Leto ¥11, štev. 159
Ljubljana, četrtek 15. julija 1926
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
iDijana. ^.nanova uuu sicv. 5/*. ^^	_	■	■	>	■	_B _ •	»w.uu |»< jiuouihu ua.	. — i-"-
Tcicfon^.^pon^tu«, Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko ^^^»ZTJ*07^
es Izhaja ob 4. zjutraj. =
Stane mesečno Din »5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu. Uredništvo 1
Podružnici: Maribor, BaivarsK* ulic* št. I. — Celje, Aleksandrova cesta.
UpravnBtvst Ljubljana, PreSernova ulica St 54. — Telefon St
lnseratn) oddelek! Ljubljana, Prešernova ulica §t 4. — Telefon &L «q»
Ljubljana, 14. julija.
Jobove vesti iz Vojvodine vznemirjajo neprestano celo našo domovino. Prihajajo že teden za tednom, ali prihajale so tudi že lani in predlanskim; inalo je let, da bi jih ne bilo. Niso jim vzrok samo abnormalna letošnja neurja. vremenske katastrofe največjih dimenzij, marveč več, takorekoč nekaj normalnega; kakor hitro nastopi nekoliko večje deževje, nastopi tudi opas-nost poplav. I11 ker spadajo dobe večjega deževja takorekoč k normalnim svojstvoin našega podnebja, so tudi poplave normalen pojav onih krajev in gospodarska politika za te pokrajine mora absolutno računati z njimi.
Ali gospodarska politika računa taktično mnogo premalo z njimi. V Vojvodini se pritožujejo, da se ni pravočasno oskrbelo vse potrebno, kako preprečiti nesrečo, kako opremiti nasipe in vse ostale hidrotehniške naprave za poplave, s katerimi se mora vsako leto računati. Pisalo se je o nezadovoljnosti, ki vlada v vrstah vojvodinskih pristašev vladajočih strank, ker se politiki ne pobrigajo za te zadeve, kakor bi bila njihova dolžnost. Skratka nevarnost pred katastrofami povodnji v Vojvodini odkriva en del slabe naše notranje politike, kaže zle posledice zanemarjanja gospodarskih problemov radi neprestanih strankarskopolitičnih prepirov. intrig in kriz.
V Vojvodini je velika večina plodne zemlje takorekoč iztrgana vodi in močvirjem. To je inalodane naša Holandija; da ni tu človeške roke in njenega dela, obilice kanalov, nasipov ob reki. velikih, permanentno pripravljenih vodnih črpalk in ostalih hidrotehničnih naprav, bi bila tamkaj, kjer stoje danes same nepregledne njive pšenice in koruze, močvirja in stoječe vode, razširjajoče mrzlico. Toda vse te naprave zahtevajo stalno nadziranje, neprestano popravljanje in izpolnjevanje. Povsod obstoje organizacije vodnih zadrug, v katerih so združeni posestniki posameznih sosesk, ki vzdržujejo obstoječe naprave, seveda s primerno državno pomočjo. Toda vojna doba in njej sledeča leta, ko je veljalo splošno geslo delitve, prisvajanja, eksploatacije, so marsikje pustila velike vrzeli iu nedostatke, ki bi jih bilo treba nadomestiti. Baš to pa se ni zgodilo, vsaj ne v oni meri. kakor bi bilo treba in mnogi ekonomi in sploh prizadeti v Vojvodini so zaman opozarjali razne faktorje v Beogradu, kaj jc Ireba storiti v Vojvodini.
Morala je priti katastrofa povodnji, da je na mah pokazala vso strašno resnost položaja. Zdaj smo se spomnili, da je Vojvodina naša žitnica, da zavisi od njene letine naša prehrana, od njenega izvoza naša valuta, skratka, da je v hi-drotehničnem sistemu te dežele zavarovan najizdatnejši kos našega gospodarstva.
Celo v zunanjo politiko sega pomen vojvodinskih povodnji. V Vojvodini se stekajo vode iz naše kraljevine, iz Ru-munije in iz Madžarske. Ves sistem, s katerim se ie dežela zavarovala proti poplavam, obsega predele vseh treh držav in tvori v tnnogih ozirih enoto; nemogoče je, obstati strogo na političnih mejah, brez nevarnosti za dobro funkcioniranje naprav. Treba je še nadalje nekega sodelovanja v obmejnih predelih. Še več. Pred vojno so se delali načrti, da se z novimi kanali preprečijo poplave čim najbolj; ti kanali so se projektirali po ozemlju, ki je sedaj pripadlo trem državam. Po 1. 1918. so se seveda ti načrti opustili. Obseg najnovejših poplav kaže, da se je treba vrniti k onim načrtom in jih izvesti v soglasju in sporazumu z vsemi tremi prizadetimi državami.
Brige za te probleme nam je treba, ne pa večnih intrig (in izigravanj med onimi, ki so danes odgovorni za usodo države. Radičevce in radikale pa danes bolj skrbi ali bo Nikič ostal minister in ali bo mogel priti v vlado Maček in postati državni podsekretar Janez Str-buncelj in vsakodnevna «situacija» v famozni koaliciji RR jih mnogo bolj in-teresira, skrb za obstanek na vladi jim je mnogo bolj pri srcu, nego katastrofa, ki grozi celokupnemu našemu gospodarstvu. Ako kdaj, bi morala Narodna skupščina biti v teh težkih dneh zbrana in morala bi pod neposrednim uti-som žalostnih dogodkov razpravljati in sklepati o rešilnem programu in o nujni pomoči. Toda Radič in Uzunovič sta skregana in gospodje ministri se obračajo za pomoč na — Rdeči križ ter javno milosrčnost. Grozne poplave so razgalile vso nesposobnost in nezmožnost režima, ki vlada nad Jugoslavijo.
Reševati gospodarske naloge, ne pa plesti partizanskopolitične intrige, to je kategorični imperativ naše dobe.
Prva faza odločilne borbe med obema RR
zaključena
Odločitev odgodena na avgust. — «Razčiščenje z Radičem je
neobhodno.«
Beograd, 14. julija p. Danes so se vršile med radikalskimi prvaki interne konference, katerih predmet je bila ocena politične situacije. Kakor je vaš dopisnik izvedel, se poda notranji mi-ster Maksimovič morda še koncem tedna na Bled, da referira kralju o položaju.
Vse kaže, da smatrajo radikalski voditelji za potrebno, da se sedaj ne pristopi nobenim odločilnim korakom. Do skrajnosti popustljiva taktika g. Uzunoviča ima očividno namen, zadržati izbruh pripravljajočih se kritičnih dogodkov. Vse odločitve naj bi se od-godile na čas po občinskih volitvah v Srbiji, ki se vršijo 15. avgusta. Zato odlagajo radikali tudi odgovor na vedno ponavljajočo se zahtevo radičev-cev, da mora Nikič iz vlade. Ministrski predsednik venomer ponavlja Ra-
dičevo besedo, da radičevske zahteve niso nikaki posfulati, temveč le »želje« ter se na ta način izogiba vsem končnim odgovorom. Značilno je v tem ozi-ru, da skuša tudi zmanjšati pomen Ni-kičeve avdijence. Radičevci na drugi strani precej dobro čutijo pomen te taktike in postajajo nestrpni, a vedoč, da njihovi zavezniki predvsem pazijo, kje bi radičevci napravili taktično po-greško, so naravno precej oprezni. Vse je pripravljeno za udar, a generali si še ne upajo.
Eden od najuglednejših članov NRS je nocoj označil situacijo tako-le:
Čakamo, kaj nam prinesejo občinske volitve. Nikiča ne damo iz vlada. Če gre po sreči, bomo čez me>ec dni dovolj pripravljeni, da pristopimo razči-ščenju z Radičein, ki je neobhodno.
Spor za Nikfčev porifelj
Radičevci zahtevajo Nlkieevo glavo in portfsljj, radikali ne dajo. Interesantne izjave g. Uzunoviča. — Nove mučne konstatacije v anketnem odboru. — Carinska tarifa v odseku gotova. — Danes važen ministrski svet.
Za reparacijo Radičevih krivic
Beograd, 14. julija, r. Delegati zagreb* škega poverjeništva UJU so danes zarana dospeli v Beograd. Namen njihovega pri« hoda jc, da prosvetnega ministra zaprosijo za reparacijo vseh krivic, ki so bile zagre« šene pod režimom Stj. Radiča.
