ha liokaUiA \Jai. vati PODJETJE A. POŽAR hotel Korotan TRST • ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-3/3 Prevzemamo vaakovretne v Sekiri ob Vrbskem jezera preveze za tn In inozemstvo. — Postrežba hitra. Domača postrežba — Cene ugodne Ugodne cene Aa BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalije 1RST - UL. 1 ORREBIAMOA 2tlll TELEFON 31-315 r bedeschi jPAPOVA - Viale Arcella 6 — Tel. 23-312 - 23-428 POPOLNE OPREME ZA MAJHNE, SREDNJE IN VELIKE OPEKARNE 5 različnih vrst strojev za izdelovanje opeke na vakuumsko sesanje plinov C BEDESCHI 3 (lasa fondata nel 190B PRIZNANI) MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE t/V GORIZIA.JVA. GORIZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 • TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo CoJtilna tt i3v f&UJjiiSiČ a/n-,, S ul. carducc! */ '1' 1--------- Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom in domačim pršutom SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran Golob Jv o Prodaja in izVaia nado- GORICA - Trg E. VE AMICISI '""'"f */. In pritiklin. za avtomobile, motorje in Telefon 21-38 kolesa irooaji Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št. 1 Podružnice; Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! IM P E X P OR T TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE UVAŽA: IZVAŽA: vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE Predmet poslovanja; pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 37,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03183 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 379 Telagrami > Telefoni JUGULiNIJA • RIJEKA 26-51, 26-52, 26 53 Teleprinter, JD60LINE 02526 VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN-SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 13 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI Zastopstvo v Trstu: "NORD-ADRIA., Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: ..NORD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegti Abrnzzi št. 1 „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami i GONDRAND - TRIESTt PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE Žt VINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO _______ Lastna obmajna postaja na Prosaku (Gondrand Prosscco) s hlevi za počitek živih živali JRANS - TRIESTE" s. a, TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827 31-906,95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA: vse proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. -SPADHRO- SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 33-783 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96-847 SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 48 - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPAU3PEDIT ,,V I S T A”_ JUST. UL CAADUGGI15 - TEL 29-65? Bogata izbira naotnikov, daljnogledov, toplomerov in (olografskogi materiala POTOVALNI URAD Adria Portorož Tel. št. 12 Filial« Huper tal. 64 Menjalnica blok Šket ja ▼▼ Hotelske sobe, prodaja vseh vrat vozovnic, izleti po morju in suhem, služba menjalnic in potnih listov TVRDKA IMPORT>EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMISIJE Pošiljamo DARILNE PAKETE v Jugoslavijo in drugo države Trst - Ul. Torrebianca 19 Tel. 37-839 P. 0. B. 384 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon pisarna 34-97 „ dom 20-70 TRŽNI PREGLED Tržaški trg KAVA TRST. Povpraševanje po kavi je zelo omejeno zaradi sezonsk.h razmer. Čepe na viru proizvodnje se piso bistveno izpremepne. Le nekatere vrste indonezijske kave so se podražile. Ta pojav je pripisati novemu polučnemu položaju, ki je nastal y Egiptu Zd.adi poaržavljenja Sueškega prekopa. 