29. številka. Ljubljana, petek 6. februarja. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za či>trt leta 3 gold. 30 kr., za en mesoc I gold. 10 kr. Za pošiljanju na dom bo računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po pošti prejoraan za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. čo bo tri- ali večkrat tiBka. Vsakokrat so plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj bo izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu. Vseučilišče, ki se denes v Zagrebu snuje, sicer ne bo imelo oficijelnoga imena: jugoslovansko vseučilišče, nego zvalo se bo vseučilišče Franje Josipa, tako je namreč ustanovljeno v zadevnem zakonskem članku. Mi nečemo preiskavati, kar bi denes tudi pre-kesno in odvisno bilo, kakšni so bili razlogi in kakšne potežkoče, za voljo katerih se nij sprejelo ime: jugoslovansko vseučilišče. Naj se pa imenuje zagrebško vseučilišče ali jugoslovansko, ali Franje Josipa, ali kakor si uže boče inače, na tem baš mnogo ležeče nij, glavna stvar je, da se vseučilišče faktično odpre, in to se bo brž ko ne uže to jesen zgodilo. Mi Jugoslovani nijsmo imeli do sedaj nobenega vseučilišča. Zgodovina zadnjih četiri sto let nij bila pri nas ugodna stvar-janju visokih uČilišč. Zunanji sovražniki pa tudi domači protivniki zavirali so naše politično in naše kulturno razvijanje. Sicer tudi še denes nij popolnem premagan niti zunanji sovražnik niti domači protivnik, ven dar sta pa obadva uže tako oslabela, da nam uže toliko časa in toliko sil preostaja, da moremo svoje delovanje tudi na otvoritev višjih kulturnih zavodov obračati. Dokaz temu je stvoritev vseučilišča v Zagrebu. — Belgradska visoka šola, zagrebška pravoslovna akademija in nekakšni Ljubljanski licej, so bila do sedaj jugoslovanska višja bore-nčilišča! Jugoslovanska omladina je morala do sedaj iti v Gradec, na Dunaj, v Prago, v Hudim-Pešto, v Padovo in na druga tuja vseučilišča. Na teh vseučiliščih na vzela se je odviše tujega duha, tujih na zorov, tujega mišljenja, ter tako nehote pri šla v neko dušno razporo s svojim lastnim narodom. Ona nij razumela po polnem svojega naroda, narod pa nje ne. Mi ne trdimo, da je to vseskozi bivalo, večina naše omladine je ostala verna svojemu narodu tudi n tujem, mnogo jih je pa vendar ravno na tujih vseučiliščih odpalo. Zagrebško vse učilišče bo temu v okom prišlo. Znanosti in umetnosti, na njem gojene, bodo dobile slovanski značaj, omladina iz Bolgarskega, iz Srbije, iz Hrvatskega in is Slovenije bo prišla v neposredni dotičaj, v neposredno ^pbčenje, seznanila se bo, sprijateljila 5 in vse to bo za razvitek, za razširjenje in utrjenje jugoslovanske ideje neizmerne koristi. Ka kor je bilo Praško vseučilišče iz prvine za četiri narode osnovano in sicer ravnopravno osnovano, ravno tako bodo tudi na zagrebškem vseučilišči Bolgari, Srbi, Hrvati in Slovenci, kakor se nadejamo, ravnopravni Od Triglava do Balkana bo zagrebško vse-nČilišče z navdušenjem pozdravljeno. Hrva tom pa gre zasluga in zahvala, da so z ne malimi materijalnimi stroški, in z junaškim premaganjem vsakovrstnih zaprek ustvarjenje vseučilišča omogočili. Sabor je odboru, sestavljenem v svrho oživotvorenja vseučilišča, 40.000 gold. za namirenje prvih stroškov na razpolaganje postavil. Odbor dela neumorno. Sam ban Mažuranič prisustvuje njegovim posvetovanjem, ter se živo zanima za njegove nasvete. Prva odborova skrb je, da se najdejo in osi-gurajo sredstva, potrebna za utemeljenje in vzdržavanja vseučilišča. Vseučiliščni zaklad, stvorjen po dobrovoljnih prinescih, ima nekaj črez 300.000 gold. glavnice. Preteklo leto je vrgel nekaj črez 12.000 gold. obresti. Poleg tega zaklada, nosi sirotinski deželni zaklad, neimajoči nobene prave svrhe, na leto 24.000 gold. obresti, katere so bodo mogle brez žalbe kakšuih drugih koristi za vseučilišče upotrebiti. S tema dvema zakladoma je tedaj letni dohodek 36.000 gold. zagotovljen. S tem pa še polovica potrebe nij pokrita. Druga polovica potrebe namer java se pokriti iz kupovnine prodati se ima-joče graščino Kutjevo v Slavoniji, ki je last naukovnega deželnega zaklada. Zemljišče Kutjevske graščine (uekdajna jezuitska ab-batia de