Zagreb, 14. julija. Minister dr. Nikič, ki ie prispel opoldne z Bleda oziroma i a Ljubljane, se je zvečer odpeljal v Beograd. V Zagrebu ni sprejel nobenega novinarja.
Beograd, 14. julija p. Jutri dospe v Beograd minister za šume in rudnike dr. Nikič. Njegov prihod se pričakuje z velikim zanimanjem, ker je od rezultata njegove avdijence na Bledu odvisen nadaljnji razvoj dogodkov v vladni koaliciji. Radičevci nadaljujejo svojo odločno borbo proti dr. Nikiču in trdijo, da je njihova edina zahteva za rešitev vladne krize, da dr. Nikič odide iz vlade. Čim boli pa ga radičevci napadajo, tem bolj ga jemljejo v zaščit« radikali, zlasti centrumaši. V namenu dr. Nikiča podpreti, je poslanec Pera Ivaaiševič poslal danes ministru za notranje stvari, min. predsedniku in še nekaterim drugim ministrom celo serijo vprašanj, v katerih energično protestira proti delovanju posameznih uradnikov v Hercegovini, ki so bili nastavljeni kot Radičevi pristaši, pa so na teh mestih baje zlorabili svoj položaj. Zlasti radikali iz travniškega okrož ja, ua čelu jim poslanca Kujundžič in Grgurevič. \odijo energično akcijo, da tamošnje radičevske organizacije odcepijo od Radiča in jih približajo dr. Nikiču.
Zanimivo je. da se Uzunovič sam drži v zadevi dr. Nikiča precej rezervirano. Dares na pr. je izjavil novinarjem; »Vidim, da dr. Nikič po avdijsn-ci na Bledu ni dal novinarjem nikakih izjav. Zato bo zelo zanimivo, da ga ču-jemo, ko se vrne.« V nadaljnjem razgovoru z novinarji je Uzunovič rekel, da ga je posetil agrarni minister dr. Šibenik, ki je zahteval, da se sprejme zakon o agrarni reformi v Dalmaciji. Vaš dopisnik je vprašal g. Uzunoviča, zakaj se dalmatinski radikali upirajo tenm zakonu. G. Uzunovič je odgovoril, da so radikali samo zahtevali, da se upoštevajo njihove želje, ker hočejo sodelovati pri sprejetju tega zakona. K sklepu je g. Uzunovič še izjavil, da je bila dr. Nikičeva avdijenca na Bledu bolj privatnega nego političnega značaja.
Ministrski predsednik Uzunovič je imel danes daljši sestanek tudi z radikalnimi prvaki Živkovičern. Trifunovi-čem in Simonovičem v čisto strankarskih vprašanjih. Nocoj je krajevni odbor radikalne stranke razpravljal o izključitvi beograjskega župana Bobiča iz radikalne stranke. Jutri dopoldne ob 10. je napovedana seja ministrskega sveta.
Beograd, 14. julija r. Razen sej dveh skupščinskih odborov ni bilo tekom dopoldneva nikakih drugih dogodkov. Zunanji minister dr. Ninčic se je z jutranjim brzo-vlakom vrnil v Beograd. Predsednik vlade Uzunovič je imel manjše resortne konference in je sprejel referate o stanju poplav.
Anketni odbor za proučavanje korupcije v zadevi državnih nabav iz tvornice v Adamovu je nadaljeval svoje delo in so bili prečitani akti načelnika prometnega ministrstva Mladenoviča. Iz aktov jasno izvira, da so bile izvršene številne zlorabe. V fakturi, ki je bila plačana, so cene strahovito visoke mestoma dvakrat dražje, kakor znaša stvarna vrednost nabavljenih predmetov. Staro železo je vračunano za novo, leseni materijal je dvojno plačan a mnogo je tudi takega materijala, ki obče ni bil primeren a navzlic temu vstavljen v fakturo. S tem ie iako kompromitiran tudi naš delegat Zare (?) ki je izvršil te nabave.
Skupščinski odbor za pretres carinske tarife je danes dopoldne zaključil svoje delo. Prečitana so bila poročila in pripombe, ki so jih h carinskim tarifam stavile
različne pridobitne i:i gospodarske organizacije. Generalni direktor carin dr. Konrad Šrnid .ie k temu podal strokovna pojasnila. Poslanec Demetrovic ie protestiral, da se seje finančnega odbora ne* sklicujejo, četudi ie nujno potrebno, da se Tazpravi carinika tarifa. Predsedujoči je izjavil, da se odbor tekom poletja nc bo več sestal, ker strokovni delegati potuicio v Pariz, kjer se prično pogajanja za trgovinsko pogodbo.
Edini pomembnejši dogodek tekom dopoldne je bil sestanek med Uzuncvičcm in Pavlom Radičem, ki pa je trajal le kratek čas. Doznava se, da je Pavle Radič izve-stil predsednika vlade, da radičevci ne ir.0-reio dopustiti, da bi zadeva dr. Nikiča še dalje ostala nerešena Nadalje sta oba gospoda razpravljala tudi glede podta.inika v ministrstvu prosvete.*Radičevci kandidirajo na to mesto zagrebškega profesorja Nov-ljana.
Današnja »Pravda« navaja, da so vesti o spravi med obema ra-dikalskima skupinama beograjske mestne organizacije NRS brez stvarne podlage, ker iih obe skupini demantirata. Miloš Bobič je podal svoj odgovor na vseh sedem točk obtožnicc; brani se, da je deloval v mejah tradicij radikal-ske stranke in po zahtevah beograjskih občanov.
Akcija Rdečega
za
poplavljence
Beograd, 1-i. julija, p. Ves dan .ie posloval glavni odbor društva Rdečega križa. Društvo je odgodilo vse svoje slavnosti kakor tudi razstavo ter se ie posvetilo nujnemu delu za konstituiranje odborov in . pododborov za pomoč poplavljencem. Po vsej državi so razposlali velike množine pozivov za zbiran;e prispevkov. Samo v Ljubljano so poslali nad 15 apelov na razna humanitarna in druga društva za nujno akcijo za pomoč poplavljencem. Dva člana glavnega odbora sta določena, da obiščeta vse poplavljene kraie in doženeta škodo ter način, kako naj bi se pomagalo. Društvo Rdečega križa se nadeja, da se mu bo z milodari posrečilo zbrati veliko denarja ter računa tudi na inozemstvo, da bo priskočilo a pomoč. Jutri popoldne ob 5. bo v veliki dvorani Narodne skupščine konferenca osrednjega odbora za poplavljence, ki bo razpravljal o nujni akciji med ljudstvom v korist poplavljencem.
h odbora za izenačenje . davkov
Beograd, 14. julija, p. Zvečer je skupščinski olbor za pretres zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov nadaljeval razpravo. Vlada je predložila novo stilizi-cij-o člena' 21., ki- govori o osnovi za zemljiški davek. Čleu .je ispremenjen v toliko, da se katastrski čisti dohodek izračuna nanovo na podlagi srednjih gospodarskih prilik v letih 3922. do 192d. Proti temu predlogu je nastopila celokupna opozicija in zahtevala, da ostanejo v veljavi dosedanji katastrski dohodki, kateri naj bi se pomnožili z multiplikatorjem, ki bi se menjaval vsako leto in bi se določil s finančnim zakonom. Opozicija je protestirala, da se z vladnim členom 21. poveča zemljarina in naglasa, da se s tem upropasča vrednost katastra sploh. Ker vladna večina v tem vprašanju ni bila edina, se je razprava o tem predlogu odgodila.
Spori med novosadskimi radikali
Beograd, 14. julija, r. V prestolico so do» speli pristaši novosadskega župana dr. Mi. lana Milovanoviča, kateremu je mestni ra= dikalski klub v nedeljo izglasoval nezaup. nico. Istotako je v Beograd prispel tudi predsednik tega kluba dr. Branko Ilič, ki bo pri notranjem ministru zahteval, da se dr. Milovanovič suspendira.
Edini izhod je pregrupacija strank
Pomemben govor Svetozarja Pribičeviča v Šumadiji o politič nem položaju in o definitivn rešitvi politične krize.