'Na tržaškem tranzitnem trgu so cene ostale nespremenjene. Čepe kave na viru proizvuunje so naslednje: bra-znshia Pava, v lirap za 1 kg lob: Rio N. Y. 5 600; R.o N. Y. 3 640; Samos extra piime good t'o large bean 920; Yictoria 5 good to large bean 535; srednjeameriška kava, v notarjih za 50 kg foo: Hani naravna XXX 61,50; Salvador paravpa 68,25; Kostarika 87-92; a-laošua kava, v ši-ipigin za 5 Okg cif: Gimma 445; Moka Hode.dah 1 475; aln-ška kava, v šiiin„in za ^wi eil: Uganda oprapa in prečiščena 27o; innonezij-ska kava, v holandskih ilorintih za 100 kg eu: Lalj JttoDusta 10-i^ nečistoče 225. Jrovp.ečne cene ocarinjene kave o:l uvozpii>.a no grosista ico skiad.šče pio dajalca v lirah za kg neto popoy.no pretentano: brazilska kava: Rio N. Y. 5 1420; Rio N. Y. 145e; baptos ex.ia prime good to large beap 1755; Victo-ria 5 good to large bean 1370; sredrije-amer.sna kava: Haiti naravpa XXX 1630; Salvador 1720; Kostaiika 1925; arabska kava; Gimma 162u; Moka Ho-deidah 1 1685; alriška kava: Uganda o-prana in prečiščena 1270; inapnezijska kava: Bali Ronmta 10-iz% nečistoče 1230. Italijainski trg V zaunjeiii teun.u se je na Hali,epskem t,gu >oce,.iid m.hka pšemica, žaram te^ai se je poeei.iia tuai moka. ivvotaoi.e ti ne pšepioe so Vi-oke Zu.a-di velikega povpraševanja. Tudi cepa KOiUZe je pop.uS.iia na pipogin iiž.-šcin. Zaradi Velike ko.ičine zalog koruze ip ker preuviucvajO da bo noV priueiek Ooiieu, je viana ukinila uvoz KOiUze iz iiiozeinsiva. i'udi cene olivnega olja padajo, ker se je v nadnjem času povecaia potrošnja seiiitipsiv.e6a olja pa škouo olivnega. Na trgu z živino provia-uje povprn-ševapje; cene so visoke. Povpraševanje je ziasu veliko po tenČKih za rejo. Man.še je zani.nanje za prašiča, konja m ovce. Živinorejci se pritožuje.o zaradi prevelike razlike med proaajno ceno živine ip cepo me^a. Na drugi Sirapi pa mesarji zatrjU.ejo, da so se kvotacije živipe on leta 1903 do maja tega leta zvišale za 32,8%, dočim so se cene pa drobno dvignile ie za 12%. Poleg tega pravijo, da imajo y zvezi s prodajo še mposo drugih stroškov kot n. pr. razne davke, najemnino itd. Cene sadja rahlo papajo. Na trg so prispele prve količine namiznega gi ožilja iz Sicilije, ki je pa z do drago. Na trgu z vinom so cene ustaljene. Največje je povpraševanje po vinu y.-soke gradacije. Preuvidevajo, da bo nov pride.ek grozdja dober. Na trgu z mlečnimi izdelki prevladuje panudba. To velja zladi za ma-lo in trdi sir. Spiošno je na tržiščih manj živahnosti zaradi nastopajočih počitnic. ZliARICE MiLAiN. Mehka pšeni.a fina 7200-7740 dobra 6400-6700; navadna 6100 do 63jO; rda pšenica dobra 9000-9400; pšenična moka tipa »00« 9800-11.200; krušna moka tipa »0« 87ia,-9i0v; tipa »1« 8300-85o0; tipa -2« 7406-7500; moka iz testenine 9600-9800; pšenični zdrob tipa »0« 11.700-11.900, tipa »1« 11.400-11.6M; pšenični otiobi 4200-4300; koruza fina 6500-6700, srednje vrste 540-5500, navadna 5000-5100; inozemska koruza 4700 do 5250; koruzna moka fina 7260-7500, siednje vrste 6100-6360, navadna 55u0-5700; inozemska rž 5200-5400; inozemski ječmen 45u0-56u0; oves 5100-55,0; inozemski oves 4900-5..00; inozemsko pro-„o 621)0-5400. VEiRCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5900-6200; Ardizzone 5700 60C0; Mara-telli 5800-6200; Rizzotto 6700-7000; Raz-za 77 6400-6800; R. B. 7400-79.0; Arbo-rio 6600-7060. Oluščeni riž: navaden 9800-10.200; Pierrot 9900-10.200; Ropcarolo 10.50v.0-10.800; Ardizzone 10 500-10 800; Mara-telli 11.100-11.700; Rizzotto 11.600 do 12.400; Razza 77 13.000-13.300; R. B. 13 tisoč do 13.600; Arborio 13.700-14.600. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo; krave krajevne vrste brez teleta 380-460.000 par; krave breje 400-500.0.0 par; voli krajevne vrste 430-630 000; junci in junice od 2 do 3 let stari, 5 stotov težki 360-390.000; krave prvesnice breje 185 tisoč lir glava; teleta 2 stota težka 86 tisoč do 95.000 glava ;molzne krave 130 tisoč do 200.000 lir glava. Klavna živina: voli težki 6 stotov I. 305-360, H. 250-270 lir kg; krave 6 stotov težke 1. 300-350, H, 230-250; junci 5 stotov težki I. 350-400, IX. 280-310; telički I 470-515, II. 380-420; prašički za rejo 20-25 kg 350-390; suhi prašički 340 do 370; prašiči 100-150 kg 32C-325, nad 150 kg 325-335. Vprežni konji I. 200-229.000 lir glava, II. 100-130.000; konji za zakol I. 230 do 250 lir kg, H. 200-220; žrebeta za zakol 320-350 lir kg; mezgi za delo 90 do 100.000 lir glava, II. 60-70.600; mezgi za zakol I. 190-200 lir kg, II. 150 do 160; vprežni osli I. 80 90.000 lir glava, H. 50-60.000 lir glava; ovce 220-260 ih' kg; jagnjeta 400-420. KRMA ROVIGO. Seno iz detelje v razsutem stanju 1800-2000 lir sto.; stlačeno seno 2500-2600; seno majske košnje v razsutem stanju 1400-1500; slabše vrste 1000 do 1200; pšenična slama 250-300, stlačena fco kamion 450-500, fco železniški vagon 800-9C0. MILAN. Pogače; iz zemeljskih lešnikov 5200-5300 Ijr stot, koruzne pogače 4350; lanene 6500-7100. POPER GENOVA. Bel poper vrste Mountok faq. stane 285 holandskih f.orin.ov za 100 kg (ali 468 lir kg), beli Sarawak faq. 270 šilingov za cwt. (464 lir), črni Tellicherry faq. 235 šil. za cwt (404 lir), črni Malabar faq. 230 šil. za cwt (395 lir), črni Saravvak special grade faq. 187 šil. za cwt (321 lir), črni Lam-pong faq. 220 šil. za cwt ,378 lir), Pi-mento Gamaica 545 šil. za ewt. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci krajevne vrste extra 780-820 lir kg, prvovrstni 720-750; živi inozemski piščanci 570-580; pišče-ta za rejo 80-100 lir komad; zaklani piščanci krajevne vrste 830-850; danski zmrznjeni p.ščar.ci 600 650; jugoslovanski piščanci 500-600; žive kokoši 600-650; žive inozemske kokoši 500-560; zaklane kokošj 800-850; inozemske zmiz-njene kokoši 500-600; zaklane pegatke 1000; mladi golobi zaklani 700-750;; pure za rejo 600-800 komad po ttži; purani za rejo 600-800 lir komad no teži; žive race 450 lir kg, zaklane 550-650; račke za rejo 300-420 lir komad po teži; gosi za rejo 600-1450 lir komad po teži; živi zaj :i 360, zaklani s kožo 400 do 490; zaklani zajci brez kože 450 do 500 lir Sveža jajca I. 26,40-27,40; II. 25,20 do 27 70; navadna 24,50 ;moremska sveža jajca 22-26. MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo iz smetane krajevne proizvodnje 735 lir kg; maslo iz drug h krajev Lombardije 695; čajno maslo 770; sir grapa krajevne proizvodnje 1954 600-650 lir kg, proizv. 