Gotho) meri mnogo črez četiri štir-jaške miljo, tri štirjaške milje so sami gozd, ter je baje poldrugi miljou gold. vredno. Obresti iz te glavnice bi že sami vseučiliščne stroške pokriti mogli. Iz tega se vidi, da je materijalna stran vseučilišča osigurjena. O duševnej strani bodemo pozneje katero spregovorili. Duša vseučiliščnega odbora je predsednik jugoslovanske akademije dr. Rački. Mažnraničeva vlada ima res blagoslovljeno roko. Vse kar god predvzame, vse se jej nekako kakor samo po sebi poda, vse se jej posreči. Mažuraničevo ime bo v zgodovini hrvatskega naroda, in sploh jugoslovan-stva častno mesto zavzimalo. Slava mu ! V Zagrebu 3. februarja 1874. Politični razgled. MotruiiJ^ fležele V Izubijani 5. februarja. V elr-šavneni zboru se je razdelilo poročilo budgetovega odseka o vladni predlogi tikoma odpravljenja inseratnega davka. Odbor je sprejel vladno predlago z izpuščenjem §. 2, ki obBega določbo o časniškem štemplju za naznanilne liste. Poročilo povdarja, da je uže leta 1872 tadanji proračuuski odsek zbor niči predložil iz lastne inicijative zakonsko osoovo, naj se inseratni davek odpravi, ka tera bi se bila tudi gotovo sprejela, ko bi se jej finančni minister ne bil nasproti postavil , ne iz financijelnih — kajti znaša ta davek le 300.000 gld. — nego veliko bolje iz formalnih uzrokov, češ, da je oni znesek uže pri dohodkih upisan. Razen tega je bil odsek sklenil resolucijo, v kateri je od vlade zahteval, naj inseratni davek revidira. Tej zahtevi vlada v pretekli sesiji nij mogla zadostiti, zaradi pomanjkanja časa ne. V tej sesiji pa je finaneminister predlagal, naj se inseratni davek popolnem odpravi. Postava ima 1. julija 1874 veljavo dobiti. #.* Dunaja so brzojavlja, da so izpustili iz preiskalnega zapora znanega Ofen-hajma. Dal je milijon goldinarjev kavcije. Svobodomiselni Čehi so bili napravili 1. febr. v Mclniku velik banket na Čast dr. Sladkovskemu. — „Pokrok" od vtorka ponavljaje izreka, da je tudi Kiegrova stranka uže pred dvema leti izjavila se, da neče med „pravno stranko" šteta biti. ###••**»tutn je ogerski minister Ziči odgovoril na njibovo pritožbo zavoljo magja-renja pri železnicah , da na hrvatskih železnicah ne bode nihče magjarskega jezika silil. V zbornici oijerskih poslancev je tikoma zakonske osnove o iztočni železnici Simonvi izrekel, da se je nadejal, da bo vlada zaradi izida glasovanja to zakonsko osnovo odložila. Szlavv odgovori, da, ker je majoriteta tako majhna, res prevzema veliko odgovornost, a še večjo bi imel, ko bi osnovo, ker ima večino, odložil. Koloman Tisza predlaga, naj se zadeva iztočne želeinice brž ko moči reši. Ta predlog se sprejme. Levica bo vse moči napela, da dobi pri zadnjem branji večino, tla podere to postavo in z njo vred tudi mnisterstvo. Razburjenje je strašno. „Pe^ti Napio" omenja k temu: n Večina 13 glasov pač osigurja izvršenje zakonske osnove, a »inisterskega položja ne more utrditi. Kaj misli vlada najprej storiti, je neznano. Morebiti bode provocirala v kakem drugem političnem vprašanji odloženje zb ruice." „Pester Lloyd" pa: „Mogoče je, da zaradi ugodnega glasovanja Szlavvjev kabinet ostane, toda položje se definitivno nt more izčistiti." Vitanje ti rž« ve. Minski vladni list razglaša carjev ukaz, vsledkaterega so pomiloščene vse osobe, katere so bile pred letom 1871 političnega zločin s t v a obdolžsne. Neki drug razglas objavlja odpravljenje generalnega gubernijalata v Odesi. Francoska narodna skupščina je zavrgla več nasprotnih projektov tikoma davkov, pred vsem pa o pridobitnem davku. Minister Desseilligny je imel v Neversu govor, v katerem je rekel, da je treba daljšega miru v interesu dela, javnega miru rn definitivnega rošenja vprašanja tikoma bodočnosti. On apelira na slogo in mir in poživlja vse, naj se vi;de oklenejo in z njo vred skrbe za korist domovine. Poznanski nadškof fjptio€*hnwski je odpeljan v ječo v Franklurt. Ljudstvo nij naredilo nijene demonstracije. Ta mož je, kakor je navada tistih ljudi, ki le za svojim dobičkom letajo, vedno svojo politično barvo spreminjal. Iincl se je celo, in bil je tudi res cesarju Viljemu „persona grata", in pred tremi leti šo najbolj črno-bel. Ker