Beograd, 14. julija, r, Na shodu SDS
v Paračinu je bil Svetozar Pribičevič navdušeno sprejet od Šumadincev. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Pribičevič je ob tej priliki naglašal. da ves narod globoko občuti krizo vlade, samo Uzunovič je ne občuti. Podoben je Nazarencu, ki nastavi še drugo lice, ako ga kdo udari po enem. Uzunovič je neke vrste političnega Nazarčnca: Ako ga Radič udari po desnem licu, mu ponudi še levega, nato za se malo strese in pravi, to tii nič hudega.
Culi ste, kakor Radič pravi, da je v prečanskih krajih treba vladati kakor na Hrvatskem, a v Šumadiji kakor v Srbiji. Na ta način Radič prisvaja vse prečanske kraje za Hrvatsko.
Vsemu današnjemu stanju je kriva situacija v radikalski stranki. Ko se jc nekoč srbska vlastela po Dušanovi smrti prepirala o tem. kdo bo nasledil carstvo, so bili prisiljeni poiskati poštenega človeka in so ga našli v kraljeviču Marku. Ko se je Marko podal na pot. de.it pravico, ga je mati za':,linjala naj se ne ozira na deda ne na strica, marveč samo na Boga. Tako tudi radikal-ska vlastela deli danes svoje carstvo, toda še za življenja Nikola Pašiča. A danes ni kraljeviča Marka, niti majke njegove. Zato radi današnjega stanja v radikalski stranki boluje cela država in zato Radič uganja karkoli se mu ljubi. Delovanje današnje vlade spoznate najbolje po žalostnem dejstvu, da danes v dobi katastrofalnih poplav, ko ves narod vzdihuje za izgubljenimi milijoni, kliče vlada na pomoč Rdeči križ. da naj se on pobriga za poplavljence in da naj zanje zbira miloščino. Toda vlada naj ve. da narod ni prosjak in mi-loščinar, marveč ima pravico zahtevati, da mu država pomore in da Narodna
skupščina najde izredne kredite.
Naznanjalo se je, da bo sedanja v lada posvetila pozornost gospodarskim, socijalnim in kulturnim interesom države, toda danes se vidi, da je vse to bil le pljusek v vodo. Narod globoko čuti neprestane krize in nima še nade. da bi se brzo rešile. Za rešitev krize je potrebna stvoritev socijalne večine, ki bo za ta narod zares lahko storila kaj koristnega.
Globoko je obžalovati, da so skoraj vse naše stranke brez idej. Radikali danes ne smejo v opozicijo, a stranka, ki v opozicijo ne sme, ako to zahteva njen politični program, 111 nikaka stranka. Obžalujem, da ni vsakdo izmed vas Šumadincev v stanju prepotovati vse kraje naše države, da bi sc na lastne oči prepričal v nezadovoljstvu, ki vlada vsepovsod.
O današnji situaciji in o izhodu iz te krize iii mogoče prerokovati. Vendar pa v koalicijo radikalov in davidovičev-cev nihče ne verjame. Oni se lahko sporazumejo v vsem samo ne glede na-čelniških in pisarskih mest v Srbiji. A druge kombinacije ni. Mi samostojni demokrati danes nočemo z radikalno stranko kot celoto. Mi čakamo na pre-grupacijo strank in na prečiščenie od-nošajev v posameznih strankah. Šele nato se bo lahko govorilo o naših kombinacijah. Mi hočemo v politiki prevajati eno misel: Misel edinstva in svobode. Naš pokret raste, ker imamo program in idejo in zato narod ve, kaj hočemo in kaj bomo storili. To pa ve zato, ker .ie naša politična knjiga odprta in ker povdarjamo. da se politika mora voditi z odkritimi kartami, da vsak posameznik. a tudi ves narod ve, kaj posamezne stranke zahtevajo in hočejo.
Anglija in konsolidacija francoskih dolgov
Zanimivi angleški komentarji o londonskem sporazumu. - Londonski listi poveličujejo angleško velikodušnost, — Caillauxova posvetovanja s finančniki.
London, 14. julija (brž.) Vest o sporazumu glede konsolidacije francoskega vojnega dolga je sprejelo tukajšnje časopisje ua znanje, če že ne z navdušenjem, pa vsaj z zadovoljstvom. Obenem povdarjajo, da bi znašale samo obresti francoskega vojnega dolga letnih 30 milijonov funtov, kar približno odgovarja obrestim, ki jih plačuje Anglija svojim upnikom za posojila, ki so bila potem dovoljena Franciji. Vzlic temu je dovolila Anglija, da se poravna francoski vojni dolg v 621etnih obrokih po 12 in po! milijona funtov. S tem, pravijo »Times jc Anglija črtala Franciji tri petine vojnega dolga. Minister Churchill ie ^am priznal v zbornici, da pomenja ta sporazum za angleške davkoplačevalce veliko breme. Vendar pa je Anglija s tem činom dokazala, da upošteva gospodarske težave evropskega kontinenta. Angleška vlada je hotela s tem olajšati Franciji delo za gospodarsko obnovo dežele. Ta sporazum dokazuje trajno angleško prijateljstvo do Francije in obenem zanimanje za gospodarske zadeve vse Evrope.
Težko je sicer, da se ob tej priliki omenja stališče Anglije v vprašanju odplačila medzavezniških vojnih dolgov, a je potrebno. Angleška država je bila vedno za to, da se črta del zavezniških dolgov. Anglija je smauaia, da ne gre obteževati zaveznikov, k; so toliko žrtvovali za skupno zma-
go. Toda drugi zavezniki so žal to stališče odklonili. Radi tega je bila Anglija prisiljena, da zahteva od svojih dolžnikov, naj ji vrnejo toliko, kolikor je bilo potrebno za pov-jčiio angleškega vojnega dolga Ameriki. Ker pa znaša angleški dolg Ameriki le 1000 milijonov funtov, med tem ko znašajo medzavezniški dolgovi Angliji celili 2000 milijonov, je sklenila angleška vlada odpisati zaveznikom polovico njih dolgov, to je 1000 milijonov funtov, ki naj gredo v korist finančne obnove starih zaveznikov.
Pariz, 14. julija k. Tekom včerajšnjih razgovorov finančnega ministra Caillauxa z voditelji kreditnih zavodov so se izjavili slednji pripravljene sodelovati pri vseh ukrepih vlade za splošno sanacijo. Finančni minister je sklenil ustanoviti poseben odbor, sestavljen iz zastopnikov velikih kreditnih zavodov in sindikata borznih se.Ra-lov, ki bi ime' nalogo nadzorovati devizni trg Ta odbor bi stalno zasedal pod predsedstvom predsednika Francosko banke
Pariz. 14. julija s. »Quoridiene zatrjuje da ie ptvi stik finančnega ministra Ca:'-!auxa z visoko financo londonske Citiy zeio nezadovoljiv in da je vsled tega dovolitev kredita s strani londonskih velebank zeli ogrožena. Samo iz lega vzroka so se tudi v francoskem parlamentu zavlekla posvetovanja o finančnem zakonu.

Proslava 14. julija v Parizu
Fariz, 14. julija (brezž.) Narodni praznik (obletnica zavzetja Bastilje v francoski revoluciji 1. 1789.) so danes po vsej Franciji slovesno obhajali. Tosebne svečanosti so bile v Parizu, kjer je bilo že snoči vse mesto krasno razsvetljeno. Povsod je bilo polne godb in po ulicah je včeraj in zlasti danes valovila slavnostno razpoložena množica prebivalstva, ki je proslavljala največji francoski narodni prrznik. Višek prireditve je bila današnja velika vojaška parada v Boulognskcm gozdiču, ki so ji prisostvovali med drugimi sultan maroški s svojimi tremi sinovi, veliki vezir, španski diktator Primo de Rivera, vsa vlada, diplomatski zbor in diugi dostojanstveniki. Tekoai ineva so se večkrat ponovile demonstracije proti španskemu ministrskemu predsedniku, tako da je morala intervenirati policija, ki je prijela okoli 50 oseb. Ves dan ni bilo nobenih večjih incidentov. Povsod je vladal red in mir.
Pred sklepom prijateljskega pakta s Poljsko
Varšava, 14. julija, r. Te dni se prično pogajanja, za sklenitev prijateljskega pak= ta med Poljsko in Jugoslavijo.
