Kamniški OBČAN St. 15 Gremo na volitve! V nedeljo, 5. oktobra, se po majskih volitvah v evropski parlament in julijskih predčasnih državnozborskih volitvah z lokalnimi volitvami končuje letošnje super volilno leto. Na voliščih bomo lahko uveljavili svojo državljansko pravico ter izvolili župana in 29 članov občinskega sveta Občine Kamnik, ki bodo krojili razvoj naše občine v prihodnjih štirih letih. Izvolili bomo tudi člane svetov krajevnih skupnosti. Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana predvidoma izide v četrtek, 16. oktobra. Rok za oddajo je petek, 10. oktobra, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, ali e-naslovu: sasa.mejac@siol.net Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si itaXfi Jezikovna šola ANGLEŠČINA NEMŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA RUŠČINA ŠPANŠČINA SLOVENŠČINA V centru Kamnika na Japljevi 4 pri Kavarni Veronika TEL - 831 73 60, GSM - 041 553 711 Vabljeni k vpisu v različne tečaje za otroke in odrasle celo šolsko leto! www.ita-jezikovnasola.com Znanje jezikov vas poveže s spletom in svetom, mi pa z znanjem! Že 25 let! tu S MARKET Veronika Kranjska cesta 3 c, Kamnik UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA GOSPODINJSTVO IN VAŠ DOM. 53. leto Kamnik, 2. oktober2014 Prvi glasovi so že v volilnih skrinjicah, saj so volivci že lahko glasovali na volišču za predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije v občinski hiši. V sredo, na prvi oktobrski dan, je bilo na tem volišču zelo živahno. Kot so nam povedali volivci, med katerimi je bilo spodbudno veliko mladih, se jim zdijo lokalne volitve pomembne, saj na njih odločamo o razvoju nam najbližjega okolja - občine in krajevne skupnosti, v kateri živimo. Za župansko mesto v občini se poteguje osem kandidatov: Marko Šimnovec (DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije), Aleš Lipičnik (SMC - Stranka Mira Cerarja), Zvonimir Kolenik (SD - Socialni demokrati), Matej Slapar (NSi - Nova Slovenija Krščanski demokrati), Robert Kokotec (predlagatelj Uroš Kokotec in skupina volivcev), Janez Balantič (Zares - socialno liberalni), dosedanji župan Marjan Šarec (LMŠ - Lista Marjana Šarca - Naprej Kamnik) in Duško Papež (predlagatelj Emil Grzinčič in skupina volivcev). Za mesto v 29 članskem sestavu občinskega sveta pa volimo kandidatke in kandidate na šestnajstih listah. Na naše uredništvo in na Občinsko volilno komisijo so volivci naslovili kar precej vprašanj glede načina glasovanja, zato na 2. strani objavljamo najpomembnejše napotke, ki bodo volivcem v pomoč pri uresničevanju aktivne volilne pravice. V anketi pa smo občane Kamnika povprašali kako spremljajo volitve in kandidate, katere volitve se jim zdijo najbolj pomembne in kolikšen vpliv imajo na naša življenja tisti, ki sedijo v evropskem oz. slovenskem parlamentu ali razpravljajo na občinski seji? Kako smo sami aktivni v politiki? So nas le polne besede kritiziranja ali smo skupaj sposobni kaj spremeniti? Se dovolj zavedamo, da so volitve pomembne za naš boljši jutri, saj z njimi dajemo glas kandidatu, ki bo zastopal tako naše interese kot tudi interese skupnosti, v kateri živimo? Ali smo v skupnosti, kjer živimo, uspeli ustvariti pogoje za odkrito in pošteno sodelovanje? Ulice so bile za en dan namenjene pešcem, predvsem otrokom Evropski teden mobilnosti sredi septembra že nekaj let evropska mesta poveže v prizadevanjih za človeku prijazne načine mobilnosti. Naše ulice, naše odločitve je slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti. Spodbuditi nas želi, da lahko sami oblikujemo takšna mesta, v kakršnih si želimo živeti, in jih preuredimo tako, da na prvem mestu ne bodo avtomobili, temveč ljudje. Ta slogan je v središču Kamnika zaživel v torek, 16. septembra, ko so ceste zavzeli pešci. Občina Kamnik in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik sta pripravila dan brez avtomobila in motornega prometa v mestu. Okrog tisoč otrok kamniških šol in vrtcev se je na Glavnem trgu povsem sproščeno in varno prepustilo otroški razigranosti, ustvarjalnosti in radovednosti. Marsikaj novega in koristnega so izvedeli ob zanimivih predstavitvah gasilcev, reševalcev, gorskih reševalcev, policistov, še posebej je njihovo pozornost pritegnila policijska konjenica. Več na 11. strani. SASA MEJAC Dvajset let Tunškega glasu Topli jesenski sončni žarki so v nedeljo, 21. septembra, pozdravili praznovanje 20-letnice izhajanja glasila Tunški glas. V prijetnem vzdušju med prijaznimi krajani Tunjic so oživeli spomini na začetke izhajanja krajevnega glasila, ki je že dve desetletji pričevalec zgodovine in aktualnih dogodkov tega lepo urejenega kraja. Pri soustvarjanju glasila in kulturno družabnega življenja v kraju z vnemo, zagnanostjo in srčnostjo sodelujejo krajanke in krajani, med njimi tudi sedanja odgovorna urednica glasila Milena Erbežnik Klanšek. Ob jubileju je podelila spominska priznanja vsem, ki so sodelovali in še dodelujejo pri ustvarjanju glasila, med njimi sedanji in nekdanji člani uredniškega odbora glasila ter prvi dolgoletni urednik Valentin Zabavnik, vestni kronist ter duša kraja in glasila Ivan Nograšek (na fotografiji), Joži Petek, župnik Pavle Juhant, lektorica Sabina Zore, avtorica mnogih prispevkov Urša Klemenc, Matjaž Sedušak za opremljanje glasila s fotografijami, pokojna Cilka Plevel in Tone Palčič ter drugi. Reportažo objavljamo na 5. strani. VERA MEJAČ ¿¿Kh" OPTIKA m OČESNA AMBULANTA Helena Dolinšek s.p. V KAMNIKU na Glavnem trgu 11 tel.: 01/831 70 05, 031 795 960 V DOMŽALAH Breza center, Breznikova 15 tel.: 01/721 64 36 VELIKA IZBIRA in UGODNI POPUSTI S tem kuponom 20% POPUST na korekcijska očala do 15. 11. 2014 TRGOVINA Z ELEKTROMfiTERIfiLOM Perovo 27 (na obvoznici), Kamnik, www.eimareta.si Tel.: 01 83 95 006. 041 707102 Obiščite nas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8-do 12 ure. JESENSKA AKCIJA: 10% POPUST NA VES ELEKTROMATERIAL pri plačilu z gotovino do 15.10. 2014 Ponovno z vami na jesenski sejem v Komendo Konjeniški klub Komenda in občina Komenda vabita od 3. do 5. oktobra na jesenski sejem kmetijske, gozdarske, komunalne, gradbene mehanizacije in vrtnarstva. Na ogled bo tudi velika Izbira mehanizacije za Izkoriščanje obnovljivih virov, vse od strojev za Izdelavo sekancev, cepilcev, drv, peči, solarnih sistemov za pridobivanje blopllna. Razstavljavci vabijo na ogled praktičnih prikazov in razstavo slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem konj. Vstopnine ni. Parkiranje brezplačno. Ves čas sejma bo pod šotorom potekal zabavni program s priznanimi ansambli. PRAZNIK GLASBE se bo odvijal od petka 3. do nedelje 5. oktobra pod velikim šotorom na parkirišču hipodroma v Komendi. Za večerni petkov žur bodo poskrbeli MAMBO KINGS in VIHARNIK, za večerni sobotni žur pa Gadi, Extra band In Trio Šubic. Kako pravilno glasovati na volitvah? 5. oktober 2014, dan, ko boste volivci lahko uresničili svojo državljansko pravico in s tem odgovorno odločali o nadaljnjem razvoju kamniške občine, je pred vrati. Ker na Občinsko volilno komisijo prihaja mnogo vprašanj glede načina glasovanja, podajamo nekaj najpomembnejših informacij oziroma navodil, ki bodo volivcem v pomoč pri uresničevanju aktivne volilne pravice oziroma pravice voliti. Vsak volivec bo na volišču s strani volilnega odbora prejel 3 različne glasovnice, in sicer: - glasovnico, namenjeno glasovanju o kandidatih za župana, - glasovnico, namenjeno glasovanju o kandidatih za člane Občinskega sveta ter - glasovnico, namenjeno glasovanju o članih svetov krajevnih skupnosti. Volivec ima pravico, da se glasovanju o posameznem individualno ali kolektivno voljenem organu lokalne skupnosti odpove in sicer tako, da prejem posamezne glasovnice zavrne. Kako glasovati za župana? Glasovnica za župana bo sestavljena iz imen osmih kandidatov, ki bodo na glasovnici navedeni po izžrebanem vrstnem redu. Za župana glasujete tako, da obkrožite zaporedno številko pred imenom kandidata. Opozarjamo, da lahko glasujete samo za enega kandidata! Vkolikor boste na glasovnici obkrožili dva ali več kandidatov oziroma iz vaše glasovnice ne bo razvidno, kateremu kandidatu dajete svoj glas, bo volilni odbor vašo glasovnico na koncu glasovanja, v skladu s pravili, primoran izločiti kot neveljavno. To pomeni, da vaš glas ne bo upoštevan. Na glasovnici bodo kandidati za župana navedeni po Volitve v Občinski svet so proporcionalne, kar pomeni, da se glasuje o listah kandidatov in ne o posameznih kandidatih. Volivec lahko svoj glas odda samo eni listi kandidatov! Enako kot pri volitvah župana tudi tu velja, da je glasovnica, na kateri sta obkroženi dve številki oziroma listi, neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, ki je oddana prazna. Posebnost proporcionalnih volitev je v tem, da lahko volivec na glasovnici, pri listi kandidatov, za katero glasuje, označi kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost, t.j. preferenčni glas. Volivec lahko da pre-ferenčni glas samo enemu kandidatu. V kolikor volivec odda samo preferenčni glas, ne obkroži pa zaporedne številke pred imenom liste, je glasovnica veljavna, glas pa je namenjen listi, na kateri se nahaja kandidat in seveda izbranemu kandidatu, ki mu volivec nameni preferenčni glas. Poimenski seznam kandidatov na posameznih listah skupaj s številkami, ki jim pripadajo, je bil objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana, vanj pa lahko vpogledate tudi na občinski spletni strani. Seznami kandidatov bodo prav tako nameščeni na vidnih mestih na voliščih. Kako glasovati za člane svetov KS? Volitve v svete krajevnih skupnosti, enako kot volitve župana, potekajo po večinskem volilnem sistemu. Navedeno pomeni, da se glasuje za (največ) toliko kandidatov, kolikor članov sveta krajevne skupnosti se voli v posamezni volilni enoti. Volivcem se zdi navedeno pogosto nenavadno, vendar je vsakršen strah popolnoma odveč, saj bo na vsaki naslednjem vrstnem redu: Anketa ob super volilnem letu 2014 Od puhlih obljub k resnim dejanjem? 1 Marko Šimnovec Predlagatelj: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 2 Aleš Lipičnik Predlagatelj: SMC - STRANKA MIRA CERARJA 3 Zvonimir Kolenik Predlagatelj: SD - SOCIALNI DEMOKRATI 4 Matej Slapar Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 5 Robert Kokotec Predlagatelj: UROŠ KOKOTEC IN SKUPINA VOLIVCEV 6 Janez Balantič Predlagatelj: ZARES - SOCIALNO LIBERALNI 7 Marjan Šarec Predlagatelj: LMŠ - LISTA MARJANA ŠARCA - NAPREJ KAMNIK 8 Duško Papež Predlagatelj: EMIL GRZINČIČ IN SKUPINA VOLIVCEV Glasujete tako, da obkrožite zaporedno številko pred imenom kandidata. Kako glasovati za člane občinskega sveta? Glasovanje o listah za Občinski svet je izredno pomembno, čeprav se tega vse premalokrat zavedamo. Od izvolitve članov Občinskega sveta je namreč odvisno, kako široko koalicijsko podporo bo imel bodoči župan -večjo podporo ima župan v Občinskem svetu več dela lahko opravi. In obratno. Podobno, kot je to v parlamentu. glasovnici jasno zapisano, koliko kandidatov se lahko voli. V večini krajevnih skupnosti boste tako lahko obkrožili številke pred sedmimi imeni, v nekaterih manj, vsekakor pa pozorno preberite in upoštevajte navodila, ki bodo zapisana na glasovnici. Tina Trček, univ. dipl. pravnica, tajnica Občinske volilne komisije po naslednjem vrstnem redu: Preferenčni glas 1 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 2 SD - SOCIALNI DEMOKRATI 3 SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4 LISTA ROBERTA KOKOTCA 5 CIVILNA INICIATIVA KAMNIKA ZA MOJE MESTO IN VAS 6 SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 7 LISTA DUŠANA PAPEŽA 8 LTS - LISTA ZA KAMNIK 9 SOLIDARNOST, ZA PRAVIČNO DRUŽBO 10 ZDRUŽENA LEVICA - STRANKA TRS 11 ZARES - SOCIALNO LIBERALNI 12 SMC - STRANKA MIRA CERARJA 13 LISTA ZA PRIHODNOST KAMNIKA (ZaAB IN LDS) 14 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 15 LMŠ - LISTA MARJANA ŠARCA - NAPREJ KAMNIK 16 SMS - STRANKA MLADIH SLOVENIJE - ZELENI EVROPE Glasujete tako, da obkrožite zaporedno številko pred imenom liste. V zadnji stolpec lahko vpišete zaporedno številko kandidata, kateremu dajete svoj preferenčni glas. Konec tedna se z lokalnimi volitvami končuje letošnje super volilno leto. Po majskih volitvah v evropski parlament, julijskih predčasnih volitvah v Državni zbor RS so na vrsti še lokalne volitve, na katerih izbiramo župana in kandidate za občinski svet. Če nam ne bo uspelo izbrati župana v prvem krogu, čez štirinajst dni sledi še drugi krog volitev. Nato naj bi imeli volivci v naslednjih štirih letih mir, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, kar pa po izkušnjah sodeč, ne bi bilo nobeno presenečenje. V kamniški občini je županski stolček očitno še kako zaželen, saj se zanj poteguje kar osem kandidatov, za svetniška mesta pa večje število kandidatov, ki obljubljajo marsikaj. Kaj od teh obljub se po izvolitvi tudi uresniči? Gre le za puhle obljube, s katerimi nas kandidati zavajajo, ali bodo izvoljeni od obljub prešli k dejanjem? Kako volivci sledijo volitvam in kandidatom? Katere volitve se jim zdijo najbolj pomembne? Kolikšen vpliv na naša življenja imajo tisti, ki sedijo v evropskem, slovenskem parlamentu ali razpravljajo na občinski seji? Kako smo sami aktivni v politiki? So nas le besede kritiziranja, ali smo skupaj sposobni kaj spremeniti? Se dovolj zavedamo, kako pomembne so volitve za naš boljši jutri, saj damo glas kandidatu, ki bo zastopal naše interese kot tudi interese skupnosti, v kateri živimo? Ali smo uspeli ustvariti pogoje za odkrito in pošteno sodelovanje? Kaj o tem menijo občani Kamnika, smo povpraševali na kamniških ulicah. Anton: Udeležim se vsakih volitev, saj se mi zdi to izredno pomembno. Tako lahko izrazim svojo voljo. Volim tistega, ki mi je všeč, torej osebo, ki predstavlja določen program in ideje, ne zanima me toliko, v kateri stranki je. Ni mi všeč, da je v politiki in tudi v vsakodnevnem življenju preveč očitkov, vsi se izgovarjajo drug na drugega, namesto da bi gledali v prihodnost. Na ravni države, ne le kamniške občine, so bolj potrebna nova delovna mesta kot zamere, ki jih ljudje gojijo drug do drugega, politikov ali političnih strank. Menim, da so bile državnozborske volitve najpomembnejše. Za svojega kandidata na lokalnih volitvah sem se že odločil, čeprav nisem prepričan, da ima lokalna politika sploh kakšen vpliv. Želim, da se Kamnik razvija v pozitivno smer in da smo med seboj prijatelji, da si pomagamo, brez očitkov in »fovšarije«. Zinka, Sanda, Enej, Inja in Nik: Na volitve greva. To je najina državljanska dolžnost in morda lahko premakneva en delček v smeri, kamor želiva, da gre naša država. Državnozborske volitve so bile seveda najbolj pomembne, a nasploh je preveč volitev in referendumov. S stroškovnega stališča bi bilo smiselno razmisliti, da bi imeli več volitev na en dan. Vsak, ki kandidira na volitvah, ima vizijo, potem pa, ko pride na določeno mesto, vidi, da določenih predvolilnih obljub ne more izpolniti. Pa ne zato ker noče, temveč zato, ker ne gre. Politiki imajo srečo, da imamo ljudje tako kratko pamet, da si ne zapomnimo vsega, kar nam obljubijo. Od posameznika je odvisno, ali lahko moralno opraviči, zakaj določenih predvolilnih obljub ni zmogel izpolniti. Veliko kandidatov si nenazadnje želi to službo, saj je lepa, plača je zagotovljena, zato so na začetku tudi obljube