ga je papež poznal, da ima sladke besede, poslal ga je ob času, ko so je Viljem dal za cesarja razklicati, v Versailles, da bi mu ponudil srednjoveko nemško cesarstvo s kronanjem v Porečji „im altertllmlichen sale." Toda modri Viljem in njegov kancler sta videla, na kaj „Pio Nono" cilja, namreč, priti zopet v staro oblast i zato sta grofa Le-dochovvskega odpustila. Od tistega časa je bil zagrizen sovražnik rajba in hud poljsk narodnjak, kakor je poprej svojo narodnost vedel tajiti. Zdaj ima jezavit priložnost v dejanji i/.kusati, da paragrafi za vsakega veljajo. Dopisi. Iz fctuj<»r«k4»3ru 2. febr. [Izvirni dopis.) (Učitelji — državni uradniki!) (Konec.) In učitelji, ki se zdaj tako radi kot svobodni državljani ponašajo, bi se morali po kotih potikati , kamor bi katerega pač dejali, dočim ko si zdaj lebko volijo in tamo delujejo, kjer hočejo in kjer so boljše plačani. Kar se pa tiče želje, da bi učitelji po-Btali državni uradniki in bi tako v tej svesti uspešneje delovali, pravi Drescher, je to naravnost — smešno. Tisti /asi, ko je htan delal mi ža so pn šli in zdaj smo v 19. stoletji in učitelj, ki si ne more spoštovanja pridobiti s svojimi vednostmi in s svojim vedenjem, si ga tudi gotovo ne bode s — „Staatsrock-om." Sicer bilo bi tudi jako nehvaležno, če bi mi deželnim poslancem , ju tom ko so se Še toliko trudili, da so uredili iolstvo po novej postavi, rekli: „Vi ste to vse zastonj delali gospodje! in mi nečemo biti več od vas odvisni", a uehvaležni mi nečcino biti. Tako je tedaj govoril Drescher in končno predlagal, naj graško uč;teljsko društvo izreče: 1. da onej Znojmski peticiji nikakor ne pristopi in 2. naj izreče, da bi taka prenaredba šolskih postav le škodovala šoli in učitelju. Ta dva 'predloga sta bila z velikim aplavzom in enoglasno sprejeta. Nemški učitelji, ki so pa gotovo boljši paedagogi nego naši o d p adniki v Ljubljani, so torej tako obsodili ono peticijo. Če premišljujemo, kaj je pač napotilo te novo pečene Slovence*), da so jeli agitirati za — „Sta&srock", vidimo koj na prvi pogled, da nič druzega nego nagajivoBt. Če bi dejali, da oni iz paedagogičnih razlogov „Staatsrock" priporočajo, bi bilo to dvakrat nemogoče, ker prvič je to zoper vso paeda-gogiko in drugič, če bi se tudi iz paedago-gičnega stališča ona peticija dala priporočati, bi vendar ljubljanski veternjaki tega storiti ne mogli, ker so ravno vse drugo samo — paedagogi ne. Zavrnil nas bode kdo: „Stojte, kaj bo pa vodja Uro vat rekel na to, ki baje pri „društvenih večerih" jako učeno govori o „odgoji pri Athencih?" — Ljubljanski „after-paedagogi" teh ne-ovržljivih načel nečejo poznati, ali jih pa še nikoli poznali nijso, kar je še gotovejše. Sicer bi ti ljudje kot državni uradniki pač ne izgubili svoje svobode, ker je še tako nič nemajo in še sedaj morajo tako plesati, kakor jim od vlade Gariboldi in Pirkar — piskata. Ti ljudje se še potem tudi bahajo v svojem organu, da je za njimi vsa kranjska učiteljska inteligencija. A če mi to inteligencijo (?) opazujemo, vidimo, da so zraven taki reveži, ki niti svojih imen ne znajo pošteno pisati, ali pa taki breznačajneži, katerim se samo po šolskem nadzorništvn sline cede in se zato prilizujejo baje vsegamogočnemn Pirkerju. •) Ti ljudje se vedno ustijo, da bo dobri Slovenci in tako to ime Zlorabijo; tudi vsak pošten Slovenec bi se sramoval takiu sobratov. Toda kranjski učitelji nijso tako malo zreli, da bi šli tem ljubljanskim učenjakom (? ??) na limanice, in se bodo gotovo smijali tej peticiji, ker je ravno zdaj predpust, in je ona, kakor navlašč za ta čas osnovana. Je an. Z 1*iiii 1»Ju 8. febr. (Izvirni dopis.] Državni zbor ima dozdaj še redke seje; glavno delo je v odborih. Kedar bodo odbori dodelali svoje tvarine, potem pride na vr*to poslanska zbornica. Caka je dosti stvari, katere ima rešiti v tej sesiji. Med temi so imenitni predlogi glede reguliranja davka j tu bode morala zbornica paziti, da reguliranje ne bode ob enem povikšanje davka. — Te dni je zopet bilo slišati po mestu razne, večjidel prazne govorice, da se je neki državni poslanec (dr. Oiskra), ki je bil zapleten v borsijske špekulacije, s strupom umoril (njegova goHpa