Iz Maroka
Madrid, 14. julija, (brž.) Španske čete so pri zopetnih bojih v Rifu ujele bivšega Abd el Krimoveo-a. vojnega ministra Hamra Bua dro.
Kralj Boris se poroči s princezinjo Giovanno
Praga, 14. julija, k. Češkoslovaški tiskovni urad poroča iz Sofije: Časopisje živahno komentira inozemsko potovanje kralja Borisa. Listi naglašajo. da je potovanje v zve-zi z njegovo poroko. V oficijelnih krogih se čuva o tem stroga tajnost. V javnosli pa se v zvezi s ! |'n imenuje mlajša hči italijanskega kralja princeziuja Giovanna. Zatrjujejo. da je vojvoda Aosta, čigar žena je sestra umrle bolgarske kraljice, povabii kralja Borisa, naj preživi nekaj dni na njegovem gradu v gornji Italiji. Na vprašanje dopisnika tiskovnega urada je odgovoril ministrski predsednik Ljapčev, da je kralj dosegel starost za poroko, in da je tudi hč' italijanskega kralja zrela za možitev.
Nevarnost nadaljsiih eksplozij v Doverju
New Vork, 14. juliju, s. Ogenj, ki divja v municijskpm skladišču v Doverju, je zaješ sedaj, ko se je smer vetra spremenila, tuli poslopje, ki dosedaj ni bilo ogroženo. Vsleii tega požara je sedaj ogroženih nadaljuih 11 poslopij z eksplozivnimi snovmi. 91)6 prebivalcev je pobegnilo iz nevarne cone. Vsako uro je slišati po 10 do 20 eksplozij. Število ubitih vojakov ne bo doseglo 100. ker je bila večina vojaštva na dopustu. Na kraju, kjer je stalo glavno skladišče, zija velikansko žrelo 150 čevljev široko in 90 čevljev globoko. Na ozemlju arzenala je poru-šeriih 2P0 poslopij. (Glej tudi na strani 6..>
Sedanje stanje francosko-sovjetskih pogajanj
Pogajanja med francosko in sovjetsko delegacijo se vršijo že izredno dolgo, a nikakor ne morejo dovesti do končnih uspehov. V posebni številki «L'Eu-rope Nouvelle® z dne 19. junija priobču-je Rakovski, pariški ruski poslanik, in-teresantne informacije o ruskem stališču glede odškodnine za carske dolgove. ki tvorijo centralni problem pogajanj med obema državama.
Glavna nesoglasja med obema državama, ki se niso dala premostiti v dosedanjih pogajanjih, obstoje v sledečem: Predvsem zahteva sovjetska vlada, da se vrše pogajanja samo za one dolgove, ki odpadejo na sovjetski teritorij in na sovjetsko Rusijo; glede deleža, ki odpade na one predele, ki so se po revoluciji 1. 1917. ločili od ruske države, naj se francoska vlada pogaja na primernih drugih instancah. Francoska delegacija je naposled pristala na ta ruski predlog, toda obstoje še diference glede tega, v kolikem obsegu naj se računajo odpadli teritoriji, oziroma naj se zmanjša vsota ruskega dolga. Sovjetska vlada se je postavila na stališče, da se je od Rusije odcepilo približno 30 odst. celokupne državne posesti carske Rusije, oziroma celokupnega prebivalstva; o tem je moskovska vlada izdala tudi poseben memorandum, kjer poskuša dokazati, da so bili izgubljeni teritoriji najbogatejši in najgosteje obljudeni, da so imeli najbolje urejena pristanišča, najmoderneje opremljene tvornice. najgostejše železniško omrežje itd. Francoska delegacija je po posebnih ekspertih preštudirala ruske argumente ter prišla do zaključka, da je treba računati, da odpade od skupnega dolga 20 do 25 odst. na te od stare Rusije odpadle države. Diferenca med tem in sovjetskim stališčem ni tedaj več velika.
Druga sporna točka je fakt, da zahteva sovjetska vlada definitivno in ne počasno ureditev zadeve glede carskih dolgov, francoska delegacija pa hoče provizorno ureditev, veljavno za prvi dve leti, želeč naj se določijo odplačila za prvi dve leti, in sicer relativno minimalna, da pa bi se ta odplačila v prihodnjih letih poviševala proporcijonalno z izboljšanjem ruskega gospodarstva. Francija se sklicuje pri tem na slične ureditve odplačevanja dolgov med ameriško Unijo in evropskimi državami. Sovjetska vlada trdovratno zavrača to francosko stališče ter hoče defi-nitivni dogovor, ki bi precizno določil, koliko ima sovjetska Rusija v celoti plačati Franciji. Osobito pa ne mara. da bi se odplačevanje ravnalo po razmerju gospodarske restavracije sovjetske Rusije. In sicer se je v zadnji dobi izvedelo, da predlaga Moskva odplačiio v 62 anuitetah, fiksiranih na 40 milijonov zlatih frankov.
Tretja težja točka je vprašanje, kako se ruska odplačila razdelijo med upnike. Sovjetska vlada prepušča francoski, da sama razdeli ruske anuitete med interesente, pač pa želi Moskva, da razdelijo Francozi denar le med francoske državljane in določene kategorije titrov, tako da bi ostalo sovjetski vladi povsem svobodno pogajati se radi odplačila z upniki iz drugih držav.
Francoska delegacija je po temeljitem študiju vsega materijala dosegla s Rusi soglasje v dveh bistvenih točkah: načelo, da se uredi odplačevanje v zlatu in načelo, da se skiene celoten dogovor. Diference pa obstojajo še vedno glede ostalih točk, višina in modalitete vplačevanja, časovna veljavnost, dogovora, klavzule glede raznih ugodnosti itd. Francija se ne more zadovoljiti s tako nizkimi anuitetami, kakor iih ponuja Rusija ter zahteva v prvih dveh letih 125 milijonov zlatih frankov, kar predstavlja stoti del skupne vsote prejemkov sedanjega ruskega proračuna. Vrh tega je Francija pristala tudi na to, da loči francoske upnike od ostalih in da sklene v prvi vrsti aranžma za svoje, dasi se je prvotno močno angažirala v obratnem smislu. Ta del pogajanj pa še ni dospel dovolj daleč, ker posega v zelo kompliciran problem, kako ločiti upnike; toliko pa se je že do-sedaj ugotovilo, da predstavljajo upniki iz Francije približno 80 odst. celokupnega števila upnikov, udeleženih na francoskem posojilu bivši carski Rusiji.
Vidi se, da obstoje nesoglasja še vedno v zelo važnih točkah in da potemtakem sporazum še ne bo mogel biti zaključen tako kmalu. Vrh tega hoče Rusija po ureditvi zadeve s carskimi dolgovi posojilo v Franciji, kar je seveda poglavitni cilj njene sodobne politike napram zapadni Evropi.
Sanacija belgijskega franka
Bruselj. 14. julija, s. Na snočnji seji zbornice je izjavil minister Hymans, ko se je razpravljalo o vprašanju podelitve polno-moči kralju, da hoče vlada ostati na temelju ustave. Sodna oblast bo imela kontrolo nad tem, ali je postopanje vlade v skladu s polnomočji, ki jih je prejela od parlamenta. Tiskovni zakon naj bi ostal v veljavi. Ministrski predsednik Jaspar je izjavil, da bodo interpelacije parlamenta ostale. Vlada ne misli uvesti novih davkov. Edini člen zakonskega osnutka je bil nato v poimenskem glasovanju sprejet. Drugo čita-nje bo v četrtek.
Bruselj, 14. julija, s. Generalni svet socialistične stranke se je z 38 proti 10 glasovom (4 odborniki niso glasovali) izrekel za to, da se podeli kralju posebno polno-močje za podporo franka. ~
Zavezniki in razorožitev Nemčije
Nota medzavezniške kontrolne komisije
e Berlin, 14. julija Vse časopisje živahno razpravlja o noti, ki jo je medzavezniška vojaška kontrolna komisija poslala nemški vladi o zadevi razorožitve. Listi se z njo bavijo, čeprav še ni znano njeno natančno besedilo. Z ofi-cijeline strani pravijo, da se nota nanaša večinoma le na tehnična vprašanja razorožitve, ki pa ne zanimajo mnogo javnosti. Nota se nanaša tudi na generala Seeckta in pravi, da je ta general dejanski, čeprav ne formalni poveljnik nemške vojske. Z oiici-je'me strani se temu dodaja, da ta trditev kontrolne komisije ne drži, ker je vrhovni poveljnik nemške vojske predsednik Hin-detiburg in v njegovem zastopstvu vojni minister. Generalni polkovnik von Seeckt je obema podrejen in torej ne more biti vrhovni poveljnik dižavne brambe. To je nemška vlada sporočila komisiji že lanskega septembra. Medzavezniška kontrolna komisija zahteva tudi, naj nemška vlada ustvari mesto generalissima državne brambe, ki ga pa versailleska mirovna pogodba sploh ne predvideva. VThovmi poveljnik naj postane edem. višjih generalov. K tej stvari se izve iz merodajnega mesta, da kabinet še ni razpravljal o tej zahtevi, ker je general Seeckt trenotno na dopustu. Sklenili so tudi, da zato zaenkrat tudi ne objavijo besedila medzavezniške note.