velike. Prepričani sva, da je na razpolago dovolj denarja, le lovk, ki so prisesane na ta denar, je preveč. Tu bo potrebno nekaj ukreniti. Tudi sami smo preveč negativno nastrojeni in apatični, saj nas je v zadnjih dvajsetih letih politika zares razočarala. Večne obljube, ki so nas pripeljale do potopa gospodarstva in podobno. Simona: Na volitve grem, saj je to moja državljanska dolžnost. Če greš na volitve, imaš kasneje pravico kritizirati obstoječo politiko, če ne greš, pa je bolje, da si tiho, saj si dovolil drugim, da so se odločili namesto tebe. Zdi se mi, da imajo lokalne volitve večji pomen na naše življenje. Občutek imam, da župan, ki ima več prijateljev v državnem vrhu, lahko več naredi za svojo občino. Torej niso odločilne le predvolilne obljube. Navadni občani vseh odločitev župana in občinskega sveta ne občutimo, vidimo pa lahko, kaj se naredi. Veseli me, da se kamniška občina razvija v pozitivno smer, čeprav ves čas nekaj negodujemo. V določenih delih naše velike občine pogrešam le boljšo cestno infrastrukturo. Mateja, Brina in Stella: Vsake volitve imajo vpliv na naše življenje, zato se jih udeležujem pod pogojem, da vem, koga bom volila in komu bom zaupala svoj glas. Nekaj na »blef« zagotovo ne naredim. Ne volim stranke, temveč osebo. Pomembne so tako lokalne kot državnozborske volitve, čeprav so zadnje pomembnejše, nenazadnje nam država, četudi živimo v občini, narekuje pomembne vsakodnevne stvari. Lokalno gledano je že prejšnji župan dobro zastavil stvari in sedanji župan dobro uresničuje tisto, kar je potrebno narediti. Kaj potrebuje trenutno kamniška občina? Tisto, kar tudi naša država. Ne »težit« malim podjetnikom. Vse velike tovarne v Kamniku so propadle, tisti, ki še delajo, so očitno sposobni, saj so obstali na trgu. Njim bi bilo treba pomagati, da bi lažje zaposlovali ljudi, dali ljudem večje plače... Sem ekonomistka, zato je pomembno, da oseba, ki je na položaju, zna upravljati z denarjem, dobro gospodariti z imetjem v prid širše skupnosti. Zdi se mi, da se ljudje premalo zavedamo, kaj se na političnem področju zares dogaja, le kritiziramo ves čas. Zaupanje ljudi v politiko je nizko, zato tudi kritiziranje vsevprek, to bi se moralo čim prej spremeniti. Nada: Z možem se volitev ne udeležujeva že nekaj let, saj sva nad slovensko politiko popolnoma razočarana. Od osamosvojitve nobena vladajoča politična struktura ni veliko naredila za narod, pa čeprav je toliko obljubljala. I^pnH^^jjj Vsak poskrbi le za svoje žepe. HJ Za bogatejše se je priredila ff- zakonodaja, ostali pa so pa* dli na minimalni nivo, nekateri so celo prišli na beraško i palico. Politika žal kroji naše ? življenje, zadnjih dvajset let * za večino v negativno smer. Lokalna politika je odvisna od državne, ne sprenevedaj-mo se, brez državne politike ne gre. Žal navadni državljani nimamo moči, da bi spremenili stvari, saj so si nekateri to moč prisvojili. Želim si poštenih ljudi na oblasti, če je to sploh mogoče, drugače ni več prihodnosti za mlade. Vojko, Nejc, Tine: Seveda gremo na vsake volitve, to je naša državljanska pravica in dolžnost. Na naše življenje imajo največji vpliv prihajajoče lokalne volitve, pomembne pa so tudi evropske, saj smo nenazadnje del Evropske unije, čeprav se tega premalo zavedamo. Z razvojem kamniške občine sem zadovoljen, če bo tako še naprej, bo zelo v redu. Tilen: Še ne vem, če bom šel na lokalne volitve. Odvisno od tega, ali bom doma v nedeljo. Morda pa se odločim in stopim do volišča že med tednom. Seveda ima politika vpliv na moje življenje, predvsem mi ga slabša. Vsak mesec se sprašujem, čemu plačujem prispevke in zakaj zapravljam denar. Politika v zadnjih letih vse slabše skrbi za svoje državljane. Najbolj pomembne se mi zdijo lokalne volitve, saj vplivajo na okolje, kjer živimo. Lokalna politika sprejema okoljski načrt, ureja ceste, lažje prideš na posvet do župana, kot na primer do predsednika državnega zbora. Pred lokalnimi volitvami spremljam kandidate, po tihem sem se za svojega že odločil. Nad trenutnim stanjem v občini sem kar zadovoljen. Morda bi bilo potrebno več nadzora nad izvajanjem, verjamem, da se je katera narejena stvar v zadnjih letih preplačala. BOJANA KLEMENC Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Grafična priprava in tisk Set d.d., 2. 10. 2014, naklada 16.000 izvodov. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. AKTUALNO 2. oktober 2014 3 Perovski most povezuje V soboto, 20. septembra, je župan Marjan Šarec s predsednico KS Perovo Majdo Rojc in podpredsednico KS Novi trg Bredo Podbrežnik Vukmir s simboličnim prerezom traku uradno odprl prenovljeni Perovski most čez Kamniško Bistrico. Moči so združili krajani obeh krajevnih skupnosti, Občina Kamnik in Športno-kulturno društvo Dober dan, Perovo. Ob prijetnem druženju in lepem kulturnem programu, v katerem so sodelovale vse generacije, smo se v sončnem popoldnevu sprehodili čez prenovljeni Perovski most. Prireditev je povezovala Marta Zabret, za kulturni program pa sta poskrbela Janez Majce-novič, ki je spregovoril o strugi Kamniške Bistrice, zgodovini Perovskega mostu, mostovih, mlinih in še marsičem, postregel pa je tudi z nekaterimi anekdotami, in Jonas Tomšič z zvoki harmonike. Da se je most še bolj bleščal, so ga otroci Vrtca Sneguljčica skupaj z vzgojiteljicami že dan prej okrasili z risbicami. Otroci iz vrtca Zarja so prispevali ilustracije in besedila na znane pravljice in zgodbe, ki so bile zapisane po njihovem pripovedovanju. Čisto za konec pa so nas z atraktivnimi točkami navdušili še člani skupine Street Workout Kamnik. Prenovljeni Perovski most čez Kamniško Bistrico so s simboličnim prerezom traku in krepkim stiskom rok odprli župan Marjan Šarec, predsednica KS Perovo Majda Rojc in podpredsednica KS Novi trg Breda Pod-brežnik Vukmir. Najmlajši prebivalci krajevnih skupnosti Perovo in Novi trg so že pred prireditvijo na delavnici ustvarili čudovite papirnate ladjice, ki so jih z dobrimi željami za prihodnost prepustili toku Kamniške Bistrice. Nekdanja Titanova brv je bila popolnoma dotrajana, tako betonski oporniki kot tudi jeklena konstrukcija in pohodne lesene površine. Za izdelavo projekta je bilo treba pridobiti enajst projektnih pogojev in soglasij, dela pa so se začela izvajati v drugi polovici marca letos. Izvedena je bila odstranitev ograje in lesenega podesta, rušenje obstoječih armirano-betonskih opornikov, začasna prestavitev obstoječih komunalnih vodov, izgradnja novih armirano-be-tonskih opornikov, izgradnja vodomernega jaška, izgradnja prehodnih zidov in plošč, zasip, postavitev jeklene nosilne konstrukcije iz treh delov, končna prestavitev komunalnih vodov na novo brv (vodovod, TK vodi, elektrika SN in NN, javna razsvetljava ter CATV), montaža lesene pohodne konstrukcije (leseni trami 18/16 cm, plohi 5 cm), montaža jeklene ograje, montaža javne razsvetljave z LED lučmi na ograji, novo prižigališče pri trafo postaji, rušenje starega asfalta in robnikov, začasna odstranitev spomenika, izgradnja opornega zidu pri klančini za invalide, zasip na končno višino zaradi dviga višina kote terena, izvedba stopnic iz granitnih blokov, postavite granitnih kock in robnikov, ponovna postavitev spomenika, planiranje in nasip zemljine, sejanje travnega semena na zelenicah, ureditev zelenic, postavitev lesene in panelne ograje, asfaltiranje dostopnih površin in ceste 27. julija, izdelava varnostnega načrta in koordinacije, postavitev žerjava za komunalne vode, izgradnja jaškov za komunalne vode, nadzor za prestavitev komunalnih vodov, nadzor za izgradnjo brvi, izdelava IDZ, DIP, PZI, PGD in PID, plačilo služnosti za komunalne vode ARSO, overitev podpisa za služnost, vpis v zemljiško knjigo, obnova vodovoda, regulacija svetilnosti razsvetljave in plačilo zahtevka za izdajo uporabnega dovoljenja. Projekt prenove je financirala Občina Kamnik v vrednosti 280.000 evrov. Zaradi varnosti osnovnošolskih otrok iz zaselka Perovo je Občina Kamnik organizirala brezplačen šolski prevoz. V času del je bila vzpostavljena popolna zapora mostu. »Ta most, ki povezuje dve krajevni skupnosti, ju bo povezoval še naprej. Tudi s Pe-rovanjem, ki vsako leto zvabi ljudi v ta prelepi park, kjer se imamo lepo. Poleg tega bi pohvalil tudi fante iz kluba Street Workout Kamnik, telovadbe na P ✓l/ Otroci in vzgojiteljice Vrtca Sneguljčica so most okrasili z risbicami. Lista Marjana Šarca NAPREJ LMŠ KAMNIK Marjan ŠAREC V www.marjan-sarec.si prostem, ki so vložili ogromno truda in ur, da so postavili telovadna orodja z našo pomočjo. Tudi mi smo med seboj spletli most in sodelujemo zato, da mladi ne posedajo po lokalih, niso pred računalnikom, temveč da življenje posvetijo kulturi telesa. Občina Kamnik si bo še naprej prizadevala za obujanje takšnih lokacij, mostov, parkov. Pravkar smo začeli delati manjkajočo povezavo severni del peš poti, manjka nam še južni del, kjer pa smo odvisni od soglasij krajanov,« je zbrane nagovoril župan Marjan Šarec in jim zaželel čim več varnih korakov čez prenovljen Perovski most. JANJA ZORMAN MACURA Z atraktivnimi točkami so navdušili še člani skupine Street Workout Kamnik, ki so v neposredni bližini mostu z veliko dela in zagnanosti ob pomoči Občine Kamnik postavili telovadna orodja na prostem. Ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar prevzela posle Novoizvoljena ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je v petek, 19. septembra, prevzela posle od svojega predhodnika Uroša Grilca. Ob primopredaji ji je zaželel uspešno delo in izrazil upanje, da bo pogumno zagrizla v razvojne usmeritve, da bo kultura imela močno vodstvo. Nova ministrica pa se mu je tudi v imenu vlade zahvalila za njegovo dosedanje delo. »Verjamem, da je to težko delo, ampak mislim, da je tudi lepo, ker resnično nekaj prispeva k temu, kar si vsi želimo, se pravi k boljšemu življenju vseh,« je podarila ministrica in dodala, da si bo prizadevala spremeniti odnos do kulture na način, da kultura ne bo razumljena zgolj kot strošek, ampak predvsem kot priložnost za vse nas. Po njenih besedah je njena prva naloga podrobnejša seznanitev s stanjem na ministrstvu, s prejeto dokumentacijo, predvsem pa z novimi sodelavci, za katere je dejala, da so »tista sila, ki jo je treba motivirati, da bomo s skupnim delom in z vsemi deležniki izboljšali položaj kulture v državi.« Napovedala je, da bo vodila odprt dialog z vsemi deležniki, da si bo prizadevala za združitev sinergij ter da bo ministrstvo pod njenim vodstvom nadgradilo obstoječi kulturno politični model v okviru realnih možnosti in finančne situacije. »Ob tem pa si bom seveda prizadevala za več sredstev za kulturo, predvsem iz evropskih skladov,« je še poudarila ministrica in dodala, da bo v svojem mandatu delovala tudi na področju povezovanja z drugimi resorji, predvsem z gospodarstvom, spodbujanjem podjetništva in z novimi projekti, ki povezujejo kulturo s turizmom. N Si 4 2. oktober 2014 MED NAMI Kamniški OßCAN 60 let Lovske družine Kamnik Lovstvo na Kamniškem ima že dolgo zgodovino in sega v prejšnje tisočletje, ko so bile vse slovenske pokrajine sestavni del velike Avstro-Ogrske države. Po razpadu fevdalizma so glavno besedo obdržali Nemci, ki so pritiskali na gospodarsko šibek narod, Slovence. Sistem je uveljavil pravico do lova lastnikom zemljišč, predvsem gosposki. Manjša lovišča so bila združena v občinska lovišča, ki so jih dajali v zakup na javnih dražbah. Nastal je zakupni lovski sistem, ki je omogočil lov premožnejšim slojem, večinoma tujcem. V teh okoliščinah se je porodila misel o ustanovitvi lovskih klubov in društev ter Slovenski lovski organizaciji. Med nastalimi organizacijami v letu 1905 zasledimo Lovski klub Kamnik, ki se je kasneje preimenoval v Lovsko društvo Kamnik, kar potrjuje vpis v register št. 1174 z dne 7.2.1905/ARS. Sledile so spremembe v lovski zakonodaji in po drugi svetovni vojni, kot je za širše območje Kamnika značilno, so bile lovske družine združene v okrajne lovske svete, samostojne pa so postale šele po letu 1954. LD Kamnik je bilo 1. oktobra 1954 z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica dodeljeno lovišče v izmeri 4320 ha. Ta datum smo člani LD Kamnik sprejeli kot rojstni dan naše Lovske družine. Lovišče Razstava v lovski koči v Palovčah. Zvonimir Kolenik kandidat za župana DEJANJA za Kamnik je razdeljeno na štiri revirje zaradi boljšega nadzora in se nahaja pretežno na območju občine Kamnik. Glede na življenjske pogoje in konfiguracijo terena si življenjski prostor deli srnjad, divji prašiči, gamsi, lisice, jazbeci, zajci, kuna zlatica in kuna belica, raca mlakarica, fazani, siva in črna vrana, šoja, občasno se pojavijo tudi mufloni in redkeje jelenjad. Lovska družina Kamnik je v nedeljo, 7. septembra, praznovala 60-letnico uspešnega delovanja. Šteje 54 članov, od tega so trije lovski pripravniki. Družino vodi devetčlanski Upravni odbor na čelu s starešino Marjanom Osolnikom, nadzor nad delom pa je zaupan tričlanskemu Nadzornemu odboru s predsedujočim dr. Aleksandrom Dopliharjem. Priprave na praznovanje 60-letnice so se začele že lani. Ustanovljen je bil Odbor za pripravo in izvedbo programa, povezanega s praznovanjem. Temeljni cilji so bili dogovorjeni in potrjeni na Občnem zboru LD Kamnik v letu 2013 in 2014. Najprej smo uredili in deloma prenovili lovsko kočo v Palovčah ter njeno okolico, začeli z zbiranjem pisnega in slikovnega gradiva za zbornik, priredili nekaj odmevnih strelskih tekmovanj v počastitev 60-letnice, enotno opremili članstvo z lovskimi klobuki, nabavili ustrezno število lično izdelanih spominskih značk, poskrbeli za foto-dokumentacijo in finančna sredstva. Na dan praznične prireditve je bila v lovski koči v Palovčah odprta zanimiva in poučna lovska razstava, ki jo je postavil Janez Klemenc s sodelavci. Popoldanski program se je začel z nam, lovcem znano melodijo, ki vabi na lov, na lov... Praznovanja se je udeležilo več kot 300 obiskovalcev, med njimi predstavniki Lovske zveze Slovenije, Zveze lovskih družin Ljubljana, župan občine Kamnik, predstavniki sosednjih lovskih družin, lastniki zemljišč, na katerih LD Kamnik upravlja z divjadjo ter skoraj vsi člani LD Kamnik, kar potrjuje dobre medsebojne odnose. Nastopili so znani Moravški rogisti in Lovski pevski zbor Škofja Loka. Po pozdravnem nagovoru povezovalca programa Toneta Ftičarja je starešina LD Kamnik Marjan Osolnik na kratko predstavil Lovsko družino Kamnik. Slavnostni govornik mag. Srečko Felix Krope je v imenu LZS pohvalil prizadevnost članov naše družine, poudaril pomen lovstva v slovenskem prostoru in zaželel Lovski družini Kamnik še nadaljnje uspešno delo. DRUŠTVENI DOM MEKINJE ¿^ONlAfc, KOMEDIJE PET PREDSTAV OD OKTOBRA 2D14 DO FEBRUARJA 2015 KONTAKT: 031/ £22- 372 abonmajske vstopnice so prenosljive Zelo zanimiv del kulturnega programa je bil prikaz jelenjega ruka, ki ga je v vsej veličini prikazal večkratni prvak tega zahtevnega oponašanja, lovski kolega iz LD Ribnice Jože Grilj. Člani LD Sela pod vodstvom Jerneja Štrajharja so prikazali lovski ropot in navdušili z usklajenostjo in ubranostjo izvedbe. Sledila je podelitev plaket, priznanj in izročitev listine častnemu članu LD Kamnik Milanu Slanovcu. Priznanja LZS je podelil predsednik mag. Srečko Felix Krope. Znak za lovske zasluge so prejeli: Pavel Iskra, Valentin Šmidovnik, Marijan Pavlič, Gregor Vodlan, Zlati znak za lovske zasluge: Irena Podgoršek, Marjan Tušak, Franc Nograšek, Plaketo za lovsko kulturo II. stopnje - srebrno: Janez Klemenc. Plakete LD Kamnik je podelil starešina Marjan Osolnik. Bronasto plaketo so prejeli: Franc Gradišek, Janez Vidmar, Srebrno plaketo: Miha Brlec, Tone Dermastja, Marjan Rak, Matej Rak, Marjan Schnabl, Janez Tičar, Zdravko Vrankar. Posebne spominske plakete za dolgoletno vzorno sodelovanje z LD Kamnik pa so prejeli: Anton Rems, Igor Štebe, Franc Volkar. Podelitvi so sledili pozdravni nagovori častnih gostov: predsednika ZLD Ljubljana mag. Vlada Bradača, župana občine Kamnik Marjan Šar-ca in predstavnikov sosednjih lovskih družin, ki so LD Kamnik izročili pisna priznanja ob 60-letnici. Občina Kamnik je LD Kamnik že ob občinskem prazniku podelila srebrno priznanje za uspešno delo na področju lovstva in ohranjanja narave, lovske etike in kulture. Po nastopu Moravških rogistov in Lovskega pevskega zbora Škofja Loka je potekala kratka predstavitev lovskega Zbornika, ki na 130 straneh predstavlja Lovsko družino Kamnik. Iz pisnega in slikovnega gradiva je razbrati, da so člani zelo zavzeti pri izvajanju lovsko-gojitvenih načrtov, da dosledno izpolnjujejo obveznosti, upoštevajo predpisana merila in zakone ter tako skrbijo za lovsko kulturo. Zavedajo se, da lovec ne more biti vsakdo, kajti za to plemenito udejstvovanje je potrebno imeti čut za pravičnost in veliko ljubezen do narave. Po zaključku uradnega dela se je starešina LD Kamnik Marjan Osolnik toplo zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k realizaciji prireditve. Za prijetno in sproščeno vzdušje, ki je trajalo do poznih večernih ur, je poskrbel ansambel Veseli Podgorci s simpatično pevko Jožico Kovač, ki je v knjigo vtisov po ogledu razstave zapisala: »Iskrene čestitke ob 60-letnici! Zelo lepa razstava! Še na mnoga lovska leta vam želim! Če ne bi bila oddana, bi sigurno izbrala lovca«. Ob zaključku še misel predsednika LZS mag. Srečka F. Kropeta, ki je v glasilu Lovec št. 5/2014 na strani 269 zapisal: »S ponosom reči smem, lovec sem, lovec sem!