je res dobila vsled tega obžalujoče telegrame iu pisma) , dalje da se delavci zbirajo v predmestjih in se je bati barikad itd. Vse to je ali iz hndobnega namena ali iz gole pustne norčavosti se tro-šalo po kavarnah in krčmah, na vsem nij trohice resnice. Na revolucijo tukaj nikdo ne misli j delavci so mirni , sicer nekaj poparjeni , ker nemajo teh velikih zaslužkov, kakor lani; a toliko še zmirom vsak , kdor hoče delati . najde zaslužka , da h* preživi in sicer bolje, nego kaki slabo plačani mali uradnik. Sicer pa one delavce, ki so brez dela, policija ne pusti tukaj pohajkovati, te-mnč jih pošljo v njihove domovinske kraje. Zato nij mogoče, da bi se nakopičilo po več 1000 delavcev, ki so brez dela. — Denes se je začela pri deželni sodniji pravda zoper glasovitoga sleparja Plahta, kateri je toliko tisoč ljudi lani z borzijskim igranjem spravil ob njihov denar. Možu se mora priznati, da je imel posebni talent za denarne špekulacije, samo da nij vedel ločiti, kaj je moje in tvoje. Bil je nekdaj oficir, a moral kviti-rati, ker se je pregrešil zoper vojaško čast. Leti 1872 odprl je pisarno sa kupčijo z bor-sijskimi papirji. Spoznavši lehkovernost ljudi, ki vsakemu zaupajo, kdor jim obeta velikega dobička napravljal je društva za igranje na borsi, katerim je precej pristopilo na tisoče društvenikov. Prva društva so imela po 100 udov, ki so po 100 gl. vplačali. Takih društev je 47 napravil in tem je res izplačal 470 000 gl. in 173 000 gl. dobička. A drn-štveniki večjidel svojih deležev nijso vzeli, ampak vstopili v druga društva, ki so imela po 500 udov, ki so po 500 gl. vlagali. Na ta način in po drugih vložninah so končno znašala pasiva 2.GGG.000 gl. Nasproti pa se nij našlo več, kakor za 18.000 gl. aktiv. To se pravi, slepariti v velikem stilu. Med poškodovanimi se nahaiajo vsi stanovi: profesorji, doktorji, zdravniki, duhovniki, oficirji, mest-janje, kmetje, moški in ženske, samo — zidova nij nobenega vmes. Ali nij to karakteristično za izraelov rod ? Pravda gre celi teden, ker je mnogo prič povabljenih. Tz I ii*l»niltift 4. febr. [Izv. dop.] Čul je Bvet zvito modrost deželnega zbora gorate kronovine — kdo ne ve, da je on pred zaključenjem zbora protestiral proti volilni reformi. Liberalnega Slovenca kot Mon-signor J. „e tutti quanti" je ta pogumni korak Tirolcev nekako zadovolil, in občudovali smo skupno vsi k opoziciji spadajoči njihov politični manever. — Manje občudovanja kot obžalovanja vreden bil je tragokomični pri- zor tirolskega fanta in dekleta — darnjočih se bogu ljubezni, veselja in šale — katero je kratkovidni brezčutni brzovlak pred nekaj dnevi pri meglenem temnem večeru nad pi-varno Slufovo blizu Bocena povozil, ter jih s parno močjo in s hitrostjo bliska in strele v raj miru in popolne sprave ekspediral. — Treba je tedaj, da ustavoverna vlada ob pravem času zbor zaključi, da ne zapira potem hleva, ko je uže krava ušla, a zaljubljeni ljudje pa tudi ne smejo edino le prometu posvečene kraje ob posvećenje pripravljati. Za pisana svarila in opomine na pravem mestu skrbijo železnice društva, da jih velika večina tirolskih kmetskih prebivalcev ni čitati ne zna, nij krivda deželnega zbora, temnč krivda vsaceera posameznega ; zakaj se ne uči, če ima priložnost. — Da bo priložnost se izobraževati večja, dovolila je sveta večina deželnega zbora, videča v prilmdnjost, kakšne zasluge io čakajo na polji šolstva — v izdatno podporo učiteljev, v povzdigo šolstva — veliko svoto 20.000 gold. — da, mladina, le en milijon duš štejočega prebivalstva bo izvirni izgled kulture in omike, ter da učitelji bodo za naprej sami učitelji, ne zraven tudi možje s keljo in kladivom, ali celo varuhi jnnčkov in ovac itd. — „Land Tirol roagst dann ruhig sein." Kakor v drugih delili Avstrije, tako je tudi v obljubljeno deželo ultramontanstva šiba božja prišla, v podobi strašnega viharja — „široko" — kateri je strehe odkrival, jih na tla pokladal ter stolpe lomil — zarad tirolskih liberalnih prenov; visoko častiti gospod Vincenc iz Incinga pa , p. G. so, ne motim se, tega menenja. Nedavno se je brala v nekem insbruškem dnevniku pritožba in prošnja na deželni zbor , da naj skrbi za