V	vladnih krogih so zelo presenečeni, ker je desničarsiki tisk objavil to noto, zavračajo pa očitek, da bi se vojska vmešavala v politiko. Levičarstko časopisje pa še vedno zahteva pojasnila, kako je prišla stvar v javnost. Tako vprašuje »Vos-sische Zei-tung«, kdo dela danes politiko v Nemčiji, ali državni kancelar ali vojaštvo. »Berli-ner TageblatJ« objavlja, da niso o vsebini note vedeli ne minister za državno brambo dr. Gessler ne državni tajnik v zunanjem ministrstvu Schubert ne general vem Seeckt, ki je sedaj na dopustu, namreč takrat, ko je biia objavljena. List dodaja, da nota nima ničesar opraviti s pravimi pogoji za razorožitev, ampak da pomenja pozitivno akcijo generalov.
Note se sedaj prevajajo v zunanjem ministrstvu in jih takoj potem pošljejo državnemu kancelarju dr. Marxu, ki se mudi v Poreuju, in zunanjemu ministur dr. Stre-semannu, ki je na dopustu.
London, 14. julija (brž.) Angleško časopisje kritizira nove zahteve vojaške kontrolne komisije glede Nemčije. »Daily Ciironicle« pravi, da niso važne, deloma pa da so naravnost smešne. i>Daily Telegraph« meni, da je medzavezniška vojaška kontrolna komisija dokazala, da je popolnoma odveč. »Times« pišejo, da nemška vojska niti ni dovolj močna, da bi mogla uspešno ščititi svoje meje.
Nova akeiia za pomirjenje Evrope
t Ženeva, 14. julija.
V	zvezi z razgovori, ki se sedaj vrše v Parizu, Londonu in Berlinu, se je včeraj sestalo nekaj politikov raznih strank in članov raznih parlamentov h konferenci, na kaieii sn razpravljali, ali ji- mogoče v okviru Društva narodov ustvariti zvezo za sporazum v Evropi. Francijo so zastopali poslanci Painleve, Morel in Barthelemy in senator Honorat ier profesor Lichtenber-ger, Nemčijo pa poslanca Wissell in Heile. Navzočih je bilo tudi nekaj delegatov angleške lige za Društvo narodov. Nameravana zveza naj bi imela glavni namen, izpopolniti sporazume med vladami in pripraviti njihovo bodoče delo s tem, da sama vpliva na narode, in skuša pri njih vzbuditi čut solidarnosti. Spričo številnih simpatičnih poročil, ki prihajajo iz Anglije, Nemčije, Holandije, Skandinavije, Madžarske, Češkoslovaške in Poljske, so sklenili ustanoviti odbor, ki naj pripravi v Ženevi sestanek, ki naj bi bil nekako koncem avgusta. Na tem sestanku naj bi se definitivno ustanovila ta zveza in določilo besedilo proglasa na vse evropske narode. Računajo, da se bodo gibanju priključile tudi Italija, Španija in Belgija.
Na smrt obsojeni turški zarotniki
Carigrad, 14. julija, d. V procesu proti smirnskim zarotnikom je bila včeraj popol, dne proglašena razsodba. Trinajst prisotnih obtožencev je bilo obsojenih na smrt, med njimi znana mladoturka bivši minister Šu-kri in bivši policijski predsednik D ža ni bula t kot glavna krivca, nadalje pet poslancev opozicije kot sokrivci in šest pustolovcev kot najeti zločinci. Dva obtoženca sta bila obsojena na smrt in contumatiam, in sicer znani voditelj mladot ur skesa gibanja Kemal, ki je v vojni organiziral turške nakupovalne zadruge, in prejšnji generalni guverner Abd ul Kadir. Izrvršitev smrtne obsodbe nad 13 obsojenci se bo najbrže izvršila že danes. Večina obtoženih članov opozicije je bilo oproščenih. Izločen je bil proces profi voditelju opozicije Reufu begu, ki se mudi v inozemstvu in o katerem so v balkanski vojni listi toliko pisali, ker je bil takrat poveljnik križarke <Hamidije>, ki je prodrla v Jadran in obstreljevala sovražne obmorske postojanke. Ta sodna razprava se bo vršila v Angori, kjer se prihodnji teden začne tudi proces proti bivšemu finančnemu ministru Džavidu in drugim mladoturškim voditeljem.
Carigrad, 14. julija, k. Obtoženci, ki so bili pri zarotniški razpravi obsojeni na smrt, so bili danes v zgodnjih jutranjih urah obešeni.
Ogromna škoda v Nemčiji
Berlin, 14. julija, (brž.) Škodo, ki jo je Mošnje poletno neurje napravilo v Nem* čiji, cenijo na približno 150 milijonov zla* iih mark.	-------
Ljubljanski „Triglavanš" v Deligradu in Nišu
gh. Niš, 13. julija. Po lepo uspelem koncertu v Beogradu se je pevski zbor Jugosl. akad. društva «Tri» g!av» iz Ljubljane udeležil predvčerajšnjim velikih slovesnosti v spomin deligradskim junakom, ki so dali leta 1876. svoje živijo nje na oltar domovine in tako započeli ve« liko delo narodnega osvobojenja. Na oko« pih, ki so bili pred pol stoletja glavni bra« nik srbske vojske proti Turkom, je zapel vpričo več tisoč glave množice najodličnej« šega občinstva iz najrazličnejših krajev Sr» bije, domačega seljaškega naroda in mno> goštevilne vojske vseh formacij, triglavan« ski pevski zbor ob pričetku cerkvenega opravila žalostinko «Vigred se povrne«, ob koncu pa himno aBože pravde® in «Slovc» nec, Srb, Hrvati. Kot slavnostni govornik je povzel besedo poleg niškega vladike g. Dositeja, armijskega generala g. Terziča in mnogih drugih tudi član «TrigIava», či« gar pozdrav je bil sprejet z navdušenim ži« vijo klici Slovencem.
Sinoči pa so priredili slovenski akademi« ki Triglavani v Nišu v oficirskem domu nad vse sijajno uspeli koncert. Slovenska narodna in umetna pesem jc privabila na koncert vso elito Niša. Navzoči so bili vla« dika niški g. Dositcj, armijski general Bo» ža Terzič, divizijski general Dragoljub La* zarcvič, dalje trije ostali domači generali, oficirski zbor s soprogami, zastopniki na« rodnih društev, zlasti mnogo članic Kola srpskib sestara, uradništvo in ostalo me« ščanstvo. Slovenska pesem je osvojila sr« ca navzočih Srbijancev, med katerimi so bili tudi nekateri Slovcnci, višji oficirji, ki že blizu 30 let niso slišali naše pesmi. Vse pevske točke zbora in obeh solistov gg. Marjana Rusa in Milana Juga so izzvale frenetično ploskanje in pritrjevanje. Po koncertu se je vršil v isti dvorani ples.
Danes je posetil pevski zbor impozan« ten spomenik Stevana Sindjcliča na Čegar brdu. Armija je dala na razpolago dva av« tomobila, s katerimi so sc prepeljali Tri« glavani na kraj junaške smrti vodje Sin« djeliea 1. 1804. Pred spomenik so položili akademiki šopek svežih cvetic in zapeli dve žalostinki. — Včeraj pa so si ogledali zna« menito ČeIe«kulo pri Nišu.
Pevski zbor ljubljanskega «Triglava« se odpelje danes ob 13.50 preko Višcgrada v Sarajevo.