« In tega se Kamniški lovci še kako dobro zavedamo.« Lovski zdrav°! MARJAN SCHNABL Prihodnost, v katero lahko verjamemo www.zaprihodnostkamnika.si Zoran Bosancic Kamniški OBČAN MED NAMI 2. oktober 2014 5 Dvajset let Tunškega glasu Življenje na vasi je preprosto, razgibano in plemenito Prijazno jesensko vreme in topli sončni žarki so v nedeljo, 21. septembra, pozdravili praznovanje 20-letnice izhajanja glasila Tunški glas. V prijetnem vzdušju med prijaznimi krajani so oživeli spomini na začetke izhajanja krajevnega glasila, ki je dve desetletji pričevalec zgodovine in aktualnih dogodkov v kraju. Prva številka Tunškega glasu, kateremu je botroval tudi izid knjige Tunjice pod peresom Kamničana Toneta Palčiča, rojenega v Tunjicah, je ob božično-novoletnih praznikih leta 1995 prispela v vsak dom v vasi in razveselila krajane. Avtor knjige je s pomočjo vestnega krajevnega kronista Ivana Nograška in drugih vaščanov ustvaril temelj, da glasilo vse do danes konec vsakega leta razveseli tunjiške domove, letos bo to že dvajseto leto zapored. Zagotovo so imeli prvi člani uredniškega odbora Tunškega glasu močan impulz za ustvarjanje, zbiranje prispevkov, fotografij in piscev. Zgodovino in življenje Tunjic je skozi dvajsetletno pot Tunškega glasu prikazala bogata razstava vseh 19 izdanih številk glasila ter starih predmetov in fotografij Tunjic, ki sta jo v prostorih osnovne šole Tunjice skrbno pripravila krajana Bernarda in Frane Vinšek. Krajanke in krajani so z zavzetim sodelovanjem pokazali, da jim kraj veliko pomeni, z veseljem so razstavili izdelke, ki jih zbirajo in ustvarjajo za lastno veselje in prosti čas. Med njimi je tudi Žerjavov Matevž, ki je z neizmernim navdušenjem prinašal svoje dragocenosti. Razstava, ki jo soustvarjajo stari predmeti, zaprašene fotografije in krajani, nam razkriva, kako je življenje na vasi razgibano, plemenito, preprosto. Ljudje so živeli in pogosto še vedno živijo kot velika družina. Ob starih, predvsem hudomušnih igrah, ki so potekale na igrišču pod šolo, smo spoznali kako so nekoč družabno in veselo preživljali prosti čas. Praznovanje jubileja Tunškega glasu je bilo pravi krajevni praznik. Ob spremni besedi Anžeta Slane, študenta iz Tunjic, so ga pospremili pesem pevk ženske vokalne skupine Vox Annae in pevcev Tunjiškega okteta, zvoki citer Tomaža Plahutnika, recitacije Barbare Klanšek in Anžeta Slane ter hudomušne zgodbe, ki sta jih pripovedovala Ivan in Jože Nograšek. Odgovorna urednica Milena Erbežnik Klanšek je vsem zaslužnim, ki so skozi leta pripomogli, da je glasilo izhajalo, podelila spominska priznanja, med njimi so sedanji in nekdanji člani uredniškega odbora glasila ter prvi dolgoletni urednik Valentin Zabavnik, vestni kronist ter duša kraja in glasila Ivan Nograšek, Joži Petek, župnik Pavle Juhant, lektorica Sabina Zore, avtorica mnogih prispevkov Urša Klemenc, Matjaž Sedušak za opremljanje glasila s fotografijami, pokojna Cilka Plevel in Tone Palčič ter drugi. Prvi urednik Tunškega glasu Valentin Zabavnik je uredniško delo zavzeto opravljal kar 16 let in z ekipo postavil temelje, ki omogočajo, da Tunški glas izhaja še dvajset le po ustanovitvi in je postal prepoznavni znak, ki Tunjice predstavlja širom po okolici. Ob prejemu spominskega priznanja iz rok sedanje urednice Milene Erbežnik Klanšek je obudil spomine na prve korake nastajanja glasila, ki so bili v času, ko se je tehnologija še počasi razvijala, precej težji kot danes. Župan Marjan Šarec je nekdanjemu in sedanjemu uredniškemu odboru Tunškega glasu čestital za odgovorno dvajsetletno delo, ki ga opravljajo s srcem, dušo in veliko ljubeznijo do svojega kraja, da bodo zgodovinski zapisi kraja in ljudi na voljo mnogim naslednjim generacijam. Tako, kot krajani, si tudi župan želi uresničitve velike želje po prepotrebnem kulturnem domu, ki bi nudil prostor kulturnemu in družabnemu življenju tega lepega kraja. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Praznovanje jubileja Tunškega glasu je pospremila tudi pesem domače vokalne skupine Vox Annae pod vodstvom Aleša Sedušaka. Vse izhaja iz preteklosti in se preliva v današnji čas ... smo spoznavali tako ob starih igrah, ki so potekale na igrišču pod šolo, kot tudi ob prikazovanju tradicionalnih opravil. Ivan Butalič je spletal košare in koše, žganjekuho je prikazoval Lado Lanišek, Tone Kancilija (na fotografiji) pa je iz svojih neškropljenih jabolk prešal sladek jabolčnik in ga vsakomur prijazno ponudil. Domačini so na stojnicah ponujali domače pridelke in izdelke, pridne tunjiške gospodinje so napekle domačih dobrot in jih gostoljubno postregle. Vsepovsod je bilo čutiti prijateljsko vzdušje, razumevanje, spoštovanje in sodelovanje med krajani, kar nam je lahko najlepši vzgled. Predmeti, ki sta jih s skrbjo in srčnostjo razstavila Bernarda in Frane Vinšek, izhajajo iz Tunjic in so jih uporabljali predniki. Vsak predmet nosi svojo zgodovino, zgodbo, ki govori koliko je še nezapisanega. Ob ogledu razstave so se utrnili mnogi spomini in spletli prijetni klepeti. Praznovanje jubileja Tunškega glasu je bilo pravi krajevni praznik, pri soustvarjanju obeh pa z vnemo, zagnanostjo in srčnostjo sodelujejo krajanke in krajani, med njimi sedanja odgovorna urednica glasila Milena Erbežnik Klanšek ter prvi in dolgoletni urednik Valentin Zabavnik (na fotografiji spredaj v sredini ob županu Marjanu Šarcu), ki je z ekipo postavil temelje, da Tunški glas izhaja še dvajset let po ustanovitvi in je postal prepoznavni znak, ki Tunjice predstavlja širom po okolici. Sedanja glavna urednica Tunškega glasu Milena Erbežnik Klanšek je v objemu prijaznih sokrajanov in jablan, simbola tradicionalnega tunjiškega sadjarstva, orisala prehojeno pot krajevnega glasila, ki ga z veliko dela in zagnanostjo ustvarjajo krajani. Do 30 % popust na pohištvo Alples: kuhinje in vgradne omare po meri, www.pohistvo-dabor.si spalnice, dnevne sobe ... goiyjoh/g^ dabor Kamnik Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81 051/399 577 7 8 5 8 9 6 2 1 3 4 4 8 2 6 9 5 6 1 9 7 4 2 4 9 6 Podprite dobre ideje in soodločajte - Lista Roberta Kokotca m ' - 5 točk za naš Kamnik: POSLOVNI RAZVOJ ■ t ■ p p» a r* xn i i i/Ti i r\ n. y INFRASTRUKTURA ŠPORT ZA VSE TURIZEM SODELOVANJE ROBERT KOKOTEC ZA ŽUPANA M kohotaC.-Si Naročnik: Robert Kokotec Skupaj z vami, skupaj za Kamnik! Za župana občine Kamnik podpiramo Dušana Papeža LT S © Aleš Lipičnik, kandidat za župana občine Kamnik Lista SMC za občinski svet v Občini Kamnik vwvw.facebook.com/SMC Kamnik www.aleslipicnik.si Naročnik oglasa: SMC Stranka Mira Cerarja, Cankarjeva 4,1000 Ljubljana SMC PAPEŽ za ZUPANA Dobro je, k ar združuje. LDP predstavlja Dušana Papeža, kandidata za župana Člani Liste Dušana Papeža so steber organizacijske ekipe pri Papeževi kandidaturi, sestavljena je iz več generacij in različnih izobrazbenih profilov. Vsi člani pa smo si enotnega mnenja: "PAPEŽ za ŽUPANA, ker mu zaupamo in verjamemo v njegovo delo." Skozi zanimiv pogovor ga predstavljamo tudi vam, dragi volilci in volilke. Odločitev, da kandidirate za župana Občine Kamnik, verjetno ni bila lahka. Zakaj ste se odločili za ta korak? Odločitev za kandidaturo ni bila lahka. Sem družinski človek in nadvse ponosen na svojo čudovito družino, ki mi vedno stoji ob strani. Imam dva vnučka, srčno se veselimo tretjega. Vodim uspešno podjetje, Klub gorskih tekačev, sem organizator teka na Grintovec in velik ljubitelj hribov. Vedno skupaj z družino sprejemamo odločitve, tudi tokrat smo se odločili skupaj. V življenju sem s trdim delom ustvaril veliko in tudi na to sem ponosen. Sem pa človek dejanj, vedno moram nekaj ustvarjati in delati dobro. Ko smo v Kamniku organizirali svetovno prvenstvo na Veliko planino, ko je šlo skozi Kamnik 40 reprezentanc iz celega sveta, ko je donela himna, takrat sta se mi Kamnik in Velika planina z njim še bolj usedla v srce. Šele kasneje smo skupaj s številnimi prostovoljci dojeli, kako veliko je bilo naše delo. Kakšne potenciale ima naša občina za turizem in šport, treba je nekaj narediti! Na volitve stopate kot zelo uspešen podjetnik in velik podpornik športa v naši občini. Kateri so ključni rezultati vašegapreteklega dela? Kot podjetnik in predsednik športnega kluba kot tudi v zasebnem življenju spoštujem in živim vrednote, kot so zaupanje, spoštovanje, ljubezen, delavnost, iskrenost, človečnost, dobrota. Da sem človek dejanj, je dokaz, da mi je iz majhne delavnice uspelo narediti družinsko podjetje, ki daje kruh desetim delavcem. Iz moje ideje, da bi tekli na Grinto-vec, je nastal gorski tek na svetovnem nivoju. S preko 100 člani smo najbolj organiziran klub gorskega teka v Sloveniji, katerega delo temelji tudi na vzgoji najmlajših športnikov. Z organizacijo svetovnega prvenstva smo ponesli ime Kamnika v svet, pri čemer mi je pomagalo preko 500 prostovoljcev. Pri vseh projektih pa aktivno in predvsem srčno sodeluje tudi vsa moja družina, na katero sem še posebej ponosen. Vedno sem verjel v združevanje moči, sodelovanje. Sam ne moreš veliko narediti. Skupaj pa lahko premikamo gore, kar sem že dokazal v svojem življenju. Kakšnaje vaša vizija vodenja občine? Moj moto: »Dobro je, kar združuje.« uspešno uresničujem v praksi. Temelji na združevanju ljudi, povezovanju, sodelovanju, človečnosti in zaupanju v človeka. Vsak lahko s svojimi velikimi ali majhnimi dejanji soustvarja podjetje, klub, kot tudi skupnost, imenovana občina. Moja vizija so predvsem uresničljivi cilji na posameznih področjih v občini, ki jih bomo še posebej spodbujali in razvijali. Na področju gospodarstva so to vsekakor ra- zvoj obrti in podjetništva, turizem, samooskrba s hrano in vodo. Na področju družbenih dejavnostih pa zagotavljanje javnih storitev in infrastrukture, znanje, varno in spodbudno življenjsko okolje, skrb za kulturo, šport in sočloveka. Z volilno kampanjo se soočate prvič. Kaj je na vas naredilo najmočnejši vtis? Volilna kampanja je poseben projekt, čisto nova zgodba, kjer spoznavaš različne ljudi, njihove značaje in vrednote. Verjamem v človeka, v delo, v dobro, zato je naša kampanja potekala v pozitivnem vzdušju, pošteno in predano, predvsem pa v združevanju, kakršen je moj moto. Moje preteklo delo tako v podjetništvu kot v športu je bilo že prej dobro poznano, moj krog ljudi je zelo velik: od športnikov, podjetnikov, kulturnikov, šolnikov, mladih in starejših. V življenju sva z ženo veliko dobrega naredila za ljudi, nikoli pa pričakovala posebne zahvale. Dobro se z dobrim vrača, in to se je izkazalo, ko sem zbiral podpise za kandidaturo. Ljudje so prihajali sami, spontano, se zahvalili za dobro in mi zagotovili glas. Krasen je občutek, da ljudje verjamejo vame in mi zaupajo, tako moji podporniki, člani LDP kot tudi vsi ljudje, s katerimi sem kdaj sodeloval kot podjetnik ali športnik. Kaže na odziv ljudi dobre volje, delavnosti, poštenosti, srčnosti in predanosti za skupno stvar. V vašem programu je poudarek na delu z mladimi. Izkušnje z njimi ste zagotovo pridobili tudi kot ustanovitelj Kluba gorskih tekačev. Na kakšen način mladim lahkopomaga občina? Na mladih svet stoji. V našem klubu je preko 30 mladih tekačev, ki dosegajo odličja in priznanja na državnem in svetovnem nivoju, nanje sem še posebej ponosen. Sport je dejavnost, ki mlade odvrača od mogočih stranpoti, jih krepi in oblikuje v pozitivne osebnosti. Ce smo z našim delom rešili le enega, smo izpolnili naše poslanstvo. Naš cilj niso vrhunski športniki, želimo, da jim tek postane način življenja. Mladim moramo dati priložnost, da lahko ostanejo v občini, izkoristiti moramo njihovo znanje in energijo. Občina lahko ustvari pogoje za njihovo osamosvojitev tako, da jim ponudimo zaposlitev ali samozaposlitev in da dobijo najemniško stanovanje. Mlade družine so najbolj obremenjene, saj so starši na začetku kariere, vzgoja otrok je zahtevna, tudi življenjski stroški so veliki (vrtec, šola, krediti...), ostaja malo prostega časa. In ker imam doma že dve mladi družini, vsak dan sproti vidim, kako pomembno je, da se upošteva potrebe mladih družin. Kakšen bo Kamnik vprihodnosti? Kamnik - občina prihodnosti s povsem uresničljivimi cilji v gospodarstvu kot tudi na področju družbenih dejavnosti. Verjamem, da lahko z združevanjem, povezovanjem znanja in izkušenj, predvsem pa z zaupanjem in odgovornim delom, skupaj ustvarimo ljudem prijazno obči- Menim, da je Dušan zagotovo eden najbolj pozitivnih ljudi, kar jih poznam. Njegova volja, notranja moč in vera v dobro so prav nalezljive. Ko se nečesa loti, da vedno vse od sebe in svojo motiviranost prenaša tudi na druge. Dušan ljudi združuje, povezuje, navdihuje in verjamem, da vsi skupaj lahko ustvarimo veliko lepega in dobrega. Barbara Božičza Listo Dušana Papeža LISTA DUŠANA PAPEŽA Kamniški OBČAN KULTURA-ZANIMIVOSTI 2. oktober 2014 7 Štajnovci z arhitekturnimi projekti prihodnosti Od 26. septembra do 31. oktobra poteka v Sloveniji Mesec prostora na nosilno temo Slovenski prostor - prostor prihodnosti. Sovpada s Svetovnim dnevom habitata, ki ga vsak prvi ponedeljek v oktobru pripravlja UN Habitat. Letos so v Združenih narodih prvi oktobrski ponedeljek namenili in posvetili glasu degradiranih sosesk. Svetovni dan habitata, ki je izvorno povezan z zagotavljanjem pravice do bivališča, je svetovna zveza arhitektov - UIA obeležila kot svetovni dan arhitekture. Ta dva dogodka na