postavo, da bodo oni, kateri vino kaze, z napoleonskimi globami n. pr. s 100 do 5000 gld, kaznovani , pristavljajo, da v starodavnih časih se je lupežem roka odsekala , ter namestu izvršitve na steno tabla pribila, na kateri je bilo brati: nWer dem Wein thut die Trauben abzvfacken, Dem thuet man dio IIand abhacken." Ljudje tožijo zmirom bolje in bolje čez pokvarjeno vino , a Btorilo se v tej zadevi nič nij, kor gospodje nltramontanci navdušeni kristjanske ljubezni ne hoteli bi svojim bližnjim rok kaziti, in oni raj vino — samo pridelano — na zdravje nas liberalcev — pij5. Za potencirano zdravje liberalcev bodo razen mnogobrojnih svetnih bogoslovcev tudi kandidatjo regular-klerusa obstoječi iz 37 jezuitov, 10 cistercijenzerjov, 7 servitov — 6 benediktinerjev, 6 praemonstratenzerjev, 2 od nemškega reda, 2 minorita in 1'., kapucinarja, skrbeli. To nijso velike litan;je, pa Slovenec se še manjih ne more naučiti. — Trdovrat-neži in nepoboljšljivi, zakaj se nij ste odhodu p. jezuitov v Repnjah v bran postavili; ne bilo bi mogoče Vam tudi nekdaj našo obljubljeno deželo doBeČi? — Da še kaj o samomomi statistiki tukajšnjega mesteca izveste, povem da se je grof Spancr, graščak, v rodbini onim Špancrom, kateri posedajo večjidel delnic rudnice in tovorne v Zagorji na Kranjskem — zarad slabih družbinskih razmer ustreliti hotel, a se le obstrelil. Z Dfmleiialilgra, dva dni pa svej-čenci, pisanu bliz' Fjedrmana pad Višja garuo. [Izv. dop.] I'»carem d os t čk rat v „Slavenskom Naruodi" dapise ad vseh krajev, kak« ne l'dje prtažlijeja. Pa som djav sam pr Reab' in sćm rjeku: zakaj b' pa Se jast kakove nea povejdav in za kakšen dnobr svet na vprašav. Misliv sem, buh mi grejhje adpusti, de se bua kmeat pr nas vnndr ankrat spa-metvav, pa sea šea zdaj nej. Vsea I' ba skaraj vrjev, cea mu šea taku kaj naumnega pavejŠ. Pastavim: tlikaje akuli sa pa kmjeteh začjeli vse vprejk gavuort, de v Višji gćr' n nejevjero zapislljeja, de buo vsak dnarja dabiv, kdur se paneveri, de je dan dnasji vira u navarnasti, de tu pridgvaja vsi dc-hovni vsaka nedejlja v Višji gor, v Stični, na Karki, v Zagraci, v Ambrllsi, prav pavsod zdaj ne vejdeja drllzga pavejdat, kakor de se cerku pregaja, kar vse vkup neč rejs nej, pa kmetje — pasjebnu nclitcri, vendar ver-jemuo. Gavati se mejkmj(ti, de je tam nuotr na Dllnaji žjč taku hndu za vito, do s' na-beden dehoven ž jo na upa s svjetem abha-jilam it', ampek ga pad sllkja skrije, drgač bi ga Dliuajčanje kar preteapli. Takje suorte 1'žij je vsea pounu, lohku bi vam jih šca dost' naštu, pa saj s' j'h Ičhku sami mislite. — Jast pa up rasam dehovne: ka-ć trejba zmi-ram zdehvat, da j' vira v navarnast' — kir samu iz tega zdihvaja izhajaja tine 17.i o zapisvaji v kriva vira, Ankristu in drugje naumnasti. De bi vas buh patipal s ta debelim parstam ! P. P. Čea s m kakova čarka naruobe pastavu, pa papravte, gaspud urednik, za tu ste, bi djav, ka-li? Domače stvari. — (Notarsko mesto) v Ljubljani, namesto umrlega predsednika kranjsko notarske komore dr. Rebiča, je razpisano. Prosilci se imajo oglasiti v štirih tednib. — (Imenovanje.) G. Ludvik Ravnikar, sekretar pri ljubljanski deželni sod-niji, nekdaj narodni deželni poslanec, je imenovan za c. kr. deželne sodnije svetovalca v Ljubljani. — (Dr. J. vitez Ve ste nek), tajnik deželne kranjske vlade, je izdal zbirko deželnih postav in naredeb za Kranjsko ki jo izšla pri Kleinmajer-Bambergu v Ljubljani. Pravi se, da misli to svoje delo tudi za drage dežele nadaljevati in izdati tudi v slovenskem jeziku. — (f Dr. Mele), Slovenec, deželne sodnije svetovalec v Gradci, vedno naročnik našega lista, je 3. febr. umrl. Pokojni jo bil v vseh krogih spoštovan mož. — (G. J os. Rozman) učiteljski pripravnik drugega lota in domoljuben mladenič je včeraj v Št. Vidu nad Ljubljano za kozami umrl. Ranjki je bil zelo talentiran. — (Koze v Ljubljani) nikakor ne-čejo še ponehati. Obe bolnici, na Poljanah in v Trnovem ste zopet polni. — (Tj e d) izvažajo poslednje dni iz Ljubljane v Trst za tamošnje pivovarne. — (Meso v Ljubljani) je najboljše od pitanih volov po 30 kr., srednje po 2G kr., najslabše po 19 krajcarjev. — (Vreme) imamo trajno