GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Udeleženci medoddelčnega geografskega seminarja v Pazinu (foto: Andrej Černe). D O B I T N I K I MEL IKOVIH P R I Z N A N J V LE TU 2 0 0 2 Mi lan Natek Ob petinsedemdesetletnici Geografskega društva Slovenije oziroma njegove naslednice Zveze geograf- skih društev Slovenije so bila prvič, na osnovi spreje- tega Pravilnika o priznanjih ZGDS, podeljena tudi Melikova priznanja. Namenjena so predvsem razisko- valcem, ki so s svojimi znanstvenimi izsledki, z izvir- nimi in novimi metodološkimi pristopi obogatili vedenje o slovenskih pokrajinah, razvili in utrdili nove smeri geografskih preučevanj ter prispevali k prodoru in pre- nosu temeljnih geografskih spoznanj in zakonitosti na najrazličnejša aplikativna področja prostorskih in družbenih ved. Prof. dr. Lojze Gosar (roj. 1932) se je po diplomi iz geografije (1955) zaposlil na hidrološkem oddel- ku Hidrometeorološkega zavoda Slovenije, kjer je opra- vil tudi strokovni izpit za hidrologa (1959). Leta 1962 se je zaposlil na Urbanističnem inštitutu Slovenije, kjer je bil med letoma 1992 in 1994, ko se je upokojil, tudi njegov direktor. Leta 1976 je doktoriral s področ- ja agrarne geografije in demografije (»Vpliv gibanja kmečke delovne sile na oblikovanje agrarnega prosto- ra«). Leta 1989 je bil na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani habilitiran za izrednega profesorja za področ- je geografije prebivalstva in regionalno planiranje; slu- šateljem interdisciplinarnega podiplomskega študija prostorskega in urbanističnega planiranja predava predmet »demografija v regionalnem in prostorskem planiranju«. Znanstvenoraziskovalno delo dr. Lojzeta Gosarja sega na različna področja, ki so kakorkoli povezana z urbanistično-prostorskim načrtovanjem. Poglobljeno se je lotil metod izdelave projekcij prebivalstva in delov- ne sile pa geografske členitve socialno-posestne sesta- ve kmetij, ocene potreb delovne sile v kmetijstvu, analize dostopnosti (izohrone) z javnim potniškim prometom itd. Gosarjevo znanstveno in raziskovalno ter aplika- tivno delo odlikujejo široka in poglobljena strokovna razgledanost, poznavanje geografskih značilnosti, pro- cesov in problemov ter kar se da celosten geografski pristop pri reševanju aktualne prostorske problemati- ke. S svojim raznovrstnim delom je obogatil slovensko geografsko vedo, obenem pa je vnašal nove pogle- de na pokrajinski razvoj in utrjeval aplikativno veljav- nost in vrednost sodobnih geografskih spoznanj. V geografiji slovenskega podeželja pa se je uveljavil oziroma utrdil tudi njegov (Gosarjev) indeks zemljiš- ke razdrobljenosti. Prof. dr. Franc Lovrenčak (roj. 1940) je diplo- miral iz geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljub- ljani 1964. leta, kjer je leta 1975 doktoriral na podlagi disertacije »Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči«. Leta 1966 se je zaposlil na Oddel- ku za geografijo FF v Ljubljani, kjer je od leta 1999 redni profesor za fizično in regionalno geografijo. Stro- kovno se je izpopolnjeval na univerzi v Nancyju, Bra- tislavi, Pragi in na Dunaju. Med letoma 1985 in 1995 je bil tudi zunanji sodelavec Oddelka za geografijo Pedagoške akademije oziroma fakultete Univerze v Mariboru. Prof. dr. Franc Lovrenčak je začetnik in utemelji- telj pedogeografije in fitogeografije pri nas in ju je raz- 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK vil do stopnje mednarodne primerljivosti. V njegovi znanstveni bibliografiji so v ospredju metodološka vpra- šanja pedogeografije in vegetacijske geografije kakor tudi številna vzorčna raziskovanja, ki so razširila in poglobila ter na novo osvetlila ter ovrednotila geograf- ske vidike naravnega okolja slovenskih pokrajin. Z njegovimi raziskavami je dobila slovenska geogra- fija nove vzpodbude za proučevanja vloge in pome- na človeka in njegovih vsakokratnih dejavnosti pri spreminjanju geografskega okolja in njegove gospo- darske in socialne funkcije. V številnih študijah in raz- pravah je podrobno in poglobljeno razkril, osvetlil in utemeljil pedogenezo in talne tipe na naših poplavnih območjih. Strnjen in sintetičen pregled pedogeograf- skih procesov in njihovih pokrajinskih značilnosti ter rastlinstva na Slovenskem je objavil v monografiji »Geo- grafija Slovenije« (Ljubljana 1998, str. 173-204). Poleg tega je dlje časa prizadevno in uspešno vodil in sode- loval pri nastajanju in sklepnem oblikovanju slovenske geografske terminologije. Prof. dr. Franc Lovrenčak