Književnost in umetnost. —k Zlatorog. Planlnska pravljica. Spisal Rudolf Baumbach. Pr&Iožil Anton Funtek. Druga predelana izda.a. Ljubljana 1922. Naš klasični prevajalec Funtek »am je oskrbel novo izdajo prevoda Kaumbachove lirsko-epske pesnitve »Zlatorog«. ko,i tvori osnovo znana slovenska orinovedka iz trentske doline o zlatoroKu m rojenicah. Prvič je bil ep preveden v slovenščino. leta 1886. O tem prevoduiDravi prevaialec sam: »Da moi prevod i;a mnoffih mestih ne izraža popolne divne lepote izvirmkove, mi je dobrb znano.« Toda kdor pozna izvirnik. mora priznati da je že prvi prevod dobro uspel, zlasti če upoštevamo nekatera. za .rev.ocf.,res težka mesta in izraze. Opombe, ^i jih je Funte<k dodal prvi izdaji, bi bile dobrodošlc tudi v drugi. Tu pojasnuje nied drugim nekatera imena cvetic. ki so vrotovo §e danes precei neznana. na pr. slec (Rhododendron) obstret (Gemsu'Uirz). mrazova sestrica (Crocusbiiitc) i. dr. — Umetniško veliko boii dovršena pa ie druira_ izdaja. Tudi kar sc tiče ;ezikovne strani. je uelaiena in soopolnjena. zlasti oa _e odlikuie pred Drvo oo ritm;čni ubranosti. Mnogo stihov ;e spremen enih. mesto-ma cele kitice: tako na pr. stran 3.. 2. kitica ki je sedai posebno lepo uspela • prej: Molče orjaki zro me v led zaviti, kadar na tebi mi 'srce igra; Italija pod manoi v solnčneni sviti nozdravla rne in sinji val morja. se glasi sedaj: Strčeči so vrhovi me zajeli. ¦ko vrtoglav zre.ni s tvojega vrha, nali.ia.n (Pozdravlja nie zelen v globeli, Italija in sin;a plan moria. Zla'sti blagozveneče ie prenare.iena tožba lovca, ko mu postane Jerica nezvesta koje začetek sc je glasil prei (str-80): Plesal nai bi. ko mi srce mre i Če napovil ie pušico strup, takrat ničev je rešenia up! Kar je bilo, to ^ač tudi bodi, pusti Barba. naj hitim od todi! sedai (str. 78): Smeem nai _e ko mi mre srce? Od puščice. ki ;'e otrovana. se nikoli ne zaceli rana! Kar je bilo. moralo ie biti. Pusti, Barba, pusti me oditi. Sploh ie ce'!a pesnitev v novem prevodu -kakor prerojena. Toliko je blagoelasia in harmonie toliko .plastike v jeziku. da se je umetniška cena delu na ravnolst podvoiila. Posebno dovršena ie sedaj.tudi pesem. ki io po;e Špe^la trentskernu lovcu (str. 22). ki zveni kakor lepa I narodna i>esmica. — Knjžica ie zelo lično vezana in bo v kras vsaki knjižnici in leno darilce- Vsekako je .prevajalec prav ustregel 's to izda.o saj niti ne čutiš. da ie spesnM pravljico tu.ec tako prisrčno diha iz teh stihov naš domači živelj. In to ie nedvomno zasluga prevaialca. -od- —k Georges Rod>2nbach: Mrtvo niesto. Poslovenil Aloiz Gradnik. V Ljublani 1923. Naš marljivi in priliubl;eni pesnik A. Gradn"'ik ie zopet obogatil naše prevodno slovstvo z novim delom. Njegov distingirani literarni oku's nam amči o umetniškl ceni prevoda. — Opisuje tragično zgodbo človeka. ki i.e užil deset let neskal;'ene sreče i>oT.o!noma liarmoničnega zakonskega življenja. Potem ie mlada žena umrla. »Zanj e bila ta looitev strašna, spoznal ie l;ubezen v razkoš.u potovaniih in v brezdelju in vsak nov krai e obnavlial idilo te litibczni.