solnčuo. — (Ušel) jo iz Ljubljane davkarski uradnik B., ker je bil tako v dolgove zabredel, da nij mogel več braniti se pred nadležnimi „manihejci". A že v Zagrebu se je oglasil na magistratu, ker nij mogel dalje. — (Za „Sokolovo" maškarado) na pustni torek se delajo od strani odbora velike priprave. Upati je, da bode ta večer tudi letos najbolj animiran med predpustnimi veselicami. — (Iz Notranjskega) se nam piše: nZnani nekdanji poslanski kandidat, c. kr. okrajni Hodnik in trgovec Mulej iz Vrhnike je penzijoniran. Ker pravi, da se s premoženjem od 100.000 gold. in s penzijo ne da živeti, vložil je za notari jat, katerega bo menda dobil, ker notarjev manjka". — (Iz Gradca) so nam piše: Vseslo-vansko literarno društvo „Sloga" praznuje 9. februarja v dvorani „pri starem ježn" Preširnovo petindvajsetletnico s sledečim programom: 1. Predsednikov pozdrav; 2. Predavanje o Preširnovem uplivu na razvoj slovenskega slovstva. .'i. Deklamacija Pre.šir-novega „Senana". Med posameznimi točkami bode pevalo r slovansko pevsko društvo višjih Sol". K tej svečanosti vabi vse Preširnovo čestitelje Odbor. — (Za graške slovenske medici n a r j e) so razpisano 4 štipendije po 252 gold. od kranjske deželne vlade razpisane, kjer naj se slovenski medicinci oglasijo do konca t. m. z reverzom, da potem fi let na Kranjskem prakticirajo. — (V Gradci) je drnštvo „ slovanska beseda" obhajala 4. febr. „venček". — (V Ormnž) pride za okrajnega sodnika g. Franc Kmetic. — (Vodja mariborske vinorej-ske šole) g. Giithe je ministerstvu kmetijstva nasvetoval, naj v Avstriji nastavi zaprisežene vinske agente, kar bi po njegovem mnenji povzdignilo vinsko trgovino. Na spodnjem Štajerskem zaznamuje tri mesta kot taka, kjer bi zaprisežen agent potreben bil: Konjice, Rrežice in Završje. — (Pošten jetnik.) Piše se nam: V Litiji jo pred dobrim tednom iz ječe ušel neki zločinec. Čez nekaj časa pride sam nazaj, in ko ga sodnik vpraša zakaj je ušel, odgovori, da se je Šel domov prebleč, ker je ves — ušij gomezljal. Zdaj ima frišno perilo, bo uže nekaj Časa zopet prebil, pravi. — (Morilec) Matije Murnika, po domače Rlekmanovega iz Tupalič, je najbrže Anton Završek, izslužen vojak, kakor to po-izveda deželna sodnija v Ljubljani. Klati se zdaj po Koroškem, in je ravno tak, kakor ga popisujejo, samo brado si je dal obriti, iu nosi samo pod nosom in pred ušesi še kocine. — (Koroška nova „s ve tn i c a".) Poročali smo oni dan o novi „svetnici" na Koroškem v Krasnici. 23. jan. se jo v Celovec vrnila komisija, ki je imela to deklico Julijo Gladnik opazovati. Opazovala je deklico šest dni, v katerih res dekle nij ničesa užilo. Dekle je božjastno, zato nema za voč dni potrebo brane. Prepeljali jo bodo baje v celovško bolnico. — („Novice") so si ali od narodne žabe ali pa od N—ja dale napisati članek o dramatičnem društvu, katerega jedro je jok Aleševčcv, da ne more hromih svojih dramatičnih duševnih otrok v denar spraviti, drugo vse pa okorno in neumno natolcevanje, laganjo in zavijanje , kakor jo to zdaj navada v ostarelih „Novicah", organu naših klerikalnih intransigentov. Će se bode po- trebno zdelo, iz pregovorimo morda še kaj več o tem. Rćizne vesti. * (Pred dnuajsko sodni jo) se je 3. febr. začelo končno obravnavanje proti borzijaocu Plahtu, kateri je kot „bankir" občinstvo skoro za tri milijone goldinarjev ogoljufal. * (Prebivalcev) je v Ctslajtaniji po računu centralno statistične komisije bilo konec 1S73. leta 20,974 645 in sicer 10,206.184 molkih a 10,771.4(51 ženskih. * (Slovanski komitet v Petro-gradn) izda v tem lrtn vseslovansko berilo, katerega ureduje prof. Lamanski. — Delajo se tudi priprave za izdajo vseslovanskega „zbornika", v katerem bodo popisane poli tične in literarne razmere vseh slovanskih narodov. * (Ruskih časopisov) je bilo leta 1873 skupaj 300. Zraven teh izhaja še v Kusi)i 45 poljskih, .32 neaiškib, (5 francoskih, 5 estskib, 4 latinski, 3 hebrejski in 2 finska časopisa. * (23 otrok jo u t o n i 1 o) v Kodlombn na Poljskem. Iz šole so šli na led na jezero. Led se udere in vsi dečki in deklice se ntope. * (Nesreča.) Vlak na žakanjski železnici je povozil hrvatskega kmeta iz Vrbovca tako, da jo prec