Iz dežele policije in falzifikatorjev
Budimpešta, 14. julija, r. Grof Palavicin« ni in grof Szigray znana madžarska legiti« mista sta govorila na shodu v Dombovarju kjer sta poročala volilcem o svojem politič« nem delu. Grof Palavicini je zelo ostro kri« tikoval vlado in izjavil, da jc sedanji vlad« ni sistem v Madžarski mešanica navidezne« ga parlamentarizma in strankarske dikta« ture. Madžarska je policijska država, dobro razvita v vohunskem sistemu, radi česar je povsem nemogoče, da vlada ni vedela za falzificiranje bankovcev. Vlada bi morala zaradi te afere odstopiti, vendar pa tega ni storila in skuša vso falzifikatorsko afe« ro potlačiti. Glede na vprašanje kralja, je izjavil, da zakoniti rešitvi tega vprašan/a niso napoti zunanji politični odnošaji, tenu več dejstvo, da nočejo oni, ki so sedaj na oblasti (Horthy), izpustiti te oblasti iz svo« jih rok. Za tem je goVoril grof Szigrav, ki je izjavil, da sc bodo madžarske meje raz« širile, ko bo rešeno vprašanje kralja.
Sovjetska protestna akcija
Moskva, 14. julija, d. V Moskvi se vrše" velike protestne akcije proti procesu zoper Rakosija in tovarišem v Budimpešti. Listi pravijo, da je ta sodna razprava naperjena proli vsemu revolucionarnemu delavskemu pokretu na Madžarskem. V Moskovski meslni operi je bil shod, ki se ga je udeležilo nad 2000 ljudi. Po govorih madžarskega revolucijonarja Bokanya, češkoslovaškega poslanca Semrala in nemškega poslanca Remmeleja je bil sklenjen proglas na mednarodno delavstvo, v zaščito delavskega gibanja na Madžarskem.
Moskva, 14. julija, s. Pred vrhovnim sodnim dvorom se je pričela danes razprava proti madžarskemu državljanu Karlu Vi-snyju, ki je glasom obtožnice kot dozdeven politični izseljenec prišel v sovjetsko Unijo po nalogu madžarske policije, da ugotovi zveze, ki obstojajo med Moskvo in madžarskim delavskim gibanjem. Obložnica obtožuje Visnvja izzivajočega delovanja.
Poplave v Italiji in Avstriji
Eim, 14. julija, o. Nad Tivolijem se je utrgal oblak. Reka Aniene je visoko na-rastla ter močno poškodovala električne napeljave, ki jih je te dni postavila neka rimska družba. V Fiuggiju je voda poplavila številna stanovanja. Telefonske in brzojavne zveze so bile potrgane. Železniško progo med Rimom in Fiuggijem je ponekod zasula zemlja. Vsi pridelki so bili uničeni Napoii, 14. julija (brezž.) Silno neurje je napravilo v mestu in okolici veliko škodo, ker je voda prestopila bregove in so se na mnogih krajih utrgali plazovi. Vezuv je začel zopet bruhati in lava zapira ceste. Prebivalstvo je zelo preplašeno.
Gradec, 14. julija, s. Sulm je danes vsled neprestanega deževja prestopila bregove ter na mnogih krajih spremenila vso dolino v jezero. Posebno so oškodovana polja in travniki med Gleinstattenom in Silberber-gom. Tudi reka Kainach je pri Vildonu močno narastla. Tudi iz krajev pod Koral-pami poročajo o poplavah. Mnoge reke še vedno naraščajo.
Vročina prihaja
Berlin, 14. julija, (brž.) Skoraj nad vso Evropo vlada sedaj močan zračni pritisk, vsled česar je večinoma nastopilo lepo vre« me. Pojavlja sc že tudi velika vročina. Ta? ko jc bite danes v Bcriinu nad 30 stopinj vročine v scnci.	' '
G. Vesenjak danes in nekdaj
Klerikalni poslar.ee Ivan Vesenjak ie napisal v »Slovencu«; članek, v katerem označuje kot neresnično trditev, da bi bil kdaj vnet protikicrikalni agitator. U. Vesenjak tudi trdi, da s svojim naziranjem ni nikdar trgoval niti pustil trgovati. Sedanji klerikalni poslanec Vesenjak jc bi! kot dijak član naprednih dijaških društev in nekaj let pred vojno urednik »Novega Slov. Štajerca* in pozneje »Sloge«. Oba lista sta zagovarjala politiko dr. Plo.ia v boju proti dr. Šustcršiču in dr. Koroščevi »Kmečki zvezi«. Tiste čase je g. Vesenjak napisal v teh dveh listih pod lastnim imenom celo vrsto člankov, v katerih je označil delo dr. Korošca kot škodljivo za naše kmetsko ljudstvo tako v verskem kakor narodnem cziru, pozneje pa se jc izpreobrnil, stopil pod dr. Koroščcv prapor v njegovo »Kmečko zvezo« in postal — klerikalni poslanec.
L. 1909 je g. Vesenjak še vpraševal v »Slogi«, kaj je storil dr. Korošec s svojimi pristaši za kmetsko ljudstvo ter odgovarjal na to vprašanje, da ni ničesar storil in ničesar dosegel. G. Vesenjak je pod svojim imenom pisal, da dr. Korošec ni ničesar izpolnil, kar je obljubovai po shodih, pač pa je rajši potoval po svetu za zabavami, ko je kmetsko ljudstvo trpelo vsled suše. Tiste čase je posl. Vesenjak pod svojim podpisom pozival dr. Korošca, naj sc kot duhovnik briga za temeljne nauke sv. vere in naj si kot katolik s svojimi tovariši ne pripisuje zaslug za take vladne zakonske predloge, ki morejo spraviti našega kmeta na rob propada. Takrat jc »Sloga« pisala pod uredništvom g- Vescnjaka, da so se voditelji klerikalne »Kmečke zveze« posluževali v političnem boju laži ln obrekovanj da so uporabljali v tem boju nepošteno orožje in zlorabljali celo cerkveno oblast, česar da ie predvsem kriv državni in deželni poslanec dr. Korošec. Klerikalcem, ki so se branili v »Slov. Gospodarju«, »Straži« in v »Slovencu« je očital, g. Vesenjak srčno potrebo obrekovanja, ker se zavedajo, da pri vztrajnem laganju vedno nekaj obvisi. V posebno hudem boju je bil g. Vesenjak s »Slov. Gospodarjem«, kateremu jc celo očital, da se je zavzemal za odpravo trle v haloških goricah ter priporočal namesto nje uvedbo tobakovih nasadov. G. Vesenjak pa jc danes eden najbolj vnetih sotrudnikov — »Slov. Gospodarja« in prav pogosto se zgodi, da v tem listu s svojo poslansko imuniteto zaščiti napade na ljudi, ki so se nekdaj skupno ž njim borili proti lažnjivosti in obrekljivosti klerikalnega časopisja...
Jiste čase je pisala »Sloga« na naslov »Slov. Gospodarja« med drugim tudi to-le: »Če ste res krščanski možje in uredniki krščanskega lista, kakor to svetu razglašate, potem se tudi ravnajte po tem, kar krščanstvo uči in zahteva. Laž, obrekovanje in sovraštvo, kar vse vi razširjate, pa niso lastnosti krščanstva.« Prav nikomur ni znano, kdaj se je klerikalni tisk, zlasti pa »Slov. Gospodar«, tako izpremenil, da bi g. Vesenjak, ki se je nekdaj boril proti njegovim lažem, lahko v svojem »pozitivnem krščanstvu« stopil brez posebnega zadržka in očitkov vesti v njegove predale. Vemo samo, da klerikalni tisk še danes obrekujc in laže in da zanj velja v podvojeni meri, kar je g. Vesenjak o njera pred leti napisal: da mu je kleveta srčna potreba; javnosti je znano, da sc katoliški duhovnik dr. Kulovec ne upa tožiti naprednih listov, ki so mu javno očitali laž, o posl. Vesenjaku pa je znano, da je iz protiklerikalnega agitatorja in najhujšega nasprotnika dr. Korošca in njegove »Kmečke zveze« postal navdušen pristaš klerikalne stranke, za kar je dobil nagrado — poslanski mandat...