svetovni ravni sta tudi razlog, da se v Sloveniji organizira Mesec prostora, ki povezuje številne dejavnosti, tudi v kamniški občini. Seveda je namen slovenskega Meseca prostora v prvi vrsti širiti znanje o urejanju prostora, o kakovosti gradnje in izboljšanju kakovosti bivanja. Mineva deset let od sprejetja Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ključnega razvojnega dokumenta države, ki ob soočanju z novimi izzivi razvoja družbe kliče k ponovnemu premisleku o tem, v kakšnem prostoru želimo živeti. Prostor je v fizično-geografski pojavnosti kot tudi v simbolnem pomenu eden od ključnih stebrov razvoja države in nikakor le poligon za prostorsko načrtovanje in sredstvo za umeščanje državne in lokalne infrastrukture. Človek za bivanje in vse svoje dejavnosti uporablja in zaseda prostor. Vsi razvojni interesi - od kmetijstva, gozdarstva, industrije, turizma, prometne in druge infrastrukture, ohranjanje narave, varstva kulturne dediščine ter potrebe po bivalnem prostoru in stanovanjih - se odražajo v sploh družbenega razvoja, vedno znova zastavlja. Kamniška Skupina Štajn že vrsto let v našem lokalnem okolju odpira teme, povezane s prostorom. Od sredine septembra si je v občinski stavbi mogoče ogledati razstavo del kamniških študentov arhitekture, ki se vključujejo v Skupino Štajn. Razstavljena so dela študentskih projektov različnih letnikov s seminarja profesorja Janeza Koželja, pri katerem se vsako leto obdela eno slovensko mesto. Pred letom dni so študentje Fakultete za arhitekturo z različnih zornih kotov obravnavali Kamnik in nakazali možnosti prostorskega razvoja v naši občini. Študentje drugih letnikov so raziskovali stanovanjske vzidave znotraj že soočal z urbanizmom mesta. V Šmarci so predstavili ekovas in preverjali, kako bi se lahko znotraj obstoječega naselja ustvarilo svojevrstno ekološko - trajnostno - bivalno okolje. Razstavljena študentska dela so realna in hkrati kažejo neko vizijo Vse tematike, obravnavane v okvirju seminarja in predstavljene na razstavi, so več kot Kamnik še kako pomembno vlogo, saj odpira prostorske teme, ki so že danes še kako aktualne in bodo za prihodnost kamniške občine ključne. Kamnik ima ogromno potenciala v reševanju prostorske tematike Štajnovci želijo z razstavo opozoriti na problematične tematike in v ospredje postaviti dejstvo, da je še ogromno pro- Do sredine oktobra je v občinski stavbi na ogled razstava Kamnik 2020, na kateri študentje arhitekture predstavljajo svojo vizijo urejanja prostora v kamniški občini. Študentje tretjih letnikov so pripravili večje strateške projekte, med drugim knjižnico in glasbeni center, srednješolski center, zimski pokriti bazen, potniški terminal in alpinistični center. Marsikatera prostorska tema je že sedaj aktualna, razstava le nakazuje prostorske možnosti in vizijo našega mesta, kakšne pa bodo finančne zmožnosti in odločitve odgovornih na projektih, povezanih z urejanjem prostora, pa je že druga zgodba. prostoru. Kako zadostiti razvojnim pritiskom in potrebam v prostoru, obenem pa ohraniti in zagotoviti trajnostno kakovost prostora, ki bo hkrati privlačen za prebivalce in kot tak potencial uspešnega gospodarskega razvoja, vir blagostanja in kakovosti bivanja, je vprašanje, ki se nam v spreminjajočih pogojih gospodarskega, demografskega in ožjega mestnega središča. Poiskali so prazne parcele in razmišljali, kako bi se jih lahko preoblikovalo v čim bolj smotrn prostor. Tretji letniki so pripravili večje strateške projekte, med drugim novo glasbeno šolo, pokriti bazen, plezalni center na področju nekdanje Barutane... Četrti letnik pa se je aktualne za Kamnik. Vodja Štajnovcev Sinan Mihelčič pojasnjuje, da se na seminarju pri prof. Koželju vedno daje očiten poudarek razvoju trajnostnega mesta in arhitekture, raziskovanju praks razvitih svetovnih mest, a se hkrati ostaja pri načelu, da je arhitektura tisto, kar se lahko zgradi. Študentje so vsak projekt temeljito obdelali na vseh ravneh, vsi projekti so izvedljivi, seveda le ob podprti finančni projekciji, kar pa je odvisno od finančnega stanja, zmožnosti in pripravljenosti občine oz. investitorjev. Seveda je na eni strani študijski proces študenta, na drugi strani pa obstoječa realnost. Študentje arhitekture so s projekti želeli pokazati idejo in vizijo ter odpreti možnosti, kaj vse bi naše mesto v prihodnje lahko imelo, če ne bi imelo na razpolago neomejena finančna sredstva. Odprtja razstave se je udeležil tudi prof. Janez Koželj, ki je predstavil učni proces, v okviru katerega je razstava nastajala: »Te naloge so na strani realnih utopij. Na eni strani so realne, da se jih zgraditi in rešujejo resnične probleme, na drugi strani pa so toliko stran od realnosti, da kažejo neko vizijo.« Kljub vsemu ima razstava za Iz Romunije prinesli zlato V času kamniških Dnevov narodnih noš smo se člani MePZ Odmev odpravili na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v severni del Romunije. Udeležili smo se tamkajšnjega zborovskega tekmovanja Liviu Borlan Inter-natoinal Choral Festival v mestu Baia Mare. V močni mednarodni konkurenci se nam je uspelo prebiti med najboljše zbore. Ocenjeni smo bili z 91,7 točke, kar nam je prineslo zlato plaketo. Bili smo pozitivno presenečeni, saj smo po nočni vožnji nastopili precej utrujeni. Tudi zasedba je bila precej okrnjena zaradi družinskih in službenih obveznosti pevcev. Navdušila nas je brezhibna organizacija ter izredno gostoljubje. Vodička, študentka Alexandra je bila z nami ves čas in nas ob slovesu nagradila z ročno izdelanimi zapestnicami v barvah romunska zastave. Po večerji je bil na sporedu bogat program njihove narodne glasbe in plesov. Da imajo Romuni akademijo za narodno glasbo, smo krepko občutili, saj so bili pevci in glasbeniki res vrhunski umetniki, prežeti z izrednim temperamentom. Člani Skupine Štajn so mnenja, da je skrajni čas, da se občinski veljaki resno lotijo urejanja mestnega središča, kjer se v zadnjem času zelo vidno nakazuje velik manko, pa čeprav smo vsi jasni in glasni, kako lep stari del mesta imamo. Že vrsto let občani opozarjajo na neurejenost doline Kamniške Bistrice in Velike planine, kjer je po besedah Štajnovcev več kot potrebno urediti celostno podobo in strategijo celotnega območja. Že samo ta dva projekta sta lahko velik izziv za naslednji županski mandat, pravijo Štajnovci in dodajajo, da ima kamniška občina tudi nekaj dolgoročnih strateških projektov, med drugim izpostavljajo arhitekturno zapostavljenost Tuhinjske doline, zahodno mestno obvoznico, med večjimi projekti pa se bo slej ko prej potrebno spopasti z novogradnjo OŠ Frana Albrehta, Glasbeno šolo Kamnik, resnejšo prenovo Kulturnega doma Kamnik, pokritim bazenom. Omenjajo tudi razmišljanje o razvoju reciklaže odpadkov po nordijskih vzorih in s tem možnosti pridobivanja energije za celotna naselja, kar pa je še v daljni prihodnosti. Kako se bo kamniški prostor v prihodnosti oblikoval in preoblikoval, bo pokazal čas in naša premišljenost. Kdor pa si želi ogledati vizijo prihodnosti kamniškega prostora, lahko to stori do sredine oktobra v preddverju, prvem in drugem nadstropju kamniške občinske stavbe. BOJANA KLEMENC Šudentje drugega letnika so iskali rešitve stanovanjskih vzidav znotraj ožjega mestnega središča, četrti letniki pa so v Šmarco postavili ekovas in preverjali, kako bi se lahko znotraj obstoječega naselja ustvarilo svojevrstno ekološko - trajnostno - bivalno okolje. stora za razvoj, revitalizacijo in vnovičen zagon samega mestnega jedra in celotne občine. Štajnovci so prepričani, da ima naše mesto še preveč potenciala v reševanju prostorske tematike, zato bi morala prostorska vizija razvoja mesta stremeti h ključnim projektom in le-te podpreti. A kje so tiste najbolj pomembne, vidne in pereče točke in stiske urejanja prostora v kamniški občini? Mladi kamniški arhitekti zatrjujejo, da je območje nekdanje Barutane vsekakor eden od velikih potencialnih delov, kjer se lahko veliko naredi, obenem pa osvetljujejo še vrsto na pol opuščenih nekdaj industrijskih območij v samem mestnem jedru. V zadnjem letu se Štaj-novci aktivno ukvarjajo z reševanjem in ustvarjanjem novih idej na industrijskem območju nekdanje tovarne Alprem, kjer se je pred slabim mesecem urejenemu skateparku pridružilo novo plezališče. Sinan Mihelčič poudarja, da konec koncev ni le arhitektura tista, ki rešuje prostorski problem mesta oz. občine, temveč je v ozadju vedno finančna investicija z vprašanjem, kdo je pripravljen vlagati v naš prostor. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 01/722 50 50 www.kd-domzale.si GLy Nekoliko spominja na romsko, a gre lažje v uho. Pri takšni energiji ni nihče obsedel. Vsi smo plesali, domačini pa so nas taktično sproti naučili korake njihovega kola. Bilo je nepozabno doživetje. Naslednji dan nas je čakal koncert v novo zgrajeni grškokatoliški cerkvi svete Marije, ki je bil vrhunec našega gostovanja. Izkazali smo se z zelo raznolikim in brezhibno izvedenim programom, ki ga je izbrala naša zborovodkinja Anica Smrtnik, ki nas že dobro pozna in ve, v čem smo najboljši. To so občutili tudi poslušalci in nas nagradili s hrupnim aplavzom ter nas s pohvalami pričakali zunaj cerkve. Preživeli smo tri čudovite dni, prinesli zlato, stkali nova poznanstva in uživali v prekrasnem vročem soncu, ki smo ga doma zaman čakali vse poletje. To doživetje je preseglo vsa naša pričakovanja in upam, da nas s trdim delom čaka še veliko lepega. MARINA KOŽELJ GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA V turizmu je prihodnost in turizem smo ljudje - zato na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik v okviru izobraževanja odraslih odpiramo nov program: GASTRONOMIJA IN TURIZEM Začnemo oktobra 2014, zato pohitite z vpisom! Izobraževanje lahko izberete tudi kot prekvalifikacijo. Prihodnost si težko predstavljamo brez znanja tujih jezikov, zato vabljeni v naše tečaje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE in RUŠČINE. ŠE NEKAJ PROSTIH MEST, ZATO POHITITE Z VPISOM! Oglasite se lahko ob ponedeljkih, sredah in petkih med ll. in 15. uro ter v torek in četrtek med 12.00 in 17.30. Telefon: 01-830-32-28 ali 830-32-12 www.gssrm.si 8 2. oktober 2014 ZANIMIVOSTI ¡t ■ i ' ■ti»; t. -^.ssai 'cSfe Projet: SADJE Z VOPCJEGA POTOKA IN RUDNIKA LWJ Arboretum Volčji Potok in Turistično društvo Volčji Potok vabita na Sadjarski teden snsda. 8. 10. ob 18. uri, prof. dr. Janez Hribar: Skladiščenje sadja, sušenje sadja, izdelava soka in jabolčnega kisa petek, 10.1Q. ob 18. uri. Alenka Caf, univ. dipl. inž. agr.: Naravi prijazna pridelava sadja sobota. 11. 10. ob 10. uri: Izdelovanje gnezdilnic in postavitev gnezdilnic v sadovnjak Predavanja bodo v predavalnici v pristavi Arboretuma Volčji Polok. Vet informacij je na www.articiretgm.si- -»ss Vsiop prost. Vabljeni! Arboretum VOLČJI POTOK Natečaj za fotografijo in kratki film na temo »Sadovnjaki in sadje Volčjega Potoka in Rudnika« Oddaja se digilaine fotografije in krasiti nim v trajanju 45 do 90 sekund, ki morajo biti posneti v krajevni skupnost Volčji Potok (naselji Volčji Potok in Rudnik). Razstava najboljših del bo odprta fl, 11. 2014 na prireditvi Sadjarski praznik v Arbonetumu Volčji Potok, Vse podrobnosti o natečaju so na spletnem naslovu: www.arboretum.sl. Z jesenjo prihaja sejem v Komendi Z jesenskimi dnevi se bliža tudi največja sejemska prireditev v regiji - Jesenski sejem kmetijske, gozdarske, komunalne in gradbene mehanizacije, ogrevalne opreme in vrtnarstva, ki bo na hipodromu v Komendi potekal ta konec tedna, od 3. do 5. oktobra. Med bučami in okrasnim zeljem Tudi letošnja jesen se je začela s tradicionalno razstavo buč v Arboretumu Volčji Potok, ki so jo v marljivem in ustvarjalnem kolektivu Arboretuma Volčji Potok obogatili z okrasnim zeljem in ohrovtom. Iz jesenskih plodov in ostankov lesa, ki spominja na uničujoč letošnji žled tudi v Arboretumu, so ob poti proti stari upravi oblikovali izvirne postavitve, med katerimi so še posebej zanimive živali in dinozavri, ki so letošnjo pomlad in poletje zaznamovali dogajanje v najlepšem kotičku občine. V dobrem desetletju se je sejem v Komendi razvil v eno največjih sejemskih prireditev v Sloveniji z zanimivim in bogatim programom. Sejem se od skromnih začetkov na 200 kvadratnih metrov, danes razprostira na kar 30.000 kvadratnih metrih, na katerih se predstavlja okrog 500 razstavljavcev. Organizatorji - Konjeniški klub Komenda in Občina Komenda pričakujejo v treh dneh okrog petdeset tisoč obiskovalcev. Sejem vsa leta prinaša tudi strokovne vsebine skozi zanimiva predavanja, ki jih pripravljajo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Slovenije, letos bo pozornost namenjena pridelavi krompirja in razmnoževanju rastlin. Organizatorji so se potrudili, saj so vsebine razširili z razstavo slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem konj in s spremljajočo strokovno revijo s seznamom vseh razstavljavcev. Sejem namenja pozornost varnosti in zdravju pri delu v gozdovih, še posebej po letošnjem žledolomu, kar je dobrodošlo za mnoge lastnike, ki jih čaka še veliko dela. Vse dni bodo potekale predstavitve varnega dela z motorno žago v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije ter praktični prikaz delovanja in uporabe cepilnikov za drva v sodelovanju z več podjetji. Na sejmu se predstavljajo tudi društva in združenja, med njimi Kmetijsko gozdarska zbornica, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, okoliški kmetje, društva podeželskih žena, Turistično društvo Komenda, Ustanova Petra Pavla Glavarja, društvo Stari traktor Moste, Strojni krožek Pšata, Srednja biotehnična šola Kranj, Čebelarsko društvo Komenda ... na razstavnem prostoru bo moč videti in kupiti mnogo zanimivega za dom, kmetijo, vrt, domačo ozimnico, toplo zimo, Sejemsko dogajanje bo spremljal bogat zabavni program z narodnozabavno in zabavno glasbo številnih ansamblov in odlična gostinska ponudba. V Komendi se tako obeta tudi velik glasbeni praznik, ki bo pod velikim šotorom na parkirišču hipodroma v treh dneh združil številne ansamble iz vse Slovenije. SAŠA MEJAČ Z gnojnico prepojeni odpadki nad zajetjem pitne vode -je to res mogoče?? Letos sem na mojem zemljišču naletel že na tri primere odlaganja odpadkov. Za dva sem našel krivca, tretjega še iščem, kajti ne razumem teh brezvestnežev, ki v gozdu odmetavajo vse, od bioloških, gradbenih do ekološko najbolj spornih odpadkov. To so gospe in gospodje, ki imajo doma radi lepo, zato odpadni material naložijo in odpeljejo stran od svojega doma in ga meni nič - tebi nič odvržejo na tujo parcelo, ne da bi lastnika o tem obvestili, kaj šele prosili, če lahko začasno deponirajo to ali ono. Kar pa je najhuje, jih sploh ne zanima, če so v bližini vodni viri. Najbrž si mislijo, saj bodo inšpektorji, če bodo odvržene odpadke slučajno odkrili, preganjali lastnika parcele, ki bo poskrbel, da bo »svinjarija« odstranjena. V svojem gozdu sem našel nagnite, z gnojnico prepojene plohe, dolge okrog dva metra, raztresene po strmem pobočju v dolžini dvajsetih metrov. Ta »mojster« je verjetno popravljal hlev ali svinjak in je odslužen smrekov pod in ograjo naložil na traktorsko prikolico in vse skupaj stresel z gozdne ceste, ki pelje iz Zgornjega Tuhinja in se na tako imenovanih »Okroških drčah« veže s cesto, ki pelje na Menino planino, na mojo parcelo. Sto metrov nižje pa je vodno zajetje in vodovodni rezervoar za vas Zgornji Tuhinj in Stara Sela. Povzročitelja onesnaženja ne zanima, ali bo to gnilo eno leto ali več kot desetletje. Ne zanima ga morebitno onesnaženje pitne vode. Ni mu mar, če bi kdo zaradi tega zbolel. Vse je prepustil naravi in lastniku gozda, naj ukrepata po svojih močeh. Meni ni vseeno. Nikomur ne bi smelo biti vseeno. Zato poho-dnikom, gobarjem, lovcem in sprehajalcem polagam na srce, naj bodo v naravi pozorni na takšna in podobna onesnaženja, naj iščejo in najdejo povzročitelja in povedo zanj ustreznim službam, le tako bomo lahko preprečili podobna dejanja in pili zdravo vodo. Tekst in foto: MARJAN POLJANŠEK Zbiranje in uporaba deževnice Biološke čistilne naprave Podzemni rezervoarji od 1000 L do 46000 L Ostala oprema: filtri za deževnico, črpalke... Nadzemni rezervoarji od 250 L do 2000 L Več kot 60 kombinacij različnih modelov in velikosti. Ostala dodatna oprema. Filtri, pipe.... Biološke čistilne naprave, ki delujejo s pomočjo elektrike Učinek čiščenja do 99 %. Že danes pripravljeni na prihodnost. Zbirajte in uporabljajte deževnico ter prihranite do 50% pitne vode. Biološke čistilne naprave, ki delujejo BREZ elektrike Kompostniki Kako pravilno kompostirati ? Poglejte na naši internet strani. Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270 www.cistilnenaprave-dezevnica.si KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 839-73-45 V TRGOVINI po ugodnih cenah nudimo: okrasne čebulnice vseh vrst, nagrobni pesek, mačehe,vrtno orodje, opremo, gnojila in ostali kmetijski material. UGODNO služnostno klanje živine: še vedno ugoden odkup krav, bikov in telic za izvoz. tel.: 01/831-76-28, 041/612-646. OBVESTILO ! V najem oddamo dve pisarni Opis: Lepo vzdrževani in svetli pisarni se nahajata na zelo lepi lokaciji (uprava zadruge), obsegata 2 prostora velikosti cca25 m2, souporaba kuhinje, wc in hodnika, primerno za pisarniško dejavnost. Obratovalni stroški po dogovoru. Oddamo TAKOJ! Kontakt: 01 8317 628. Kamniški OBČAN DNEVI NARODNIH NOŠ SKOZI FOTO OBJEKTIV 2. oktober 2014 9 Fotografije: Klemen Brumec, Bojan Težak 10 2. oktober 2014 MED NAMI Izgubljeni svetovi Grete Boltar V sredo, 24. septembra, je na Glavnem trgu 12 v Kamniku potekala otvoritev likovne razstave diplomirane slikarke Grete Boltar, prejemnice srebrnega priznanja občine Kamnik za dolgoletno umetniško ustvarjanje. TV • V • • l • V V Domačih viž in pesmi glas prinašamo zvečer med vas Janez Podbevšek Upokojenec Rafko Goltnik Anton Bobek Nataša Resnik Uroš Sankovič Vasilije Simeunovič Djukič Tončka Slapnik Upokojenko Cene Lap Diplomirani informatik Matjaž Divjak Nada Koprivec Upokojenka Franc Svetelj Upokojenec Narofrik: SD, Imsilkova 15,1000 Ljublana Ljudske pevke Predice iz Kamnika so v petek, 19. septembra, v Domu kulture Kamnik pripravile že 11. srečanje - koncert domačih ljudskih viž in pesmi. V uvodu večera je nastopil znan ljudski godec Jože Jagodic, ki je s harmoniko spremljal tudi Predice. Program, ki ga je s tenkočutnostjo lepo povezovala Predica Elica Slavič, so nadaljevali: ljudski pevci z vasi, ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, pevci iz Tuhinjske doline pod vodstvom Roka Juhanta, Manca in Ana ob spremljavi očeta, znanega citrarja Tomaža Plahutnika, kvintet Smrtnik z Jezerskega, godci Folklorne skupine Komenda in ljudske pevke Predice iz Kamnika. Za zaključek prijetnega večera so združeni na odru skupaj zapeli Mi se "mamo radi ... Razstava z naslovom Izgubljeni svetovi nudi opus del njenih zadnjih let. Avtorica nadaljuje neutrudno sledenje svojemu ustvarjalnemu klicu, saj za vsako razstavo skrbno določi koncept oziroma izbere zgodbo. Zgodbe, ki jih v narekovaju piše Greta Boltar, so koncentracija vsebin v govorico bistvenega, v nagovor znamenj in simbolov, ki ji omogočajo doseči maksimalno izrazno moč, je zapisala umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Ne glede na motiv tokrat prevladujejo motivi starih kovancev in talismanov, ob pogledu na slike začutiš snovnost zemlje, lahko tudi kamna. Tudi barve so v glavnem vse zemeljske. »Slike izgubljeni svetovi sem delala čisto svobodno, ne da bi mislila na to, kaj bo rekel moj profesor Darko Slavec,« je ob otvoritvi razstave izjavila avtorica. Razstavo si lahko ogledate do 24. oktobra, vsako sredo in petek med 17. in 19. uro. Kaže nekaj novega, nove trende slikanja in je vsekakor vredna ogleda. Z. C. Razstava članov foto kluba Skupina 75 Člani Skupine 75 se kamniški javnosti predstavljajo prvič, z izborom najboljših del, v galeriji Doma kulture Kamnik. Razstavljajo Remo Cavedale, Sergio Culot, Mariano di Clemente, Sandi Gorkič, Igor Pahor, Mauro Pavi-otti, Silvan Pittoli, Boris Prinčič, Loredana Prinčič, Tamara Puc, Matej Ratko, Robert Strahinjic, Enzo Tedeschi, Miran Vižintin, Marko Vogrič in Simon Zamar. Skupina 75 je nastala z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije leta 1975. Najpomembnejši dogodek, ki ga člani organizirajo vsako leto, je mednarodna razstava Fotosrečanje, na katerem se predstavljajo avtorji in fotografska društva s širšega območja Alpe-Jadrana. Lani so na Fotosrečanju z razstavo sodelovali tudi člani Foto kluba Kamnik. Na otvoritvi razstave v četrtek, 11. septembra, sta Robert Strahinjic in predsednik društva Silvan Pittoli predstavila uporabljene fotografske tehnike, pojasnila različne načine tiskanja in nas vpeljala v skrivnosti cianoti-pije - fotografskega postopka, ki so ga začeli uporabljati že v prvi polovici devetnajstega stoletja. Zanimivo razstavo si lahko ogledate v galeriji Doma kulture Kamnik do 19. oktobra, v ponedeljek in petek od 9. do 14. ure ter v torek, sredo in četrtek od 9. do 17. ure. Foto: Aleš Senožetnik Socialni demokrati za Kamnik Zvonimir Kolenik I Fadela Bužimkic Halilovič Ljudski pevci z vasi s povezovalko programa in Predico Elico Slavič. Najstarejši pevec Peter Pibernik iz Komende je kljub osmim križem med drugim tudi tokrat solo zapel staro ljudsko Hišica domača. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Sedemletna Manca je s prisrčno in hudomušno pesmico ob citrar-ski spremljavi očeta Tomaža Pla-hutnika navdušila poslušalce. DEJANJA za Kamnik www.socialnidemokrati.si Spoštovane volilke in volilci! Pred vami je večina kandidatov SLS Kamnik za občinski svet. Po nesrečnem izpadu na državnozborskih volitvah, si tokrat obetamo boljši rezultat. Že v tem mandatu, je SLS v Kamniku delovala povezovalno in podprla vse projekte, ki so bili dobri za vse občane občine. Tako bomo delovali tudi v bodoče. Naši kandidati so pošteni, delovni ljudje in si bodo prizadevali za dobro VSEH, tako v mestu kot na podeželju, zato vas prosim, da v nedeljo, 5. oktobra obkrožite številko 3, saj štejejo dejanja! ZA MlIn^H, Jože Korošec, v.d. predsednik SLS Kamnik Kandidati vredni MLADI-ZANIMIVOSTI 2. oktober 2014 11 Kamniški dan brez avtomobila Ulice so bile za en dan namenjene pešcem, predvsem otrokom Evropski teden mobilnosti sredi septembra že nekaj let na tisoče evropskih mest povezuje v prizadevanjih za človeku prijazne načine mobilnosti. Večino preteklega stoletja smo v Evropi urbana območja načrtovali tako, da so bila kar najbolj prijazna avtomobilom. Mislili smo, da s tem omogočamo večjo mobilnost ter hitrejša in udobnejša potovanja, smo ustvarjali prometne zastoje, povzročali onesnaženost zraka in veliko hrupa, mesta pa so postala za bivanje vse manj prijetna in manj zdrava. Naše ulice, naše odločitve je slo- gan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti. Spodbuditi nas želi, da lahko sami oblikujemo takšna mesta, v kakršnih si želimo živeti, in jih preuredimo tako, da na prvem mestu ne bodo avtomobili, temveč ljudje. Najcenejši, najhitrejši in najmanj za okolje obremenjujoč prevoz po mestnem središču predstavlja vožnja s kolesom. V Kamniku že tretje leto deluje sistem izposoje koles, imenovan KAM-kolo. Občina Kamnik je tudi letos v sklopu evropskega tedna mobilnosti skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik pripravila dan brez avtomobila in motornega prometa v mestu. V torek, 16. septembra, se je blizu tisoč otrok kamniških šol in vrtcev na Glavnem trgu povsem sproščeno in varno prepustilo otroški razigranosti in ustvarjalnosti. V mesto in nazaj domov so se pripeljali z javnimi prevoznimi sredstvi - avtobusi Kam busa in z vlakcem Arboretuma Volčji Potok. Po mestu so sproščeno tekali in se sprehajali, z zanimanjem spremljali predstavitve gasilcev, reševalcev, gorskih reševalcev, policistov, tudi iz enote motoristov in konjenice. Marsikaj koristnega so se naučili o prometu, se preizkusili v varni vožnji na poligonu, zaplesali s plesno šolo Šin - Sin, se čudili čarovniku, risali po cestah in ustvarjali vlikovnih delavnicah ... SAŠA MEJAČ IME SOLE IN RUDOLFA MAISTRA NA BOLEČEM AFRIŠKEM NEBU Konec septembra prehaja življenje dijakov in učiteljev na GSŠRM v utečene tire. Prvošolci že godrnjajo nad količino snovi, ki si jo morajo strpati v glave, nekaj skrbi jim povzročajo domače naloge, a vse skupaj sprejemajo s svežo zagnanostjo, ki govori o zadovoljstvu z izbiro šole in želji po uspehu. Tudi starejši dijaki svoje znanje že dokazujejo s prvimi testi, re-dovalnice se ponašajo s prvimi ocenami, četrtošolcem pa dobršen del njihovega časa zaposluje misel na maturo. Septembra so nas še bolje spoznali starši dijakov in zunanji predstavniki v Svetu šole, saj smo izvedli kar 28 roditeljskih sestankov, to je v vseh oddelkih, sestala sta se tudi Svet staršev in Svet šole. Izvedli smo vpis v ma-turitetni tečaj, vpis v programe izobraževanja odraslih pa podaljšujemo še v oktober. Češko-slovensko prijateljstvo - 2. del Šolsko delo živahno dopolnjujejo še druge dejavnosti - tako so se naši dijaki športniki pomerili na državnem tekmovanju srednješolcev v odbojki. Dekleta so pristala tik pred zaključnimi boji, fantje pa se bodo v velikem finalu pomerili za naslov državnega prvaka. Kar za cel razred dijakov prav zdaj gostuje pri svojih vrstnikih na Češkem. Gre za že tradicionalno izmenjavo med gimnazijo v Hutni Hori in našimi gimnazijci, ki so češke prijatelje gostili že v začetku septembra. Več kot samo prijateljstvo in željo po spoznavanju življenja izven meja domovine pa nosi v svojem srcu in dejanjih človekoljub Tomo Križnar. Na naši šoli je o svojem delu predaval že pred leti, in ker je trenutno v Sloveniji, se je vnovič prijazno odzval povabili na GSŠRM. Z ženo Bojano sta našim dijakom kar trikrat predstavila pretresljivo zgodbo od vseh pozabljenega ljudstva Nuba iz Sudana. Vladne sile to nemočno ljudstvo od leta 2011 vsakodnevno bombardirajo, saj živi v Nubskih gorah, bogatih s strateškimi surovinami, zlasti z vodo. Gre za svetovni jav- Predavanje človekoljuba in predanega borca za osnovne pravice Nub se je dotaknilo src naših dijakov in učiteljev nosti skrito vojno, zato se Bojana in Tomo Križnar proti njej borita tudi s sodobno tehnologijo, s skritimi kamerami in miniaturnimi letečimi kamerami, droni. Križnarja sta bila tako vesela našega humanitarnega prispevka, da bo eden od dronov, ki iz zraka snemajo in razkrivajo grdo, umazano vojno proti najlepšemu in najbolj prijaznemu ljudstvu Nuba, nosil ime naše šole in Rudolfa Maistra. Več o Nubah in plemenitem delovanju Toma Križnarja si lahko preberete na: http://www.tomokriznar.com Romšak ponovno najboljši na avstrijskem državnem prvenstvu Zadnjo soboto v avgustu je Kamničanu Maticu Romšaku na kvalifikacijski tekmi v avstrijskem Zell am Seeju med več kot 2500 triatleti uspelo osvojiti drugo letošnjo slovensko »vozovnico« za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto prvič v Evropi. Med več kot 160 tekmovalci v svoji skupini je osvojil nehvaležno četrto mesto in se tako že petič uvrstil na svetovno prvenstvo v polovičnem Ironmanu, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu. Prvo septembrsko soboto je v Poder-sdorfu potekalo eno najstarejših svetovnih tekmovanj na Iro-nman in pol ironman razdalji, tudi letos kot odprto državno prvenstvo Avstrije. V Ironmanu 70.3 je med 500 tekmovalci nastopilo deset Slovencev, med njimi Ka-mničana Matic Rom-šak in Gregor Pilih. Po lanskem uspehu, ko je Kregar s časom 4.29,48 zmagal med veterani, Romšak pa z minuto slabšim časom osvojil tretje mesto, je slednji ponovil svoj uspeh izpred treh let. Osvojil je edino slovensko medaljo in med skoraj 500 uvrščenimi s časom 4.18,24 zasedel skupno 15. mesto, v kategoriji M50-54 pa premočno zmagal s kar 20-minutno prednostjo pred Franzem Gratenederjem, ki je postal avstrijski državni prvak v tej kategoriji. Odlično je nastopil tudi Tomaž Pilih, ki je s časom 4.41,16 osvojil 12. mesto v kategoriji M40-44 in se že na svoji prvi polovički spustil pod mejo petih ur. Vzajemna je blizu zavarovancem Vzajemna je naša največja specializirana zdravstvena zavarovalnica, ki širi vrednote vzajemnosti in solidarnosti, pri svojem poslovanju pa upošteva načelo družbene odgovornosti in se zavzema za uresničevanje interesov svojih članov. V zavarovalnici postavljajo na prvo mesto svoje zavarovance, s katerimi vzpostavljajo stik tudi na različnih prireditvah, sejmih in strokovnih srečanjih. Vzajemnin razstavni prostor smo obiskali tudi na nedavnih Dnevih narodnih noš v Kamniku in se podrobneje seznanili z njihovo široko ponudbo zdravstvenih zavarovanj, storitev in ostalih ugodnosti. VZAJEMNA Ni statusa? Ni panike! Zavaruj se in Topšit ugodnosti! pO&kiMf:) f N. statusa? M panike! www.zadzuskaj.si Q 080 20 60 ,, Za več informacij nas lahko pokličete ali obiščete v ^ poslovalnici v Kamniku, Ljubljanska cesta 1, y X tel.: 01/ 83 09 960 in Domžalah, Ljubljanska cesta 72, ! „ , tel.: 01/72 95 660. Vzajemnini svetovalki Nataša Ramovž in Maja Kraševec iz poslovalnic v Kamniku in Domžalah sta obiskovalcem predstavili novo ponudbo nezgodnih zavarovanj, ki med drugim omogoča, da se v zavarovanje lahko vključijo vsi člani gospodinjske skupnosti ter si zagotovijo varnost celotne družine z eno zavarovalno polico. Široko paleto dopolnjuje tudi zavarovanje za težje bolezni, ki omogoča zavarovalno zaščito za primer 21 najpogostejših težjih bolezni. Vzajemna pa poskrbi tudi za zdravo življenje, članom Vzajemna Kluba omogoča brezplačno sodelovanje na tekaških treningih in športnih prireditvah. Da postaja zdravje ljudem vse pomembnejša vrednota, smo se lahko prepričali tudi ob zanimanju in vprašanjih obiskovalcev glede zavarovanj z asistenco v tujini ter še posebej mladih glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - za njih je Vzajemna pripravila poseben paket s privlačnimi ugodnostmi: popust na letalske vozovnice, avtomobilsko zavarovanje, mobilne telefon in druge zanimivosti. Novo študijsko leto je pred vrati in tudi tisti brez statusa si želijo urediti zavarovanje, saj vselej velja rek, da nesreča nikdar ne počiva. 