« V dnev svoiega žalovania e prišel v Brug v Flandri.ii. v »mrtvo mCsto«- Cutil se ie brata tega samotnega in trpečega mesta. začutil je ž niim nemo sorodnost. »Vzajemno pronican.e duše in stvari! Zlasti mesta imaio ta-ko svoo osebnost. svoj poseben duh, jasno izražen značaij, ki odgovarja radosti prvi ljubezni odrekanu, vdovstvu. Vsako mesto je stan'e duš in komaj smo v niem, 'se nam to duševno stanje razodene in s.e razlije v nas. kakor tekočna. ki se vcepi in vsrka z oseno zraka.« Tako e žaloval v Brugu že pet let. Tu pa sreča nekega dne žensko. ki fe bila čudovito podobna njegovi rajnki ženi. Gre za n'o in odkriie da ic dedališka .plesalka. Toda kljub temu _e seznami ž n.o in podobnost je bila tudi v Dosameznostih frapantna. Vzame io proč od gledališča. naiame ii hišo in hodi k njei- Obožuje v njei reinkarnacijo svoie mrtve žene. Toda sčasoma začuti. da se zgublja v nič ta sladka samoprevara. da ie podobnoist le telesna. Začne spoznavati sramotnost svoie i.ustolovščine- A nazai ne more; ni biia več i>odobnost z ženo, bilo ie njeno telo. bi.a ie n eeova »ozna strast. kar ga ie vleklo k plesalki. Nekoč era ie pregovoj rila. da io je sprejel v svo:i hiši. V n;eI govi sobi ie našla portrete in kito las njej srove rajn-ke žene. o kateri pa ii ni nikdar irovo.il. Začela ga ;e frivolno zasmehovati :n si ovijala kito akrog vratu. On pa ie prestrašen in raziarjen kričal, nai o pusti- Ko ni prenehala. ie zbesnel: p^lanii ¦c k nje; in io s kito zadavil. »Bila ie mrtva. ker ni znala razrešiti misterija in ker iii vedela. da ie bilo tu nekaj. česar se-nt smela dotakniti pod kazniio svetoskrunstva.« — Kniiga e uinotvor one vrste, ki se ne spušča v zunanje. površno opisovan'e in spaianie 'dogodkov. temveč označ! komaj one ki so pomembni za notranji. psihiški ipoteik. Pisatelieva senzitivna, razglabljajoča duša je odela preprosto, vsakdanio snov v obliko. ki te zgrabi in pretrese. Slog ie prekrasen, prevod doher in priča o boaratem besednem zakiadu Drevaialčevem. Ker imajo prevodi namen seznanfati nas s tuio literaturo ter bogatiti m širiti čitatdjevo obzorje. bi bilo kaj konstno in .Driporočl;ivo da bi imel vsak nrcvod kratek predgovor 0 nisateljevem življeniu in neeovem umetniškem ustvarianiu. S tem bi knjiga mnoaro pridobila na svoj" vredndsti. —od—. —k Iv. Pregelti: Azazel. Žalna igra v štirih dejanjih. Uubljana 1923. Eden najbol.ših naših sodobnih pripovdnikov Iv. Pregelj je spisal žaloigro Azazel. ki obravnava svetopisemsko Marijo Magdaleno .1 njeno 1 ubezen do Juda in Ješne. Žaloiirro bodo predstavljali na lubljanskem odru- Knjiga ie izšla v iako okusni onremi. —k St. P. Beševič: Kneginja Maja. Melodramska ba.ka u tri čina sa uvertiroin. OTolosrom. pevaniem i igrotn vila sa velovima. Muzika Petra J. Krističa- Ilustrovala Mi.ca St. Beševič. Beograd 1923. Sredi današnjega mrzlega realizma — tudi v književnosti — te pozdravlja tole delce kakor topel solnčni dan. Dvigne te v čarobno 'kral:e.tvo fantaziie. povede te v pravljični svet vil in goizdnih duhov. Predgovor ;ie napisal S- Pandurovič. ki pravi med drugim: »Doduše to nije ni malo moderno i ja Vam proiričem, da če Vas »Novi« napasti. Napašče Vas zbog naivnosti, i zato što Vaši stihovi imaju ritma i ipravilan i korektan slik.