»Sloga« je pod uredništvom g. Vesenjaka pisala o veliki škodljivosti dr. Koroščeve politike, ki da ni nič drugega kakor politika nesrečne dr. Šusteršičeve roke, ki je dala Nemcem v Ljubljani lastno nemško gimnazijo, lastnega šolskega nadzornika, ljubljanski občini nemškega komisarja in spravila v ljubljanski občinski svet Nemce. To je bilo pred vojno. Danes pa sedi g. Vesenjak v istem poslanskem klubu kakor župnik Škulj, ki se mu Kočevarji v svojih listih javno zahvaljujejo, da je izposloval uvedbo nemščine v državne urade na Kočevskem. Ta zahvala se seveda tiče tudi celokupnega klerikalnega kluba, čegar član je isti g. Vesenjak, ki je pod nemško Avstrijo proglašal klerikalno prijateljstvo za Nemce kot narodno izdajstvo.
Čudna so politična pota g. Vesenjaka, vsekakor pa ie .navedeno več kot zadosten dokaz, da je bi! nekdaj vnet protiklerikalni borec in da je precej jasno spoznaval vso propalost klerikalne politike. Ne razumemo; zakaj skuša g. Vesenjak utajiti svojo preteklost, ki je bila bolj častna, kakor pa je njegova sedanjost, ko se druži z ljudmi, ki jim je sam odrekal vse dobre lastnosti.
Gospod Vesenjak nas ie izzval, da nekoliko odpremo knjigo njegove politične preteklosti. Mi smo mu danes evo prečitali eno poglavje. Še interesantnejše nadaljevanje pa sledi...
Stanje žetve
Beograd, 14. julija, p. Poljedelsko mini« strstvo je izdalo uradni komunike o stanju žetve v naši državi. Po tem poročilu je bi« lo stanje zimske in pomladne setve v pr« vi polovici junija med dobrim in zelo do« brim. To stanje se je poslabšalo radi hlad« nega vremena in neprestanega dežja, ki ovi« ra zorenje. Poljska dela so radi dežja v za« Stanku. Koruza je v splošnem dobro na« predovala. samo v nekaterih krajih je za« ostala radi mraza. Topli dnevi so neobhod« no potrebni. V vinogradih je uspeh precej zadovoljiv, samo da se je pojavila v neka« terih krajih filoksera.
Zrakoplovne nesreče
Diisseidorf, 14. julija, k. Noooj se je razbilo sporfno letalo, ki je padlo iz višine 50 m na zemljo. Vodja letala je bil ubil, spremljevalec pa težko ranjen.
Politične beležke
SDS za Dalmacijo in Primorje
St. Radič je na svoji turneji po Dalmaciji mnogo govoril, kaj vse bo ukrenil dobrega za Dalmacijo. Toda kakor obija.no iz njegove moke ne bo kruha. Koliko so vredne vse radičevske brb'jari>e, lahko po-svcd.oči potek zadnje seje finančnega odbora, na kateri se jc imel odrfcriti virman v postavkah za dela na Bra.idici pri Suša-ku. Pri tem povodu sta poslanca SDS Demetrovič in dr. Popovič zahtevala pojasnila o pristaniških delih. Na seji je bilo ugotovljeno, da so celokupni kredui iznašali 70 milijonov dinarjev, da pa sc je od tega gotovo 31 milijonov porabilo za gradnjo železnic. Poslanca sta zato zahtevala, da se teh 31 milijonov vrne za prvotno ločeno svrho. Oba poslanca SDS jc na tej seji podprl samo še radikal Kontnenovič, dočim so radičevci bili doocla pasivni, čeravno jc baš tiste dni grme! St. Radič po Dalmaciji, obetajoč naivnim poslušalcem med ;n mleko. Velja omeniti, da je tej seji finančnega odbora prisostvoval tudi državni podlajnik v prometnem ministrstvu, Ra-dičev zet inž. Košutič, a jc tudi on molčal kakor ostali radičevci. To jc najboljši dokaz, da je od Radičcvih cbctanj do pozitivnih dejanj radičevskih poslanccv tako daleč, kakor od zemlje do mcscca.
Radikali in Mestna hranilnica v Mariboru
Ob!as-tni odbor Narodno radikalne stran« ke v Mariboru je z ozirom na našo r. '.ko »Peklenske intrige proti mariborski Mestni hranilnici« objavil izjavo, da ni v nikaki zvezi s člankom v dunajski »Neue Freie Presse« o mariborski Mestni hranilnici. Jemljemo to izjavo na znanje, zdi pa so nam nekoliko odvisna, ker ni nihče trdil, da je radikalski oblastni odbor lansirai one zločinske vesti v nemške liste. Obenem pa moramo najodločnejše zavrniti oni pasus izjave, v katerem se trdi, da je bila naša norica zapisana zato, da prikrijejo samostojni demokrati nerednosti svojih eksponentov v Mestni hranilnici. O kakih nered-nosiih v Mestni hranilnici glasom izjav mariborskega župana in vladnega komisarja sploh govora biti ne more. Za nekorektnosti pri Kreditnem društvu Mesnic hranilnice pa je bil iz službe odpuščen gospod, ki ga šteje NRS med svoje čiane. Gospodje naj nikar ne slepomišijo. Oblastnemu odboru NRS verjamemo, da on m inicijator nc-čuvene intrige v »N. Fr. Pr.« proti Mestni hranilnici, ki je mogla temu zavor prizadejati nepopravljivo škodo in v posledicah kar najhujše prizadeti tudi samo mestno cbčino, glavnega dolžnika Mestne hranilnice. Toda to, kar pripravlja slavni oblastni odbor sam, ni nič manj škodljivo za lepo .procvitajoči mariborski gospodarski zavod. Oblastni odbor NRS sklicuje namreč »protestno zborovanje«, na katerem naj se kot glavna točka dnevnega reda čita revizijsko poročilo občinske komisije, ki je imela po nalogu obč. sveta pregledati poslovanje Mestne hranilnice. Ta akt je za enkrat dostopen le članom te komisije in ima priti šele v zaupno obravnavanje pred občinski svet! Samostojnim demokratom kot stranki ta zloraba zaupnega akta ne more škodovati, način, kako se cela zadeva p-etvar-ja v afero, pa je v svojih' posledicah sposoben povzročiti Mestni hranilnici le novo škodo. Ce rečemo, da mora ta način obravnavanja najvažnejše mariborske gospodarske institucije torej nujno imeti vse druge namene, kakor zaščito domačega denarnega zavoda, nam bodo seveda mariborski radikali spet odgovorili z izjavo, da podii-kamo. So med mariborskimi radikali ljudje, ki se ponašajo s tem, da v borbi za politične efekte ne izbirajo sredstev. Pričakovati pa jc da bo tudi pred temi našla mariborska Mestna hranilnica zaščito pri poklicanih čuvarjih in pri vseh treznih ljudeh, ki dobro vedo, da le zavod zdrav in trden, kakor morda ni bil nikdar poprej.
Organizator umora Hadžipopo-viča zaupnik naših oblasti?
Radikalni poslanec Vasilije Trbič je objavil v »Politiki« odprto pismo na notranjega ministra Božo Maksimoviča zaradi umora urednika »Južne zvezde« Spasoja Had-žipopoviča, v katerem trdi. da je bi! bolgarski komitski vodja in organizator umo-ra Krsta Londrev, tajnik in osebni zaupnik bitoljskega velikeg^ župana Borisavljevi-ča. Radikalni poslanec navaja, da je Lo.i-drev koncem januarja potovil z -jitoljskire velikim županom v avtomobilu ikozi Pri-lep, in ko je za to izvedel, je protestiral pri ministru Maksimoviču ter zahteval, naj se Londrev odstrani iz Bitolja. Tedaj je Maksimovič odgovoril, da ve o Londrevu samo to, da je bolgarski komitaš, da ga ie poslal k nam naš konzul iz Korče in da sta zahtevala radikalni poslanec Cirkovič in veliki župan 3orisavlievic, naj mu dovoli nastanitev v Bitolju. Posl. Trbič ie mnenia, da je bila sedaj v »Vremenu« samo zato lansirana vest o trojici, ki jo je buie pripravil Londrev, da bi ubi!a tudi Cirkoviča in Borisavljeviča, da bi se prikrilo prejšnje zavzemanje teh dveh za Londreva. Sv bolj senzacijonalno pa je odkritje po.- Tr-biča, da je bil ob priliki spomladar.-kega potovanja naše kraljeve dvojice skozi Bi-tolj šef detektivov, ki so imeli nalog skrbeti za varnost kralja in kraljice, baš omenjeni Lcmdrev. Z ozirom na vse to zahteva posl. Trbič, naj se odstavi bitoljski veliki župan Borisavljevič in uvede proti njemu kazenska preiskava. Posi. Trbič je poslal v tem smislu brzojavko tudi kralju na Bled. Za radikalni režim v Južni Srbiji je odkritje radikalnega poslanca Trbiča vsekakor nadvse značilno.