mrtev obležal. * (Krava o krala tatu.) 20. pretočenega meseca je neki kmet blizu Brna pogrešil kravo v stali, — bila jo ukradena. Na vse kraje leto ljudje, da bi kravjega tatu došli, ker nij mogel še daleč biti. Cez ne koliko ur pride krava z raztrgano vrvjo nama, pa star plašč n<>si na hrbtu. Tatovu so je bila iztrgala in mu še plašč odnesla, v katerem jo bilo precej denarja.] Tat se za denar še nij oglasil. * (Hotel vse soboj vzoti.) Češki listi pripovedujejo, da jo v čeških Toplicah umrl mizarski mojsier, ki so je vse življenje s svojo ženo kregal in se hotel šc po smrti nad njo maščevati hotel. Naredil si je trugo in zglavje v trugi. Ko umrje, ga denejo v to trugo. Ravno ko mrtveca hočejo zabiti, pove mizarski učenec, da je mojster pred smttjo skrivaj nekaj v to trugo pod zglavje dejal. Pogledajo in najdejo ves denar, kar ga je rajni imel. * (Parižki občinski odbor) je vo-tiral 60.000 frankov za mestni ples v Parizu. — Francozjo imajo torej še denarja! Poalfttno. Vnem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescifere du Barry V f.o.v /loroi. Nobena bolezen ne moro izvrstnej Revaloscicre du P>arry zoperstaviti se in odstrani taista brez loka in brez stroškov vso bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pljiicah, jetrah, žlezah, na sliznici, v du§-njaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkolo, sušico, naduho, kašelj, neprabavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, modlico in blje-vanjo tudi oh času nošecosti, scalno silo, otožnost, BUŠenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekom zo-prstavljala se: Spričevalo št. ">7.n42. Gleinach, 14. julija 1873. Valej Revalescierc imam razen Boga v mojih strašnih boleznih v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janez Godec, provizor fare (Jleinach, poŠta Pod goro pri Colovci. Spričevalo št. 62.914. VVeskau, 14. septembra 18G8. Ker sem dolga leta za kronično bolezen zlato žile, na jetrah in zapor vsakovrstno zdravniško pomoči brez uspeha rabil, bciii pribožal v svoji obup-nosti k Valej Bevalesclere, Ne morem se ljubemu Bogu in Vam dovoli zahvaliti za dragi dar narave, kateri je za-mo velika dobrota bil. Franc S t e i n m a n. Tečnejsi kot meso, prihrani Revalesciere pri vulraščenih in pri otrocih »Okrat bvojo ceno za zdravila. V plebastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., II funtov 20 gold., 24 funtov 38 gold., — liovalesciere-Hiscuiteu v pusicah a 2 golti. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah zl 12 ta« 1 foJd. 60 kr., 21 tas 2 goUi. 50 kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta* 10 gold., za 288 Uh 20 golil., - M 576 tas 3« goid. — Prodaje: Harry d u Barry 4 C o m p. na Du- im|l, \VttllflMCblCMMM«) št. 8, V IJullijMUl Bd Hahr, v Gratlct bratje O b e r a ti zniey r, v Ium-bruku Dieobtl & Frank, v 4VlovuJ P. Birn bachor, v I.oučl Lndvig Mftller, v Muriburu F. Ko letnik A M. Mori.', v M«thi.h J. B Stockhauaon, kakor v vaoh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na /se kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Loteriji!«* Nreeko. Na Dunaji 24. jan. 75. 23. 18. 13. 11). V Gradci 24. jau. 25». 24. 81. 82. 90. V najemščino «e daje posestvo „Drenikov vrli*' na Rolllikn poleg Ljubljane — hiša, gospodarsko poslopje in 8 ot alov polja. Posestvo je posebno pripravno za kofetarijo in f/osfihto. Vse potrebno za obdelovanjo polja in za omenjene obrtnije je pripravljeno, ter se odda se živino vred. NajemšČina je primerno mala. Natančneje pogoje [»ovc (24—1) B^ranjo X>i*eiiil£9 hiš. štev. 73, na dunajski cesti, v pisarni Peštanske zavarovalnic™. ■ V najem Ženitna ponudba. Neoženjen, 21 let star, želim deklice od 17—20 let staro v zakon, katera ima 2000 — 3000 gold. premoženja. Službo imam stalno s 500 gld., toda v kratkem pričakujem šs boljše plače. Deklica, ki bi me hotela, naj mi pošlje fotografijo z napisom : J. M. poste restante v Moravče. (22—3) l l l l l l l l l 111 l l za 3, oziroma več let se daje lii*a, pritlična, s krčmo in štacuno vred pri sv. HolfanKu na Kogu, okraja orinuskega, pod dobrimi pogoji. — Dotični dopisi naj so pošiljajo pod napisom Blaž Stiberc, posestnik v Pušencih pri Ormužu (23—3) (Friedau). i 1111111111111 iT Cos. knilj. dvorni pnikar v Mariboru Ivan M. Erhart, priporoča: (91 —15) Puške dvocevke od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene. puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svila (drota) 18 „ n Lefauchcux (lefoše) iz svila od 30 „ r r L a ne aster (lenka-ster) iz svila od . 