« S terni besedami ie podana za tovrstno delo pač dovoli laskava ocena. Toda klub temu ie uveren. da »če .Knegin.a Maja' imati svoiu stalTiu i zahvalnu publiku.« In to je nedvomno istina. Sai pravijo, da vsakdo. ki nima pokvar.ienega srca in okusa. čita dobro oravljico rad. Ker pa tei pravljici tvori osnovo večnoleni motiv o materini linbezni, 's._ojen z bajko o vilah. nudi dvoni užitek: ooleg estetičnega tudi etični, kar nedvomno povzdiguje vrednost dela. — V prvem činu nas povede pisateli na zeieno jaso v goro. kjer prebiva.io vile in gozdni duhovi- Vile pl-ešejo in nrepevajo. draži o škrate in šumskega ipana. nekakega divjega moža. Naenkrat se začuje lovski rog. vile prestrašene pobegneio. a najlepši med niimi, Jasiki (Trenetlika) se zapletejo dolgi zlati las.e med \ejevje cvetočega irrma. Prosi pana. nai 10 reši. toda ta. zločest in razdražen. io pusti na cedilu. Tu se po:'avi pred n.o mladi kneževič Velibor. Ostrmi nad njeno krasoto: »Evo slika mojih sanj! Evo bitie. koie iščem .oo vsem svetu!« Odmota 11 lase. njeno tančico oa spravi. Ona ga prosi. naj ii }o vrne, ker sicer izgubi svojo ne^smrtnost. Toda on se ne da pregovoriti, temveč jo vabi s seboi: v nienem srcu se vzbudi 'ljubav do lepega zemljana in odloči se mu slediti. Toda pot jima zastavi nx>gočni šumski duh Strahor. ki za kazen oba spremeni v dreve^si: njega v bora, no na v trepetliko. Medtem pa čakajo doima starši Velibora. da se vrne z lova. Vsi drugi lovci so se vrnili. a o njem ni b _o sledu. Tu pride pastirica Mirjana. ki ie iskrivoma opazovala ves dogbdek v gori. Knez ne verjame njenemu pripovedovan.iu. to^da materino srce knegin;e Maie zasluti nesrečo. Poda se v goro na opisani kraj. Ko io vile zagledajo. se začudeno vpraši-ieio. kdo ie to. Mati! Ko jim ena izmed njih »ojasni to besendo. prosiio vse šumskega duha. nai se je usmili. Toda on ;i,e neizprosen in jih zapodi v goro- Mati pa k-liče sina dokler se pod borom mrtva ne zgrudi. Tu je šumski duh premagan. »Ti si svo.om smrčom pobedilac smrti« in sin ie rešen ter _e vrne v svoio prvotno oloveško obliko. — Pisec uvoda oovdarja. da bi bilo treba delo uveljaviti na pozornici. Do svoie OTave vrednosti bi va prišlo le na kakem več.em odru. kjer bi se moarlo tudi tehnično zadosti oikusno izve!sti. da bi doseglo pravi učinek. Tudi za šolske odre ie igra prik''adna. izpadlo bi pač nekoliko skromneje n tekst bi se inoral mestoraa spremeniti (oziroma izmstiti nekaj). Ker ie privlačna 'snov odeta v čudovito blago-gfasne stthe bi uprizoritev dosegia nedvomno zadovol.fiv uspeh. — V. iI1{j