1955 480-550, 1-30 dpi star 330-360; 30-60 dni star 370-390; Sbrinz 1 mes. star 430-450, nad nes. star 540-580; Emmenthal svež 470-500. nad 3 mes. s ar 530-580; Pro volone 1 mes. star 410-430, nad 3 mes. star 470-500 ;Gorgcvnzola svež 230-250, Mednarodna napetost, ki je zaradi dogodkov ob Sueškem prekopu zajela ves svet, je vplivala tudi na razvoj cen-Nenadoma so se utrdile cene tudi tistih yrst blaga, ki so sicer v zadnjem času padale, kakor n, pr. bakra, volne in celo bombaža. Cena kavčuku je zopet poskočila. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 3. avgusta popu t !a ofl 216 na 215 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru, cena koruzi je popustila od 148 3/8 na 146 5/8 stotinke dolarja za bušel. V Chicagu so v tem tednu kupili 5 milijonov 480.000 bušlov pšenice, od tega Francija 1 milijon 865 tisoč bušlov. Ker je blago šlo iz državnih zalog, se posledice tega nakupa niso čutile na trgu. Zaloge pšenice so se znižale od 1,3 milijard bušlov v aprilu pa 1 milijardo v juliju, zaloge koruze pa od 2,3 milijard bušlov pa 1,7 milijard, Padajo tudi zviloge krmnega ž.ta. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku popustila od 3,41 na 3,39 stotinke dolarja za funt. Cena kavi je v New Yorku ostala v bistvu peizpremenjena. Popustila je od 78,69 na 78 65 stotinke dolarja za funt proti izroči vi v septembru. Kakao je poskočil od 25,80 na 26,95 stotinke dolarja za funt. Po mnenju Mednarodnega sve a za sladkor bodo svetovne potrebe sladkorja to leto dosegle 5,050.000 top, to je 530.CC0 ton več kakor so predvidevali lanskega decembra. VLAKNA Bombaž je v tednu do 3. avgusta v New Yorku napredoval od 33,45 na 34,10 stotinke dola ja za funt. Tako se je nazadovanje cene bombaža ustavilo. Mi- postan 410-440; Italico svež 350-360, postan 390-410; Taleggio in Quartirolo svež 290-320, postan 380-400. OLJE FIREN.ZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 850-900, do največ 1 50 odst. kisi. 830-850, do največ 2,50% kisline 800-830, do največ 4% kisi. 750-800; dvakrat rafinirano tipa »A« 690-700, tipa »B« 480-510; semensko olje I. 385-395; olje iz zemeljskih lešnikov 400 do 405 lir. VINO MILAN. Piemonte cipo 10-11 stop. 580-610 lir stop/stot, 11-12 stop. 610-630; Barbera 12-13 stop. 630-680; moškat 13.000-i3.500 lir stot; Mantovano črno 8-9 stop. 480-510 lir stop/stoi; Valpoli-cel.a in Bardoluio 10,5-11,5 stop. 600 do 630; Soaye belo 11-11 5 stop. 6r0 66); Raboso 10-11 stop. 560-600; Emilijsko 10-11 stop. 550-590; Romagna belo 9-10 stop. 490-510; Romagna črno 9-10 stop. 480-500; Chianti 12 stop. 310 lir pletenica; Toskansko navadno 10-11 stop. 530 do 550; Aretino belo 10-11 stop. 520-540; Marche belo 9-10 stop. 500-520; črno 10-11 stop. 500-5201; Barletta extra 13-14 stop. 540-570, navadno 11-12 stop. 480-520; San Severo belo 10-5 stop. 510 do 530; Tarantino 16-17 stop. 620-660; Squinzano 13-14 stop. 550-570. POVRTNINA IN SADJE