12 2. oktober 2014 ŠPORT-ZANIMIVOSTI i- vvl r L * v- l Triatlon Bled znova navdušil tako tekmovalce kot gledalce V soboto, 6. septembra, je Bled zasijal v jesensko obarvani športni podobi. V spomin se bo zagotovo zapisal več kot 400 triatloncem iz 19 držav, ki so tekmovali v različnih triatlonskih disciplinah na Triatlonu Bled v organizaciji ultratriatlonca Mira Kregarja iz TK Trisport Kamnik, ki je letos postregel z nekaj novostmi in zanimivostmi. Med tekmovalci je bilo zaslediti tudi nekaj triatloncev, ki so se po tridesetih letih postavili na startno linijo blejskega triatlona. S triatlonom je prvič opravil slepi triatlonec Kamničan Aleš Dragar iz domačega kluba. Prvič so se v dir pognali tudi najmlajši otroci na poganjalčkih. Tekmovalci kluba TK Trisport Exoterm so pokazali odlično formo, kar se je odrazilo na rezultatih. V mladinski konkurenci sta absolutno zmagala Trisportovca Tjaša Vrtačič in Matevž Planko pred Kristino Uršič (tudi TK Trisport Exoterm) in Jako Kaplanom ter Beatrice Weis iz Avstrije ter Urhom Klenovškom. Obe zmagi na Olimpik triatlonu sta odšli na Madžarsko - odnesla sta jih Bicsak Bence in Sarsegi Noemi, pred Anjo Rugelj in Matijo Medenom (TK Trisport Exoterm) ter Marušo Klemenc (TK Trisport Exoterm) in Milanom Tominom iz Srbije. V kategorijah do 23 let sta zmagala Maruša Klemenc in Matija Meden (oba TK Trisport Exoterm). Leon Obreza in Jan Lipovšek sta v ka- tegoriji starejših mladincev zasedla četrto in peto mesto. Leon je bil v absolutni razvrstitvi odličen 11. v konkurenci več kot 100 moških. Miha Pan-čur je v kategoriji članov zasedel 8. mesto. Tekmovalci in gledalci so se strinjali, da je bil triatlon zopet odličen športni dogodek nav- kljub muhastemu vremenu. K odlični organizaciji so pripomogle bogate in dolgoletne izkušnje kamniškega kluba in vseh prostovoljcev, ki so priskočili na pomoč. Zahvala vsem in čestitke tekmovalcem. ROMANA CAPUDER CICI AKVATLON : ml.cicibani: 6. Izak Zupančič st.cicibanke: 1. Vita Škrjanc, 8. Ana Vehovar, 9. Ema Bernot, 10. Zarja Pančur st.cicibani: 4. Domen Bojanc, 7. Nejc Grčar, 8. Aljaž Berlec, 9. Lenart Rakar, 10. Arne Pilih, 11. Nik Belaj, 12. Anže Dežman ml. deklice: 4. Neža Turšič, 6. Tara Mandic, 9. Manca Maradin, 11. Vita Pilih ml. dečki: 2. Nejc Podgoršek, 5. Jan Maradin, 6. Žiga Podgoršek, 8. Martin Tkalec, 12. Aljaž Udovič SUPER SPRINT TRIATLON : st. deklice: 1. Urška Bernot, 4. Neža Mohar Gradišek, 6. Nejka Spruk st. dečki: 1. Jan Škrjanc, 6. Žiga Berlec, 7. Teo Flis, 9. Gašper Paulič, 10. Nejc Flis, 12. Urban Tkalec kadetinje: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Gaja Perko, 3. Ajda Ahačič, 9. Maša Kuret kadeti: 2. Domen Obreza, 7. Luka Bela Kočar mlajše mladinke: 1. Kristina Uršič mlajši mladinci: 1. Matevž Planko, 3. Klemen Bojanc, 10. Matija Kovačič Ivanjko, 14. Jaka Gerič Za Kamničana Aleša Dragarja je bil to prvi triatlon. Aktivno se s športom ni nikoli ukvarjal, le kolesaril je rad. V aprilu se je pridružil Trisportovcem na spomladanskih pripravah v Novigradu. Šport je vzljubil in s trenerjem Tomažem Plankom zadnjih nekaj mesecev pridno treniral. Trda volja in želja dokazati sebi in drugim, da zmore, sta bili tako močni, da je ob pomoči Tomaža prečkal cilj z odličnim rezultatom dobrih 56 minut. TRIATLON KLUB TRISPORT KAMNIK Šola triatlona za otroke in vadba za odrasle Plavanje - kolesarjenje - tek Organizacija tekmovanj in izletov www.trisport-klub.si info@trisport-klub.si TRISPORT TRIATHLON TEAM Kamniški judoist Nik Špoljarič zlat 21. Mednarodni tabor reševalnih psov Konec avgusta smo se vodniki reševalnih psov iz Slovenije in tujine zbrali na že 21. Mednarodnem taboru reševalnih psov, katerega je gostilo kinološko društvo Zgornjesavinjske doline v Varpolju. Zbralo se nas je kar 170 vodnikov in štirinožnih prijateljev, od tega 40 vodnikov s psi iz tujine. Iz Kinološkega društva Duplica smo se tabora udeležili trije vodniki: Primož z Ajko, Urša z Ajšo in Nika s Hebo, za kratek čas pa se je oglasil tudi Andrej z Luno. Prvi dan je potekala postavitev tabora, razporeditev po skupinah in seznanitev z delovišči. Naslednje jutro se je začelo s slavnostno otvoritvijo tabora in odhodom na delovišča. V vsaki skupini je bil inštruktor z dolgoletnimi izkušnjami, mladi vodniki in vodniki iz tujine. Tako smo si lahko najbolje izmenjali znanja in izkušnje. Delovišča so bila razporejena po celotni spodnji Savinjski dolini, zato je bil transport do delovišč različno organiziran. Ajka ig- • ' ¥ í - * • ■ \ mm ^ • t P- r ■ TS1 SI ! . / ga jg m 'it Primož in Ajka, Andrej, Nika in Heba ter Urša in Ajša. Eni smo se odpeljali s kamioni Civilne zaščite, drugi s kombiji enote reševalnih psov, nekateri pa so se odpravili kar peš. Na tovrstnih taborih se namreč želi prikazati čimbolj podobne razmere, kot nastanejo pri hujših naravnih nesrečah (potres), in bi bilo potrebno poseči po tovrstnih prevozih. Za nekatere vodnike in njihove pse je bila to nova izkušnja, za druge pa že utečena praksa in so bili kužki kar navdušeni, ko so zagledali transportna sredstva, saj so vedeli, da gredo na delo in se bodo imeli zelo dobro. Organizator je poskrbel, da je bilo na voljo dovolj različnih delovišč: od ruševinskih delovišč, kot so stare zapuščene zgradbe, do napol podrtih objektov ter zapuščenih kmetij in hlevov. Poskrbljeno je bilo tudi za iskanje pogrešanih v gozdu na različnih terenih, prav tako za ljubitelje adrenalina in vrvne tehnike. Na vrvni tehniki se je bilo potrebno skupaj s psom spustiti iz mostu nad Savinjo na delovišče in nato opraviti preiskavo terena. Utrujenost pri psih in vodnikih se je zadnji, peti, dan tabora že močno poznala, posebej pri vodnikih, ki so bili na tem taboru prvič. Vsi trije vodniki in naši kužki smo pridobili veliko novih izkušenj, spletli smo nova poznanstva z vodniki iz tujine in drugih društev po Sloveniji, s tem pa se je še bolj utrdila naša povezanost. Bistvo reševalnih psov je namreč sodelovanje v timu in medsebojno zaupanje. Pomembno je, da vodnik in kuža sodelujeta kot eno in si zaupata, kakor si moramo zaupati tudi vodniki, saj so od tega lahko odvisna naša življenja. Z novimi znanji smo izboljšali sebe in naše kužke, da bomo ob resnični potrebi lahko pomagali in poskušali najti vse ponesrečene in pogrešane, naj bodo v ruševini ali nekje v gozdu. Še vedno pa bomo pridno trenirali in se udeleževali vaj ter s tem izboljševali pripravljenost na resnične akcije. Z delom reševalnih psov se lahko pobliže seznanite na poligonu Kinološkega društva Duplica vsak četrtek ob 18. uri. Biti vodnik reševalnega psa namreč ni hobi, je način življenja. PRIMOŽ TREBUŠAK Kamniški judoisti smo se avgusta udeležili mednarodnega judo kampa in tekmovanja Mala Evropa v bosanskem Prnjavoru. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev, poleg domačinov še judoisti Srbije, Bolgarije, Romunije, Hrvaške in dveh klubov iz Slovenije. Na zelo zanimivem prizorišču, na treh borilnih prostorih sredi glavnega trga pod ogromnim šotorom, so se Kamničani zopet zelo izkazali, saj so se skoraj vsi okitili z medaljo: Nik Špoljarič je osvojil zlato (U9), Pia Lambergar srebro (U13), Zala Begic Lamut, Haya Veinhan-dl in Miloš Jovanovic (vsi U9) bron, Enej Begic Lamut pa 5. mesto (U11). Čestitke vsem našim tekmovalcem za dosežke in srčne boje! Jesensko dogajanje v Teniškem društvu Pod Skalco Na jesenskem turnirju je prvo mesto osvojil Janez Logar, drugo Zoran Poljanšek, na tretjem mestu pa je bil Primož Pe-stotnik. Lansko poletje nam je nagajalo z rekordno visokimi temperaturami, letošnje poletje pa je bilo deževno in hladno. Kljub temu so naši člani takoj, ko je vreme dopuščalo igranje, napaki-rali lopar, teniške copate in žogice ter odhiteli na igrišča. V soboto, 20. septembra, je na teniških igriščih Pod Skalco potekal zaključni jesenski turnir. Že zjutraj so se zbrali vsi teni-sači. Po jutranji kavici je sledil žreb in prvi dvoboji. V zaključni del tekmovanja so se uvrstili Janez Logar, Zoran Poljanšek, Primož Pestornik in Mujo Pramenko. Logar, na zadnjem turnirju na nesrečnem četrtem mestu, je v finalu premagal zmagovalca spomladnega turnirja Poljanška z rezultatom 6:2. V boju za tretje mesto je Pestotnik s 6:4 premagal Pramenka. Sledilo je tradicionalno druženje in razglasitev rezultatov. Sezone na zunanjih igriščih pa še ni konec. Osvetljena igrišča omogočajo igranje tudi v krajših jesenskih dneh, tako da brez izgovorov novi in stari teniški navdušenci. Se vidimo na igriščih! Kamniški OBČAN ŠPORT 2. oktober 2014 13 Iz tabora Calcit Volleyball Prihodnjo sredo prihaja ACH Volley Če se po jutru dan pozna, bodo odbojkarji Calcit Volleyballa v letošnji sezoni igrali vidno vlogo v domačem državnem prvenstvu, saj na uvodnih dveh tekmah še niso izgubili niza. Toda že prihodnjo sredo jih v kamniški športni dvorani čaka dvoboj z ACH Volleyjem, s katerim se bodo najverjetneje pomerili tudi v četrtfinalu pokala Slovenije. Kamniška ženska ekipa konec tedna odhaja na gostovanje v Italijo, z državnim prvenstvom pa so začeli v mlajših selekcijah z novo trenerko Tanjo Božinovic. Na uvodni tekmi v novi sezoni so kamniški odbojkarji gostili Šoštanj Topolšico, ki je pred enajstimi leti prekinila niz treh zaporednih naslovov državnih prvakov. Vendar je to že zgodovina, vmes so Šoštanjčani igrali v drugi ligi, medtem ko so Kamničani že nekaj let v vrhu slovenske odbojke. Zato prva zmaga brez izgubljenega niza ni bila presenečenje, tako kot tudi ne zmaga minulo soboto v Novem mestu. Tudi na tej tekmi varovanci trenerja Marka Brumna nasprotnikom niso prepustili niti niza, kar jim je po dveh odigranih krogih prineslo prvo mesto na prvenstveni lestvici. V prvih dveh krogih se je predstavil tudi Primož Vidmar, ob Sergeju Drobniču edini novinec v ekipi. Odlični organizator igre Jan Brulec pa se je po letu dni igranja za ACH Volley vrnil v Kamnik. Več priložnostije dobil Vidmar, ki je prej igral za Žužemberk, za njim pa so prve prvoligaške minute. »Popolnoma jasno mi je, da je Tonček Štern naš prvi korektor. Da gre za odličnega igralca, je potrdil v Brnu, kjer je bil izbran za najboljšega napadalca mladinskega evropskega prvenstva. Na meni je, da bom priložnosti, ki jih bom dobil za igro, čim bolje izkoristil in to ne glede na igralno mesto, ki mi ga bo trener zaupal. Sicer pa sem v Žužemberku v članski ekipi igral tako na mestu korektorja kot spreje- Mladinke Calcit Volleyballa so pod vodstvom nove trenerke Tanje Božinovic odlično začele sezono. Foto: Tine Forštnarič / TEKMA odbojke CRLCIT sreda, 8. oktober II 20.00 IIŠD Kamnik Tekma 5. kroga 1.D0L moški CALCIT VOLLEYBALL : ACH VOLLEY sobota, 11. oktober I118.00 II ŠD Kamnik Tekma 6. kroga 1.D0L moški CALCIT VOLLEYBALL : ASTEC TRIGLAV sobota, 18. oktober I118.00 II ŠD Kamnik Tekma 7. kroga 1.D0L moški CALCIT VOLLEYBALL : PANVITA POMGRAD Vstopnine ni. VLJUDNO VABLJENI! malca, le v mladinski reprezentanci sem bloker. Zavedam se, da so zdaj obveznosti v Calcitu večje, kot so bile v Žužemberku. Več je treningov in sem se moral privaditi na to, da trajajo tudi po tri ure in več, predvsem pa je treba biti na treningu vsako minuto zbran, če želiš napredovati,« je prve vtise v prvo-ligaški konkurenci strnil 19-letnik iz Lašč pri Žužemberku. Pred gostovanjem v Italiji Medtem, ko je moška ekipa Cal-cit Volleyballa že zakorakala v boje za prvenstvene točke, se varovanke Gašperja Ribiča še vedno pripravljajo na začetek srednjeevropske lige. Konec tedna jih čaka zahtevno gostovanje v Italiji, kjer se bodo pomerile z dvema ekipama, ki igrata v italijanski A-2 ligi, vrhunec pa bo sobotni obračun z Montichiarijem, ki igra v najmočnejši ženski ligi na svetu. Za Ka-mničanke, ki so se pred kratkim iz Splita vrnile s polovičnim izkupičkom - na uradni tekmi so bile boljše od hrvaških podprvakinj Ka-štel Marine, nato pa so na trening tekmi proti njim izgubile, bodo to izredno zahtevne preizkušnje. V Splitu je igrala tudi Urška Igličar, ki za kamniško ekipo še ni podpisala, tako da ima Gašper Ribič še vedno na voljo le devet igralk. »Na gostovanju v Italiji bomo vsak dan igrali močno tekmo. Na ta način se bomo testirali, kajti le tekme proti močnejšim ekipam pokažejo, kaj moramo pred začetkom sezone še popraviti,« se tekem v Italiji, kjer prav te dni poteka svetovno žensko prvenstvo, veseli Ribič. Z novo trenerko že prve zmage V polnem zamahu so tudi mlajše selekcije kamniškega odbojkarskega kluba. Kot prve so v novo sezono zakorakale mladinke, ki so se pod vodstvom nove trenerke Tanje Božinovic brez težav uvrstile na območno prvenstvo. Božinoviceva je pred prihodom v Kamnik nadvse uspešno vodila mlajše selekcije Zgornje Gorenjske in z njimi v različnih kategorijah osvajala državne naslove. »So trenerji, ki so bolj uspešni v članski kategoriji in so trenerji, ki jim bolj leži delo z mlajšimi. Zase bi rekla, da sodim v drugo kategorijo. Na povabilo Gregorja Hribarja, predsednika Calcit Volleyballa, sem z veseljem prišla v Kamnik, saj gre za enega najboljših slovenskih klubov. Je tudi edini klub v Sloveniji, ki ima v vrhu obe ekipi. Ko sem prišla v Kamnik, sem se takoj počutila doma, saj je vse delovalo tako, kot mora. Ima vse mlajše kategorije, lahko se pohvali tudi s številčnostjo, žal pa že nekaj let igralke mlajših kategorij ne pridejo do prve članske ekipe in že nekaj let Calcit nima reprezentantke v mlajših kategorijah. Zadnja, ki ji je to uspelo, je bila Petra Vrhovnik in moja naloga je, da v tej smeri naredim še ta korak naprej,« pravi izkušena strokovnjakinja, ki je bila s prvo ekipo starejših deklic uspešna tudi na prvem kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v Stranjah. Druga ekipa starejših deklic Calcita je minulo soboto tekmi izgubila. S polovičnim uspehom pa so sezono začeli kamniški starejši dečki, ki jih tudi v letošnji sezoni vodi Jure Sitar. MIHA ŠTAMCAR Novi izjemni rezultati Calcitovih kolesarjev Člani kamniškega moštva so pedala vrteli na različnih dirkah, povsod pa so se izkazali z izjemnimi rezultati. Boštjan Hribovšek je osvojil naslov državnega prvaka v vzponu, Peter Zupančič je bil med starejšimi mladinci drugi, prav tako druga sta bila Urban Ferenčak na zadnji dirki avstrijskega pokala v eliminatorju in Gregor Krajnc v močni mednarodni konkurenci med mlajšimi člani na Poljskem. Urban Ferenčak je na zadnji tekmi avstrijskega pokala ponovno odlično opravil svoje delo. Na nočni dirki v Birkfeldu je osvojil drugo mesto in v hrbet gledal le zvezdniku te discipline Danielu Federspielu, v boju za drugo stopničko je premagal Juliana Costo. V skupnem seštevku je po devetih dirkah osvojil odlično četrto mesto. Peter Zupančič je blestel na tradicionalnem 19. kronometru na Rašico in progo premagal v 13 minutah in 56 sekundah ter tako postavil absolutno najboljši rezultat. Zmagala je tudi Katja Kranjec v kategoriji do 15 let, na zmagovalnem odru se ji je na drugi stopnički pridružila Zoja Kranjec. Drugo mesto so osvojili še: Žan Pahor v kategoriji do 15 let, Rajko Novak med moškimi od 41 do 50 let in Miro Jagodic v najstarejši moški kategoriji. »Vzpon na Rašico je ena tistih tekem, katere se res rad udeležim. Je ena redkih te vrste in tudi trasa mi je všeč, kljub temu, da gre za kratek Nova odličja tekačem KGT Papež V Harrachovu na Češkem je potekekalo temovanje Redbull 400. Tekači KGT Papež so se odrezali nadvse uspešno. Matjaž Mikloša, specialist za teke na velikanko, je zasedel odlično prvo mesto, sledil mu je Simon Novak. Martin Koželj je bil enajsti, Jasmina Klančnik pa je med ženskami zasedla deveto mesto. Na Učki na Hrvaškem je potekal 2. Učka trail in spet so bili nadvse uspešni tekači KGT Papež. Na razdalji 41 km je z novim rekordom 4:11:26 slavil neutrudni Marjan Zupančič. Boštjan Erjavšek je zasedel 7. mesto, Gregor Mlakar je bil deseti. Alpinist in gorski reševalec Matjaž Šerkezi je dosegel 21. mesto, na polmaratonski razdalji pa je Tinkara Skamen Šerkezi s časom 2:45:58 zasedla odlično 2. mesto. Na 5. eko maratonu v Mariboru je Nina Oražem na polmaratonu s