44 „ „ n Revolverje . . . 8 „ „ „ , Pištole dvocevke . 2 gld. 50 kr. eno cevne . 1 „ 30 .. Dunajska borza f>. februarja. (Izvirno tolegrafično poročilo.) ■notni drž. dolg v bankovcih . »JI* gld. 150 Enotni drž. dolg v srebra ?4 „ 70 1860 drž. posojilo.....101 . — kr. Akcije narodne banke . . 980 Kreditne akcije ... . 236 London........III Napol.......... » C. k. cekini.......— Srebro.........107 25 20 47. ■ iiir I a u e Najnovejše petrolejske varnostne sve-tilnlce i ii.iit,. ■ I konstruiranim nietulje-vim liTBnilniin lučnikom (1 plamen daje 6 hv, miiIi luči), noprepirno najlepša sve-c hm iu vendar f>0 percoutov prihranbe proti vnak.mil (IriiRomu ivetilu. I)u se ne Iti bilo bati konkurencijo , ao cono tiotli-šano nizko postavljene. Za najboljšo kvalitetu au garantira. 1 kn liin.i-K.i svetllnica a steklom in stenjem (ilobt) vred kr. 45, 60. I kuhinjska, stenska ali viseča svotilnica, kompletna kr. M, gld. 1.30, 1.60. 1 čolna sobanaka svotilnica, celo kompletna gld, i, i.ao, i.r>o, i.so. 1 najlepšo opravo, telo kompletna gld. 2, 2.50, a. 1 salonska svotilnica, bogato dekorirana, •uperfinu u\'l 4, Ti, 0, H, 10. 1 svelilnica za studiranju ali ilulo z zastorom l.'l.l 1, I,Ml, 2. 1 »Unuka Hvrtiiint-a za lilovo, prednju sobo itd. kr. »0, gld 120. 1 vinoča Bvutilnica za lileve, preilnje sobe i t. 1 kr. 00, gld. 1.50, 2. 1 viaoča svotilnica za fabrike, dolavice, poslovnico gld 2, 2.50, 3.50 <*«»111». »» ko»i>i», jako lop. 1 velja kr. 20, 36, 46, 05. 1 „ iz Bvilo kr. 60, DO, gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe iz lijonsko svilo, malo, bule gl. 1. „ n n vezano gl. 1.60. n n n velike, raznobarvno gl. 2, 2.50 3.50. I ..len 60 kr. Cepiče za gospe in deklice. Po najnovejši šegi in najlepšo. 1 ca goapo gl. 1.80, 3.50, 8, 8.60. 1 „ deklioe kr. 60, 80, gl. 1.30, 1.50. Bašliki iz najboljega sukna. 1 lep Z vr ve. I lili gl. 1, 1.60, 1.80. 1 najfinejši s svilo vezan gi. 3, 2.60, 3. za otroke kr. 00, gl. 1.20, 1.60. Muf »a iionpe iti otroke. 1 za gospe, jako lep gl. 1.80, 2, 2.50. Cela gurnitura, muf in ovratnik gl. 3.50, 4.50, 8. za deklico gl. 1.60, 2. _ Celo novo za to sezono. Ogrinjala za gospe in deklice: bela, vijolasta, mileča, modra. Bo vsa iz berolinske volno z najlepšimi načrti, za gospe gl. 1.20, l.UO, 2.20, 2.80. 1 največjo, za ogrniti gl. 8.60, 4, 4.50, 6. 1 za deklico kr. «0, 80, »0, gl. 1.20. iCtifje9>i*'-et'pivv iz najfinejše berlinsko volno, s svilo podložene in bogato ■ I .e n kij a iu i ollšpaue. Krni gl. 4.50, z vratnim delom gl. 5.60. Posebno za gospode. Jako lep preiUr.ijenik za goBpodo iz najbolje votne s fino prešitimi prsmi, ovratnikom in luknjami za rokave, tako da se lohko nad vsako srajc« nosi, kim a in greje. Eden 00 kr. Lovske nogavice, visoke. 1 par, velikih, najboljih gl. 1.S0. 1 „ največjih in najboljih gl. 1.00, 1.00, 2.30. Kamašnje najfinejše. 1 par, visokih za Rospe gl. 1.30, 1.60, 1.80. 1 „ za otroke kr. 00, 70, 80, »0. Kosmati ovratniki zu gospe. Silno lepi, za na plešo in vhode. Kdon gl. 2.60, 3.50, 4.60, 6. Otročja oblačilen iz ovčje volne. 1 kr. 00 do 80 1 z rokavi, lopo nupravljena gl .20, 1.60, 1.90. Podplati kot vloga za vsakovrstno obuvalo, vzdržuje nugo buIio in toplo, ao tedaj zdravju posebno ugodni. 1 par za gospo in otroka 25 kr. i gospodo 30 kr. Najnovejše za zimo. velja popolno angleška x«lravlliia obleka. Jo iz amerikanske naturno ko str unske volne in kot kavčuk raztezljiva, ki telo bitro ogreva in je v vedno lebkem lzparjanji vzdržuje. Ta obleka varuje po tem premrazenja, kakor tudi drugih bolezni. Taka obleka za gospode ali gospo obstoji iz: srajce, hlač, 2 parov kratkih ali dolgih nogovic, 1 para žilnih grelcev, 1 para vlog za čevlje. To vso skupaj volja le S gl«l> Predzaznamovano obilno založeno blago se take vrste dobiva edino le pri Kazar Vriediuaiiii, £