MILAN. Suh česen HO lir kg; ohrovt 20; čebula 24-29; f žo; 50 pižol v stroč-i 60-70; cikorija 30-35; radič 50-60; solata endivija 50-65; melancane 30-40; paprika 40-50 jrumena paprika 120-135; paradižniki 30-45; bučice 20-25; buče 45-50. Breslve extra 160-180, I. 110-150, li. 40-80 hruške I. 120-130, H. 70-80; smokve 70-119; suho grozdje 120-140. MED ROVIGO. Naraven med 330-350 lir kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Cene od proizvajalca do grosista fco odhodna postaja: dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1955 v škatlah 5 in 10 kg 120-130 lir kg, v škatlah 1 kg 145-155, v škatlah 500 g 155-165, v škatlah 200 g 195-205. Tiikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1955 v škatlah 5 in 10 kg 140-150, v škatlah 1 kg 150 do 160, v škitlrh 500 g 165-175, y škatlah 200 g 205-215. nistrstvo za kmetijstvo ceni, da bosta izvoz in domača poirošnja y sezoni, ki se začne 1. avgusta, dosegla 4 2 milijonov bal, medtem ko sta v sezoni 1955-1956 znašala 11,3 milijona bal. Cena volni je v iNew Yorku y tednu do 3 avgusta popustila od 138,5 na 136 stotinke dolarja za funt, medtem ko je v Londonu vrsta 64s B napredovala od 116 1/2 na 120 1/4 penija za funt. V Franciji je cena napredovala od 1145 na 1170 frankov za kg. V Aleksandriji je bombaž vrste Ka: nak napredoval o 1 98,50 na 99,80 talarja za kantar, ašmu-ni pa je nazadoval od 70,55 na 67 80. KAVČUK V New Yorku je cepa kavčuku v tednu do 3. avgusta napredovala od 33,90 na 34 25 s.oiinke dota.ja za funt; v Londonu od 28 1/8 penija za funt na 29 3/5 pri kupcu in od 28 3/8 na 29 3/4 pri prodajalcu. KOVINE Med barvastimi kovinami je najbolj zanimiv skok cene elektrolitičnega bakra, ki je že več mesecev nazadovala. Ponoven dvig cene temu strateškemu artiklu je očitno v zvezi s kiizo zaradi Sueškega prekopa. Cena se je v tednu do 3. avgusta dvignila v New Yorku od 36 na 39,45 stotinke dolarja za funt. Cena činu ni š a v tej smeri, pač pa je nazadovala od 97,75 na 97,50 stotinke dolarja za funt. Cena svincu je o-stala sicer neizpremenjena pri 16 stotinkah, vendar se je utrdila. Antimon Laredo neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 50 dolarjev za tono, staro železo je napredovalo od 48,20 na 52,47 dolarja za tono. Živo srebro neizpretrenjono pri . 225-257 dolarjev za steklenico. Cena barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 3. avgusta za 100 kg: čisti cin 941 DM, svinec 148,02 DM, cink Saint Louis 124,89 DM. v- v- v MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 4/7 23. 7. 8. 8. Pšenica (stot. dol. za bušel) 2U45/8 215 Vs 215% Koruza (stot. dol. za bušel) 148 146% 147,— NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 48.— 39.- 30.— Cin (stot. dol. za funt) 92.87 95.48 99,— Svinec (stot. dol. za funt) . . 16 16,- 16.— Cink (stot. dol. i SU od »k !k; tv, %< šir Ms sk, I8i h to Dr, 80: sk, tai kr: Mi sil (ai sk: /e, ter Mj Ha h !o\ 2Vi lit les tei ?.d ki Pr Ml ta- ta io ta de ta ta ta ; ko sk, ie ta ta ta ta sk' ta bo tel Ha ta »a tj; ka oh ei< ti b je la: tec dl d’; ho itn ž?; <«. G n ho nj, so so< ko ta Vp Ca ia žir av ter so ha So St; ta to SO še' tei sta hit Za ori ste sl, ko tal lis ta Va go Pr, sp< sta dr: da tor živ dr, je šk, sk! Be ku bo Ost se da ki;