je eden izmed redkih učiteljev geografije, ki je za »svo- je predmete« pripravil in izdal ustrezne univerzitetne učbenike. Prof. dr. Anton Sore (roj. 1925) je diplomiral iz geografije kot glavnega predmeta na Prirodoslov- no-matematični fakulteti ljubljanske univerze leta 1951. Zaposlil se je na celjskem učiteljišču, ki mu je ostal zvest vse do upokojitve leta 1990. Leta 1954 je opravil pro- fesorski (strokovni) izpit in leta 1965 je na osnovi pred- ložene disertacije »Agrarna geografija Zgornjega Sotelskega« doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1984 je bil izvoljen za izrednega pro- fesorja na Pedagoški akademiji v Mariboru. V obdob- ju 1974-1986 je predaval na celjskem dislociranem oddelku mariborske PA izbrana poglavja iz predme- ta Spoznavanje družbe - geografija. Poleg rednih šolskih in drugih pedagoških obvez- nosti, ki jih je vseskozi odgovorno opravljal, je prof. Anton Sore še vedno našel čas in dovolj delov- nih moči za svoje strokovno izpopolnjevanje in znans- tvenoraziskovalno delo. Sodi med tisto prvo povojno generacijo razumnikov, ki je odločilno prispevala k razvoju in uveljavitvi sodobne geografije v Sloveni- ji na različnih področjih. Soretova znanstvena preu- čevanja segajo na različna področja geografije in so v glavnem osredotočena na Posavinje in Posotelje. Z vso potrebno znanstveno natančnostjo in doslednostjo je sledil korenitim pokrajinskim spremembam v Šaleški dolini, geografskim vzrokom in učinkom zemeljskih pla- zov, potresa na Kozjanskem, rudarskih ugreznin v Velenjski kotlini. Vrsto študij in razprav je namenil prebivalstvu in z njim povezanim pokrajinskim spre- membam. Raziskal je oskrbo Celja s kmetijskimi pri- delki, zarisal in ovrednotil je prometne in turistične tokove, počitniška naselja v Posavinju, kmetijstvo v Savinjski dolini s posebnim ozirom na pridelovanje pšenice, pisal je o geografskih značilnostih strešnih kri- tin, pokopališčih, nekdanjih sejmih itd. Soretova bib- liografija obsega blizu 60 tehtnih razprav in študij, ki so objavljene v geografskih, zgodovinskih in drugih strokovnih publikacijah in zbornikih ter v dveh samo- stojnih knjigah. Znanstvenoraziskovalno delo dr. Anto- na Soreta je vsebinsko pestro in raznovrstno, na nekaterih področjih pa celo pionirsko in pomeni dra- gocen in izviren prispevek v temeljno zakladnico slo- venske geografske misli. S T A N O V S K A P R I Z N A N J A V LETU 2 0 0 2 Mi lan Natek Na rednem letnem občnem zboru Zveze geograf- skih društev Slovenije, ki je bil 4. aprila 2002, so bili na predlog Komisije ZGDS za priznanja in imenova- nja ter Izvršilnega odbora ZGDS soglasno sprejeti in potrjeni predlogi, in sicer za naša naslednja stanov- ska priznanja: Mel ikovo pr iznanje, ki je namenjeno za življenjsko delo in odmevne izsledke na področju znanstvenoraziskovalnega dela proučevanja geograf- skih značilnosti in posebnosti Slovenije, so prejeli: prof. dr. Lojze Gosar, prof. dr. Franc Lovrenčak in prof. dr. Anton Sore. Priznanje Z lata plaketa ZGDS, ki je namenjena posamezniku za življenjsko ali večdesetletno odmev- no delo na področju geografije, so dobili: Dragica Bor- ko, Adica Jamnišek, Dušan Logar, mag. Branko Mlinar, Dragica Novak, Zvonko Rus, Raul Šiškovič, Milan Vreča in dr. Marko Zerovnik. Poleg posameznikov dobijo Zlato plaketo ZGDS še Ljubljansko geografsko društvo kot pobudnik in začet- nik stanovskega povezovanja slovenskih geografov in Mariborsko geografsko društvo ob petdesetletnici ustanovitve, in sicer za vsestransko ter odmevno delo na področju povezovanja in izobraževanja geogra- fov na območju Severovzhodne Slovenije. Enako priznanje dobi tudi Knjižnica Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je s svoji- mi bogatimi zbirkami in aktualnimi knjižnimi novostmi vseskozi prispevala k seznanjanju geografov z usme- ritvami geografske teorije in metodologije po svetu in s tem vsaj posredno vplivala na razvoj slovenske geo- grafske misli in njenih raziskovalnih usmeritev. Srebrno plaketo ZGDS, ki je stanovsko priz- nanje za več kot dvajsetletno delo v geografiji in v nje- nih društvenih organih, so prejeli: Igor Lipovšek, Mira Marija Sajko, Janja Turk in dr. Maja Umek. Bronasto plaketo ZGDS, ki je društveno priz- nanje za več kot desetletno delo v stroki in geograf- skih društvih, prejmejo: mag. Valentina Brečko Grubar, mag. Jerneja Fridl, dr. Karmen Kolenc Kolnik, dr. Mar- ko Krevs, dr. Darko Ogrin, dr. Tatjana Resnik Planine, dr. Irena Rejec Brancelj in dr. Ana Vovk Korže. 27