časom 1:45:56 dosegla odlično 23. mesto, v svoji kategoriji pa 5. mesto. Tekači KGT Papež so bili izvrstni tudi na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Italiji, kjer je Mitja Kosovelj v svetovni članski konkurenci 155 tekačev, na progi dolgi 11,7 km, dosegel 31. mesto s časom 1:00:44. Gašper Bregar je bil 60., Miran Cvet 71., Rok Bratina 83. Med 70 mladinci je Aljaž Božič pretekel 8,4 km s časom 50:52 in dosegel 38. mesto. Ana Čufer je med 42 mladinkami dosegla 26. mesto s časom 22:51 na 3,8 km dolgi progi, Karmen Orehek je bila 40. Čestitamo! MIRA PAPEŽ Uspešen zaključek sezone lokostrelcev V soboto, 27. septembra, so nebo nad Kočevjem prekrivali oblaki. Temperature so bile nizke in včasih je malce porosilo. Udeleženci zadnje tekme v tarčnem lokostrelstvu v letošnji zunanji sezoni so segali po toplih oblačilih. Marsikdo si je tudi nataknil rokavice, da prsti ne bi bili preveč mrzli. Takšni prsti težko natančno potegnejo tetivo in izvedejo kvaliteten strel. Lokostrelski klub Orel iz Kočevja je organiziral Državno prvenstvo 900 krogov. Gre za edinstveno tekmo, v kateri se srečajo tekmovalci z ukrivljenim (olimpijskim) in sestavljenim lokom, pridejo pa lahko tudi lokostrelci z golim in dolgim lokom ter skupaj streljajo na tri razdalje. Rezultati se beležijo po spolu, slogu in starostni kategoriji. Na vsako razdaljo izstrelijo 10 x 3 puščice. Na tekmo se je prijavilo 18 Kamničanov, kar je bila najštevilčnejša udeležba med prijavljenimi klubi. Tekmovalo je 151 tekmovalcev iz 27 slovenskih klubov. Katja Kranjec zmagovalka 19. kronometra na Rašico v kategoriji do 15 let. Državna prvaka v vzponu sta postala tudi Boštjan Hribovšek v najprestižnejši kategoriji elite in Bojan Kemperl med veterani 3. vzpon. Že nekako tradicionalno je, da grem od doma s kolesom. Prav tako je tekma ravno pravšnja aktivacija za Ble-goš,« je komentiral Peter. Na državnem prvenstvu v vzponu na Blegoš se je moral Peter zadovoljiti z drugim mestom, premagal ga je Rok Na-glič. Znova pa je bil dobre volje Boštjan Hribovšek, ki je slavil v kategoriji elite in tako osvojil drugo majico državnega prvaka v letošnji sezoni, najboljši je bil že v olimpijskemu krosu. Tina Perše je v ženski elite kategoriji osvojila tretje mesto, med veterani 2 je bil Matej Hartman drugi, Bojan Kemperl pa je med veterani 3 osvojil naslov prvaka. »Majica je majica, čeprav rezultat ni bil briljanten, računal sem na boljši čas. Nikoli nisem bil dober na klanec in nikoli ne bom. Lahko neprestano treniram vzpone, pa ne bom dober,« je na kratko dirko za državne naslove pokomentiral Boštjan, Peter pa je dodal: »Nedeljsko tekmo sem že nestrpno pričakoval, saj je to bila verjetno zadnja 'resna' tekma letos in tudi zadnja med mladinci. Počutje je bilo dobro, na začetku sem pazil, da se nisem preveč zagnal, saj je vzpon sorazmerno dolg. Z vožnjo sem zadovoljen, počasi prihajam iz forme, tako da je bil Rok preprosto boljši in mu gre za zmago le čestitati.« Medtem ko je večina kamniških gorskih kolesarjev pedala vrtela na domačih tleh, je Grega Krajnc tekmoval na Poljskem. V Je-lenii Gori na dirki v čast poljske zvezdnice Maje Wloszczowske je v kratkem krosu osvojil 11. mesto, dan kasneje pa je bil drugi na olimpijskem krosu med mlajšimi člani. Boljši je bil Slovak František Lami, ki pa je imel le 25 sekund prednosti. Grega je še pohvalil organizacijo dogodka in potrdil, da je s prvo sezono med mlajšimi člani izjemno zadovoljen, z veseljem pa zre proti novi sezoni. Kamničani so zopet pokazali premoč in veselili smo se številnih medalj. Največji klubski uspeh pa je uvrstitev kar 8 kamniških lokostrelcev med prvih 10 tekmovalcev v absolutni kategoriji. Kamničani so si razdelili prvih 7 mest in 10. mesto. Absolutna kategorija je zbirka rezultatov vseh kadetov, mladincev in članov, ker so vsi streljali na iste razdalje. Mlajši dečki: 1. mesto: HORJAK DOMEN, 5. mesto: KALIŠNIK VID Mlajše deklice: 2. mesto: KLADNIK KLARA Dečki: 5. mesto: ROŽIČ MIHA, 6. mesto: KALIŠNIK ANŽE, 12. mesto: MUSAR MAKS, 13. mesto: HRIBAR DOMEN Kadeti: 1. mesto: ŠTRAJHAR GAŠPER, 2. mesto: ARNEŽ LUKA, 3. mesto: RAVNIKAR ŽIGA, 4. mesto: TONIN GAŠPER, 8. mesto: WEINGERL JAKOB, 9. mesto: TONIN MATIC, 10. mesto: PODMILJŠAK ŽIGA Mladinci: 1. mesto: ŠTRAJHAR KLEMEN, 2. mesto: GJURIN LUKA Člani: 1. mesto: KOMOČAR JAKA, 2. mesto: HABJAN DEN ABSOLUTNA KATEGORIJA: 1. mesto: KOMOČAR JAKA 2. mesto: ŠTRAJHAR GAŠPER 3. mesto: ŠTRAJHAR KLEMEN 4. mesto: ARNEŽ LUKA 5. mesto: HABJAN DEN 6. mesto: GJURIN LUKA 7. mesto: RAVNIKAR ŽIGA 10. mesto: TONIN GAŠPER 17. mesto: WEINGERL JAKOB 18. mesto: TONIN GAŠPER 19. mesto: PODMILJAŠK ŽIGA V Lokostrelskem klubu Kamnik smo z doseženimi rezultati na državnih in mednarodnih tekmah več kot zadovoljni. Naši fantje in dekleta so pod vodstvom treh klubskih trenerjev (Matej Zupanc, Matija Žlender in Den Habjan) dosegali naslove državnih prvakov, podirali državne rekorde in se kot člani slovenske reprezentance uvrščali na vidna mesta na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Nimesu, Francija (JAKA KOMOČAR, GAŠPER ŠTRAJHAR), na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani (GAŠPER IN KLEMEN ŠTRAJHAR, ŽIGA RAVNIKAR), na evropskem članskem prvenstvu v Echmiadzinu, Armenija (JAKA KOMOČAR, DEN HABJAN) in na mladinskih olimpijskih igrah v Nanjingu, Kitajska (GAŠPER ŠTRAJHAR). LKK LOKOSTRELSKI TEČAJ LOKOSTRELSKI KLUB KAMNIK ORGANIZIRA LOKOSTRELSKI TEČAJ ZA OTROKE OD 9 LET DALJE IN ODRASLE SE ŽELITE OD BLIZU SEZNANITI Z OSNOVNIMI LOKOSTRELSKIMI VEŠČINAMI? Starši, otroci in ostali odrasli ste vabljeni na uvodni sestanek v torek, 7. 10. 2014 ob 19.uri, V KLUBSKE PROSTORE LOKOSTRELSKEGA KLUBA KAMNIK, CANKARJEVA 26, KAMNIK. DODATNE INFORMACIJE: blanka.strajhar@gmail.com Prvi jesenski Maistrov večer Po sledeh slovenskih vojakov od Galicije do Piave V rojstni hiši znamenitega Kamničana, generala in pesnika Rudolfa Maistra so 24. septembra ponovno pripravili Maistrov večer, prvi jesenski in peti po vrsti, odkar je hiša odprta za obiskovalce. Namenjen je bil prvi svetovni vojni. V goste so povabili mag. Marka Štepca iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, zgodovinarja, muzejskega svetovalca, strokovnjaka za prvo svetovno vojno, avtorja številnih strokovnih člankov in razstav o tej tematiki. Med zadnjimi sta razstava z naslovom Take vojne si nismo predstavljali (besede iz dnevnika Ivana Matiči-ča), ki je od junija letos na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, in skupna razstava slovenskih muzejev Obujeni spomin v ohranjenem sanitetnem vagonu na ljubljanski železniški postaji. Na TV Slovenija pa so letos spomladi predvajali zanimivo in kakovostno petdelno dokumentarno serijo Slovenci in prva svetovna vojna 1914-1918, katere scenarist in tudi strokovni sodelavec je bil. V njej so bili prvič prikazani nekateri kraji bojev in pokopališča v Galiciji (kjer je umrlo največ Slovencev v prvi svetovni vojni) ter na soški fronti. V uvodu večera je mag. Štepec zbrane opozoril, kako velika čast je, da smo se lahko zbrali v rojstni hiši Rudolfa Maistra, ki je s svojim pogumnim dejanjem pomemb- Letos se tega, da se je pred sto leti začela prva svetovna vojna ali velika vojna, spominjajo po vsem svetu in zato v muzejih, knjižnicah, galerijah in drugih ustanovah pripravljajo razstave, dogodke, prireditve, predavanja, filme o tem zgodovinskem žalostnem dogodku. V rojstni hiši znamenitega Kamničana, generala in pesnika Rudolfa Maistra so 24. septembra na temo prve svetovne vojne pripravili Maistrov večer, predaval je mag. Marko Štepec (na fotografiji na skrajni desni) iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, zgodovinarja, muzejskega svetovalca, strokovnjaka za prvo svetovno vojno, avtorja številnih strokovnih člankov in razstav. POGREBNIK d.o.o. Pogrebne storitve, Dvorje 13, 4207 Cerklje TEL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com • PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, v mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in tujini) • PRODAJAPOGREBNE OPREME • SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA • NAROČILAPEVCEVINTROBENTE • POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA • FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA • OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH • IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM • UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV • VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC • PREKOPI • NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK • OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI • UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS) Ko pridem do zadnje postaje življenja, Bom srečal Tebe, začetek življenja ... (F. Gačnik) ZAHVALA V tem letu je odšel v večnost naš dragi MARJAN MAZOVEC (1924-2014) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem ZD Kamnik in RTV Ljubljana ter znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala dr. Igorju Ivanetiču in sestram za posebno pozornost in strokovno nego ter Ani Golob za nesebično pomoč pri negi in drugih opravilih. Hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za obiske na domu in p. Lovrenciju za mašo zadušnico in cerkvenemu MPZ France Gačnik iz Stranj za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot pod kamniškimi planinami. Žalujoči vsi njegovi Zg. Stranje, Ljubljana, 2014 no vplival na slovensko zgodovino. Nato je v svojem predavanju z naslovom Po sledeh slovenskih vojakov od Galicije do Piave pred obiskovalce razgrnil groze polno fresko o prvi svetovni vojni: takšni, kakršno so na bojišču doživljali slovenski fantje in možje. O čemer pa imamo izvirnih pričevanj zelo malo, saj smo te zgodbe na žalost zamudili. Namreč prva svetovna vojna je bila kar 70 let odrinjena na rob in v pozabo ter v senco druge. Kot velik poznavalec in raziskovalec velike vojne, kot jo tudi imenujejo zgodovinarji, je mag. Štepec zbranim nasul podatkov o načinu vojskovanja, premikih vojaških enot, frontah, bojiščih, vojaških pokopališčih; pripovedoval tragične zgodbe iz krutega vojaškega vsakdana, spomnil na dnevniške zapise vojakov ter vse skupaj prepletel z analizami, razmišljanjem in navajanjem različnih svetovnih avtorjev, ki so pisali o času velike vojne. Vse to pa sproti ilustriral še z dokumentarnim in precej povednim fotografskim gradivom. Tako so obiskovalci tokratnega Maistrovega večera, ki so ponovno napolnili premajhen prostor v generalovi rojstni hiši, predavatelja pozorno poslušali kar uro in pol ter ga nato zasuli še z vprašanji. Letos se tega, da se je pred sto leti začela prva svetovna vojna ali velika vojna, spominjajo po vsem svetu in zato v muzejih, knjižnicah, galerijah in drugih ustanovah pripravljajo razstave, dogodke, prireditve, predavanja, filme .... da bi tako spregovorili in pokazali na čas, za katerega si prav gotovo nihče (niti takrat niti pozneje) ni želel, da bi se ponovil. In vendar se je: celo v isti polovici istega stoletja. Čeprav imamo Slovenci tako rekoč reklo, da se človek iz zgodovine ničesar ne nauči, pa so vendarle stari Latinci zgodovino imenovali učiteljica življenja. Upajmo, da so imeli prav. ALENKA JUVAN Dejavno leto veteranov vojne za Slovenijo Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo smo se v letu 2014 udeležili več prireditev, največja udeležba pa je bila na rednem letnem zboru, srečanju članstva v Komendi in strokovni ekskurziji. Preko 60 članov se je udeležilo tudi proslave ob dnevu državnosti. Člani združenja vsako leto obiščemo enega izmed krajev v Sloveniji, kjer so se odvijali pomembni dogodki iz osamosvojitvene vojne. 27. septembra nas je pot popeljala na območje, ki ga pokriva območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Pomurje. Ogledali smo si pomnike v okolici Ljutomera in v Lendavi. Na Gibinah so nas pričakali kolegi iz Ljutomera in nas seznanili z aktivnostmi, ki so se na tem območju odvijale v času osamosvojitvene vojne. V nadaljevanju smo si ogledali Lendavo, kjer nas je sprejel predsednik Pokrajinskega odbora za Pomurje Branko Bratkovič in nam predstavil Lendavo in aktivnosti teritorialne obrambe na območju Prekmurja. Nato smo si ogledali še Filovce in Bukovniško jezero. Veterani veliko pozornost namenjamo tudi sodelovanju z drugimi veteranskimi društvi v občini, kjer nam je uspelo da si dopolnjujemo programe; mnogi smo se udeležili tudi njihovih prireditev. V letu 2014 smo imeli več sej koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij in uspešno zaključili nagradni natečaj za osnovne šole Kamnik Maistrovo mesto. V septembru smo objavili nov razpis na temo Slovenija moja domovina. Naj omenim še streljanje z malokalibrsko pušku v Špitaliču, udeležbo na Maistrovem pohodu, pohodu na Šipek, tradicionalnem pohodu na Triglav, udeležbo na proslavah v Češnjicah in na Menini planini. 25. oktobra bomo v Golicah v Tuhinjski dolini organizirali svečanost ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Ob tej priliki bomo najzaslužnejšim članom podelili priznanja Republiške zveze veteranov vojne za Slovenijo. Do konca leta se bomo udeležili še kome-moracij ob dnevu mrtvih, proslav na Kostanjski planini in v Lazah v Tuhinjski dolini. Enota za protokol je tudi v letu 2014 sodelovala na proslavah ob občinskem prazniku, ob dnevu državnosti pa na osrednji občinski proslavi in proslavah v Trzinu in Ljubljani, Menini planini, Šipku, Kostanjski planini, Golicah. Enota za protokol je bila prisotna tudi na več pogrebih in komemorativnih svečanostih. Z. C. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. rr" ■ ZAHVALA d^t V 80. letu se je poslovil naš mož, oče, tast, stari ata, pradedek, brat in stric JANEZ ČEVKA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjene sveče in svete maše ter nesebično pomoč v težkih dneh. Hvala za vso skrb in nego osebju Doma starejših občanov Kamnik, g. župniku Antonu Prijatelju za lepo opravljen pogrebni obred, g. Zavolovšku za pomoč pri pogrebu, pevcem župnije Stranje za lepo zapete pesmi ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi September 2014 ZAHVALA V dopolnjenem 84. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedi, brat in stric FRANC JANEZIC Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, sveče, darove za svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi September 2014 Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle, ljubeči glas in smeh ne slišita se več. ZAHVALA Kruta bolezen nam je po petih mesecih trpljenja v komaj 52. letu vzela našo ljubljeno hčerko, sestro, svakinjo, nečakinjo in teto ter med šolskim kadrom in učenci priljubljeno prijateljico, učiteljico slovenskega jezika na OŠ Frana Albrehta v Kamniku ... DRAGICO KOVACIC Na njeno zadnjo in nadvse žalostno pot smo jo v velikem številu pospremili v četrtek, 25. septembra 2014, na kamniških Žalah. Iskrena hvala osebju na nevrološkem, hematološkem oddelku UKC Ljubljana ter URC Soča za ves vložen napor v Dragičino ozdravitev. Hvala sorodnikom, znancem in prijateljem za množično slovo od naše Dragicev izražena sočustvovanja in podarjeno cvetje. Velika zahvala kadru OŠ Frana Albrehta in ravnatelju Rafku Lahu za ganljiv govor o Dragičinem delu in prijateljevanju v kolektivu. Sledil je nastop dveh mladih upov z recitacijo in glasovi flavte, vse šolsko osebje pa se je enoglasno poslovilo s pesmijo: »Lipa zelenela je ... « Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in v srce ganljiv govor, Tunjiškemu oktetu za ganljivo zapete pesmi in Jaki Einfaltu za lepo zaigrano melodijo na trobenti. Žalujoči vsi njeni September 2014 Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. (T. Kuntner) ZAHVALA V 90. letu nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, stric in svak JANKO HUMAR iz Godiča Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, še posebej nečakinjama Ireni Burja in dr. Miri Ažman za vso skrb. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo poslednjo pot. Zahvala gre tudi gasilcem PGD Kamniška Bistrica in Zvezi šoferjev in avtomehanikov Kamnik za izrečene lepe besede ob slovesu. Hči Silva z družino September 2014 ZANIMIVOSTI 2. oktober 2014 15 ^/e ¿eo-ei^fuic? Zavajajoča prometna signalizacija ne more biti zakonski temelj za izrekanje glob Več občanov se je že obrnilo name z vprašanjem o spornosti prometne signalizacije na lokalni cesti iz Kamnika skozi Podgorje v smeri Moste pri Komendi, saj ocenjujejo, da so jim bile neupravičeno izrečene globe zaradi kršitev 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (prekoračitev hitrosti vožnje v naselju). Poznajo me kot bivšega policista in kljub upokojitvi še imenovanega profesorja za predmet Postopek o prekršku na VPŠ na Policijski akademiji. Že nekaj let spremljam sporno situacijo in sem pričakoval, da bodo t.i. prekrškarji ugovarjali, postavljavec prometne signalizacije pa bo stvari uredil. Žal je stanje nespremenjeno, le tabla z oznako »konec naselja Podgorje« je iz krožišča v Podgorju prestavljena za približno 200 metrov na konec naselja v smeri Most. Kaj je sporno? Lokalna cesta Kamnik-Podgorje v smeri Most v dveh delih poteka skozi naselje Podgorje pri Kamniku. Naselje je iz smeri Kamnika proti Mostam označeno s tablo imena naselja Podgorje. Po zaključku nekaj hiš, ki daje videz naselja, je prometni znak »omejitev hitrosti do 70 km/h in se začne več kot 600 m dolga ravnina, ki je pregledna in ob njej ni objektov. Po približno 400 m je križišče s stransko cesto oz. odcep v desno (za servis Ambrož) in čez nekaj metrov na stranski cesti prom. znak - tabla, ki označuje naselje Podgorje. Tabla je torej na stranskem odcepu in da vozečemu v smeri Kamnik-Moste vedeti, da ni v naselju. Hkrati je ta odcep opremljen tudi s prometnim znakom »križišče s prednostno cesto,« kar pomeni, da je ustvarjena situacija križišča, ki razveljavlja omejitev hitrosti. V konkretnem primeru razveljavi omejitev hitrosti vožnje do 70 km/h. Kljub temu je kasneje v smeri Most postavljen prometni znak, ki razveljavlja omejitev hitrosti vožnje do 70 km/h. Tako je po obojem (zavajajoče postavljena tabla naselja in prenehanje omejitve hitrosti) utemeljeno sklepati, da je omejitev hitrosti naprej splošna, torej do 90 km/h in to tudi mimo odcepa za servis Ci&ca (tehnični pregledi). Temu pritrjuje nekaj hiš, ki so oddaljene od ceste in vse do krožišča ne dajejo videza strnjenega naselja. Prav za vožnjo v tem predelu pa se izrekajo globe zaradi prekoračitve hitrosti vožnje, ki naj bi bila z oznako naselja Podgorje po izhodu iz Kamnika omejena do 50 km/h. S postavitvijo prom. znaka - tabla naselja Podgorje na odcepu je ustvarjena situacija, ki voznike spravi v dvom, saj jim nesporno pove, da ne vozijo v naselju. Kazniva ravnanja morajo biti skladno z načelom določnosti predpisov jasno razumljivo določena in v tem primeru določena s pravilno postavitvijo prometne signalizacije, ki ne dopušča dvoma. V primeru dvoma za kaznivo ravnanje se mora upoštevati pravno načelo »in dubio pro reo«, kar pomeni, da se mora v primeru dvoma odločiti v korist obdolženega. To nesporno potrjuje tudi Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, izdan na temelju Zakona o pravilih cestnega prometa, ki v 89. členu določa: »Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest.« Tega člena Pravilnika postavljavec opisane prometne signalizacije ni upošteval. Zavajajoča tabla naselja Podgorje. Mnenja sem, da po določbah Zakona o prekrških, ki v 8. členu določa, da se glede »dejanske zmote« voznikov, do česar v navedeni situaciji dejansko prihaja, upoštevajo določbe Kazenskega zakonika RS, ki glede tega v I. odstavku 30. člena določa, da tisti, ki stori dejanje v dejanski zmoti, ni kriv. Stanje prometne signalizacije na kraju samem dokazuje, da jo je postavljavec postavil v nasprotju z 89. členom Pravilnika in zaradi tega v dejansko zmoto postavljeni vozniki ne morejo nositi odgovornosti za očitane prekrške prehitre vožnje. Za postavitev prometne signalizacije na lokalnih cestah je pristojna lokalna skupnost oz. Občina Kamnik. Zakaj ne bi prometnih znakov v tem predelu enostavno zamenjala s ponovitvijo table naselja Podgorje in tako bi bila omejitev hitrosti vožnje vsem razumljiva, prehitri vozniki pa bi vedeli, zakaj plačajo globo. Podoben primer ponovitve prometnih oznak naselja je na cesti med Trzinom in Črnučami, kjer stoji tabla Ljubljana, ki se ponovi po izhodu iz rondoja Tomačevo v smeri centra Ljubljane. FRANC ČUČKO Adriaplin gradi plinovodno omrežje od Kamnika do podjetja Calcit v Stahovici Podjetje Adriaplin je sredi septembra pričelo graditi plinovodno omrežje od Kamnika do podjetja Calcit. Zaradi težnje po čim prejšnjem zaključku del se dela izvajajo na štirih različnih lokacijah: na Polčevi in Cesti treh talcev, na Neveljski poti, na glavni cesti Godič - Mekinje in na makadamski poti na Ravnah (Gmajna). Na lokacijah, kjer so zaradi gradnje plinovoda potrebne zapore cest, je postavljena ustrezna prometna signalizacija. Prosimo, da v času gradnje upoštevate prometne oznake in s tem pripomorete, da ne bo prihajalo do nepotrebnih zastojev. V primeru kakršnihkoli nevšečnosti prosimo, da to sporočite na ADRIAPLIN, na telefonsko številko 080 33 00. Zahvaljujemo se za razumevanje in potrpljenje v času gradnje. Potrudili se bomo, da bodo dela hitro in kvalitetno izvedena. «s 0) STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si Kamnik KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK Torek. 7. oktobra 2014. ob 20.00 Abonma Stand up in za izven VEČER STAND UP KOMEDIJE: JERNEJ CELEC, ALEŠ NOVAK IN DAMJAN VESTER Vstopnina: 3 eur Sreda. 8. oktobra 2014. ob 21.30 v Klubu Kino dom KAMNIŠKI SWING VEČER Vstop prost! Četrtek. 9. oktobra 2014. ob 17.00 in 18.45 En-Knap HUDAMRAVLJICA Plesna predstava za otroke Abonma Kam'ncek in za izven Vstopnina: 5 eur Sobota. 11. oktobra 2014. ob 20.00 KD Veronikine zgodbe GIACOMO RONCHINI (ITA): TRIBUTE TO TOM JOBIM Jazz latino klavirski koncert Vstopnina: 15 eur / 12 eur - študentje in upokojenci Sobota. 18. oktobra 2014. ob 19.00 Glasbeno društvo Poljanšek TH'N FEJST Koncert narodnozabavne glasbe Vstopnina: 10 eur Četrtek. 23. oktobra 2014. ob 19.30 Boštjan Gorenc - Pižama 50 ODTENKOV NJIVE Celovečerna stand up komedija Vstopnina: 12 eur / 10 eur - mladi do 26 let, upokojenci in abonenti DKK Več informacij na: www.domkulture.org Rezervacije in prodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, od torka do četrtka od 9.00 do 17.00. tel.: 041 360 399 aH 01 839 76 06 e-pošta: info@domkulture.org www: www.mojekarte.si TIC Kamnik ter prodajna mesta mojekarte.si in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik Muzej, grad Zaprice. sreda. 8. oktober 2014. ob 18. uri Javno vodstvo po muzejskih razstavah za najmlajše - teden otroka. Muzej, grad Zaprice. sobota. 11. oktober 2014. od 10. do 12. ure Predstavitev muzejskih poklicev in delavnica - teden otroka. Rojstna hiša Rudolfa Maistra, sreda. 15. oktober 2014. ob 19. uri Literarno-glasbeni večer: Maister in kamniški pesniki Dijaki GSŠRM Kamnik, Janez Majcenovič in Tomaž Plahutnik Galerija Miha Maleš. četrtek. 16. oktober 2014. ob 19. uri V iskanju izgubljenih trenutkov ■ Odprtje razstave slikar Polde Mihelič. Podeželsko društvo Utrip pod lipo domačo Motnik 12.10. 2014 ob 15. uri v kulturnem domu Motnik Nedeljsko popoldnev Motniku. Podeželsko društvo Utrip pod lipo domačo Motnik organizira srečanje ljudskih pevcev in godcev občine Kamnik. Prisrčno vabljeni. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik PREDAVANJA Sreda. 8.10.2014. ob 19.00 v knjižnici Komenda (OŠ Komenda) Marjana Žmavc: Kako prehrana in prehranske navade podpirajo naše zdravje? Torek, 14.10.2014, ob 19.00vdvorani Matične knjižnice Kamnik Branko Slapal: ciklus predavanj in pogovorz naslovom Vrnitev z roba. Tretje srečanje ima naslov Ustvarjanje trajne ljubezni POGOVORI O KNJIGAH Torek. 7.10.2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Daniel Artiček: predstavitev celotnega literarnega opusa samorastniškega pisatelja POTOPISNA PREDAVANJAVSODELOVANJU S ŠTUDENTSKIM MKLUBOM KAMNIK 15.10.2014. ob 19.00 v dvorani Matične knjižnice Kamnik Dejan Pevčevič: Južnoafriška republika, 2.del cA- Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik Razstavišče Veronika Japljeva 2, Kamnik Sobota. 11. oktober, ob 19. uri 10. tradicionalno Srečanje pevskih prijateljev Glasbena prireditev, nastop 4 pevskih zborov med njimi tudi MOPZVinko Poljanec izAvstrije in pihalnega orkestra DKD Solidarnost Kamnik. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Glavni trg 2, Kamnik Sobota. 11.10.2014. na Glavnem trgu ob 9:30 Na ta dan bodo Kamnik zavzeli tekači, saj se pripravlja 6. Veronikin tek po ulicah srednjeveškega mesteca. Turistično društvo Gora sv. Miklavž Sobota. 11.10.. od 15h dalie in nedeljo. 12.10.. od 10h dalie na Gori pri sv. Miklavžu vTuhinjski dolini. «PRIKAZ STARIH KMEČKIH OPRAVIL« Prikazali Vam bomo: striženje ovac, stiskanje mošta, izdelava putra, izdelava košev, viter, metel, ličkanje koruze, žganjekuha. Mogoče bo pokusiti tudi jagenjčka na žaru in kostanj. Možnost nakupa sira in domačih dobrot. Info: Jože Korošec 041223631 Sola idej Četrtek. 9. oktober 2014. ob 18. uri v Soli Idej. Odprtje že 6. otroške likovne razstave z naslovom «ČAROBNOST«. Predstavljajo se mladi ustvarjalci pod mentorstvom Mete Kregar, Andreje Modrijan ter Majde Pogačnik. Razstava bo na ogled do 10. novembra 2014. Vljudnovabljeni! cA- BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5 Nedelja. 19. oktober, od 14. ure dalje: DRUŽENJE OB RAZLIČNIH ČAJIH IN SPOZNAVANJE ZELIŠČ ZANGELCO JAGODIC /a ( \ L.N.D ^ MIJCF r-'Sl) J KOZMETIKA DARJA VIDERVOL ŽEBALJEC Ljubljanska 14,1241 Kamnik 01 831 47 24,040 363198 www.kozmetika-lnd.si • NEGA OBRAZA, • NEGA TELESA, • MASAŽE, • PEDIKURA, • MANIKURA, • PODALJŠEVANJE TREPALNIC LUXUSLASHES POSEBNA PONUDBA OKTOBER LUXUSLASHES J28-C.... 60 € GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK CU-(•- -1 IZOBRAŽEVANJE GIMNAZIJA iN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA ODRASLIH Vpisujemo v programe za odrasle: • PREDŠOLSKA VZGOJA • EKONOMSKI TEHNIK • GASTRONOMIJA IN TURIZEM • MATURITETNI TEČAJ • GIMNAZIJA • TEČAJI TUJIH JEZIKOV in RAČUNALNIŠTVA VETERINA jc.i.ttl.â'vîl Lastniki kužkov in muck, ki nas boste obiskali v mesecu septembru, si lahko zagotovite 15% POPUST pri kastraciji in sterilizaciji vaših hišnih ljubljenčkov. .^U.e.ne.pc.^n^al^ie.oaMo Veterina Kamnik d.o.o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72; Ambulanta za male živali: 01 830 95 77; Dežurni telefon: 051 626 941 Delovni čas ambulante: pon. - pet.: 7h - 18h in sobota 7h - 11h; E-mail: veterina.kamnik@siol.net, http://www.veterina-kamnik.si/ Rok Špruk, veterinar za male živali, potrjen s strani lokalnih kužkov in muck! Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,7 L/l00 km. Izpuh CO2: 108 g/km. Emisijska stopnja: EURO 5. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2 5 ter dušikovih oksidov. PEUGEOT 208 MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 PRODAJALEC LETA 2013 ŠE NEKAJ PROSTIH MEST, ZATO POHITITE Z VPISOM! Oglasite se lahko ob ponedeljkih, sredah in petkih med 11. in 15. uro ter v torek in četrtek med 12.00 in 17.30. Telefon: 01-830-32-28 ali 830-32-12 www.gssrm.si POŠTOVA POŠTOVA Prav je, da imate najpomembnejše informacije o bančni instituciji, s katero poslujete preko podružnic v Kamniku in v Kranju: • Sedemletno finančno in gospodarsko krizo, za razliko od preostalega bančnega sektorja, premagujemo z nadpovprečnimi rezultati poslovanja; • Leto 2013 je Delavska hranilnica poslovala najbolj uspešno v 23-letni zgodovini obstoja; • Za nas je kriza izziv za nove priložnosti, ki jih dosegamo s trdim in strokovnim delom ter jasnimi cilji; • Ne vidimo težav v finančni in gospodarski krizi v Evropi in doma, vemo, da je izhod iz krize samo v razvoju, kar tudi vsako leto krize dokazujemo; • V letu 2013 smo dosegli 40,6% rast bilančne vsote, v prvih sedmih mesecih letos pa že dosegamo 23% rast; • V sedmih letih krize je hranilnica povečala bilančno vsoto iz 135 mio evrov na 580 mio evrov oz. za 329%; • Rast obsega poslovanja je grajena na našem unikatnem poslovnem modelu, katerega ponudba sloni na najnižjih cenah bančnih in drugih finančnih storitev na slovenskem bančnem trgu; • Cene storitev nismo spreminjali od leta 2005, cene plačilnih storitev smo celo znižali; • Smo cenovno najugodnejša bančna institucija za občane in pravne osebe na slovenskem bančnem trgu, zato vsak mesec odpremo več kot 1.200 osebnih in več kot 700 poslovnih računov; • Za položnice imamo najnižje provizije, za nekomitente 61 centov, za komitente pa 35 centov; • Občani v Mestni občini Kranj in občini Kamnik plačujejo večino položnic brez provizije; • Nudimo najbolj donosne obrestne mere za varčevanje in izjemno donosno pokojninsko varčevanje s 5,0 % obrestno mero in mesečnim pripisom obresti; • Med najbolj ugodnimi je tudi naša kreditna ponudba za prebivalstvo in pravne osebe; • Posebno ugodno ponudbo v paketu različnih storitev hranilnice smo pripravili za: gasilska društva in gasilce, društva upokojencev in člane društev upokojencev, člane sindikatov, ki so lastniki hranilnice, kmete in njihovo dopolnilno dejavnost ter obrtnike in podjetnike; • Ob najbolj ugodnih cenah naših storitev, tako za občane kot za vse pravne osebe, dosegamo po primerljivih kazalcih z bančnim okoljem tudi najvišje dobičke na bančnem sektorju; • Lanski bruto dobiček presega 2,2 milijona evrov, neto dobiček pa 1,9 milijona evrov; • Bruto dobiček v letu 2014 že presega 2,3 mio evrov, neto dobiček pa 1,9 mio evrov; • Donos na kapital hranilnice pred obdavčitvijo znaša 15,28%, donos na kapital po obdavčitvi pa 12,68%; • Smo stroškovno najbolj učinkovita slovenska bančna institucija; • Poslujemo varno, imamo oblikovane potrebne oslabitve za slabše odplačevane kredite, krediti so razpršeni 67% na prebivalstvo, 33% na pravne in druge osebe; • Skupni kapital hranilnice presega 25 mio evrov, količnik kapitalske ustreznosti hranilnice pa znaša 11,26 %; • Ohranjamo stabilno dividendno politiko s 5 % dividendnim donosom; • Še pred začetkom finančne in ekonomske krize smo v hranilnici oblikovali sektor za upravljanje z naložbami, nalogami danes razvpite slabe banke -DUTB; • Slabi krediti, z zamudami nad 90 dni, v hranilnici ne presegajo 3,7 % kreditnega portfelja; • Število poslovnih enot smo v sedmih letih iz 12 povečali na 29, število zaposlenih pa iz 90 na 213; Vse, ki za nas še ne veste, vabimo, da se oglasite v naših podružnicah v Kamniku, Tomšičeva ulica 11, tel: 01 320 66 70 ali v Kranju, Koroška cesta 19, tel.: 04 28 15 307. Našo ponudbo lahko spozi na našem razstavnem prostoru na sejmu v Komendi.