Darujte za sokolski Tabor!
- vr ^
A

srsne m
ze s so
let
Kriza
Vode naraščajo vsepovsod.
prispela do vrhunca.
Težka katastrofa je prišla nad našo državo in se vedno se ne vidi jasno, ' sir. ;en bo pravzaprav njen obseg, f : nika. r ni grozila naši državi večja r -vra : : od pobesnelih elementov, a . r rr no sedaj. Poplave, ki že cele : !:*.• p::s:o."i;o najptodovitejše pokrajine Jugoslavije, so dosegle vsled zadrt - - večdnevnega deževja že vrhunec in groze, da se izpremene v strašno kataklizmo.
V	/J.nu in Apatinu bijejo obu-' j z vodovj.;sn, da rešijo vsaj tam-
".jplodovitejšo in najbogatejšo : o p krajino. Toda kljub vsem nad-č- .. . ni naporom domačega ljudstva h vcjn-iva je katastrofa že na pragu, kajti Dunav pešilja vedno nove vale. RazmeTičani in že močno poškodovani n i ni se ne bodo mogli več dolgo u :::v!jati silnemu vodnemu pritisku, ki postaja od dne do dne hujši.
V	aa a-, i je radi neposredne velike ne-\ r.:;;jti mobilizirano vse, kar je spo-
, n.> za delo, da se katastrofa, če je že ni mogoče odvrniti, vsaj nekoliko : / '". ':>. V boju proti grozeči novi po-v-dtiji se- uporabljajo tudi vse vojaške edinke, oblasti osebno vodijo vsa re-ihvaina dela. Največje skrbi povzroča zlasti raoidno naraščanje Dunava. Od leta !S75., ko se je zgodila ona silna katastrofa na Dunavu, ta veletok še v,".:, '"-r ni dosegel tako ogromnega po-rasta, kakor sedaj. Tedaj je dosegel namreč največjo višino 775 cm in je nrišla voda do takozvanih Bukovačkih Salašev, nekoliko kilometrov od Som-bora. Toda strokovnjaki so sedaj mne-rja, da bo voda sedaj še prekoračila ' • ti:;o iti dosegla vodostaj, kakršnega ne pomnijo že 100 do 150 let. Na-: ;d, ki opravlja že štiri tedne noč in ' li prostovoljni kuluk, je že močno izmučen in utrujen, skrb za lastne do-aanve in letino pa ga spravljajo naravnost v obup, kar vse otežuje reševalna deh.
Kar se tiče nasipov samih, neprestano deževje ovira njihovo utrjevanje in poviševanje. Nevarnost, da se Dunav razlije preko njih, postaja od trenotka c! ) trenotka večja. Vsa pozornost se posveča zgradnji druge in tretje lokalna nasipne linije. Prometno ministrstvo ia da'o"na razpolago ves vozovni park in tudi plovne ob.<ekte, da spravijo čim suhe zemlje iz krajev, kjer ni bilo daaevja. Na lovi obali Drave od Darde :-" ::d"ol v dolžini 50 km se nahaja nasip, ki ščiti preko 40.000 katastralnih ralov plodne zemlje v Baranji. Od po-e v preteklih letih je ta nasip pre-j; i poškodovan tako, da je neobhodno • mrebno, da se temeljito rekonstruira • tudi utrdi. Za rekonstrukcijo nasipa
, prispevali interesenti sami 400.000 "n ar jev. kasneje pa bodo dali še 2 mi-r••'.-!-. 300.000 dinarjev, delo samo pa au veljalo okoli 8 milijonov.
Tudi iz Hercegovine in Bosne priha-•; ' ; oraaila o velikih elementarnih nc-V Hercegovini je razsajala v 'na burja, ki je na številnih kra-r>o---rla telefonske in brzojavne dro-;r, napravila po gozdovih silna opu-s -,n :. Popoldne so bili močni naliva >":ram!.iani od grmenja, treskanja in !a a:'a. V Ogradah pri Mostarju je tik; strela v hišo delavca Nikole Mirkoviča, ki je pogorela do tal. Izpod ruševin so potegnili včeraj dve trupli. Dež neprestano pada. Neretva in Rado-bolja naglo naraščata, Spodnji Hercegovini grozi poplava.
V	bližini Štipa v Južni Srbiji se je v t :k ponoči utrgal oblak ter je reka (vinja prestopila bregove in poplavila vse mesto. V veliki nevarnosti je bilo posebno predmestje Novo selo, da je voda popolnoma ne poruši. Policija je tamkaj s silo izpraznila vse hiše. K sreči ie voda kasneje pričela naglo padati. Oblak se je utrgal v torek popoldne t n d i nad Alekstncem. Tudi Vardar in njegovi pritoki stalno naraščajo, čeprav zelo počasi.
Pogled po Ljubljanskem polja
Dežev je napravilo znarr.o škodo, gro-zepa poplava.
Ljubljana, 14. julija
Se vedno dežuje, k sreči samo v presledkih. V splošnem S2 je položaj tekom dneva nekoliko izboljšal, vendar nevarnost poplave še ni minila.
Gradaščica, ki je v zadnjih 2 dneh silno narastla, je izpodjedla v odlomkih nizdol svoje struge bregove po več sto metrov in se razlila po travnikih in njivah, dasira<vno je obdelana zemlja na več krajih zavarovana z nasipi. Čez strugo počez in v njej sami leže tuin-tam izruvana drevesa, ki ovirajo vedno pot. Veliko škodo je napravila na nekaterih krajih tudi Glinščica, največjo nevarnost pa je predstavljala v torek Ljubljanica, ki je narastla za dva metra, stopila ponekod iz struge in grozila, da pri le malo večjem novem nalivu udere čez oba bregova in pokonča vse, kar je v njeni bližini. Akoravno ni prišlo do najhujšega, pa je že voda, ki je izstopila pri Podpeči in nižje doli, napravila kmetom precej škode.
Na Barju leži voda po travnikih in med njivami. Opazovalcu z ljubljanskega Grada zablešče v oči od vsepovsod mala jezerca in velike luže, ki se kodrajo v vetriču.
V	Vevčah oziroma na Fužinah okrog elektrarne je vse v vodi, čeprav so bile tamkaj zatvornice na visoko odprte. Ljubljanica je nanesla tara ogromno nesnage. ZeLo opasna je postajala Sava pri Zalc.au, kjer se je deloma že razlivala čez polje, a se je pozneje zopet uravnala in ni prišlo do katastrofe.
V	kamniškem okraju so napravili velikansko škodo hudourniki, ki so nanosih v doline skale in polno peska tako, da so ponekod ceste zasute oziroma izpodkopane ter je bil v ponedeljek in torek promet močno oviran. Podobno je bilo tudi na Dolenjsbsm, posebno nižje od Višnje gore.
V	r.ajožji ljubljanski okolici stoji voda povsod, na poljih, po travnikih in med razori. Njive so vsled silnih nalivov raztepene in je zemlja naravnost ugnetena. Kmečko ljudstvo je že močno v skrbeh za prehrano, kajti nad letošnjimi pridelki so že skoro obupali. Krompirja ne bo, enaka bo s fižolom, poležano žito ne bo dozorelo, če ne pride takoj do preokreta v vremenu.
Posledice poplave ljubljanski trg že sedaj občuti. Lanskega fižola ni več dobiti, cene nekaterim pridelkom pa rastejo. Sicer pa kmetje sami v mestu pridno nakupujejo za dom večje množine žita, v prvi vrsti koruze, vse v strahu, da ne bi prišlo pozimi do pomanjkanja. __
Strašno neurje nad Celjem
Nad Celjem in okolico je divjala v noči od ponedeljka .na torek silna nevihta. kateri je sledila katastrofalna po-vodenj. Ker je fcila telefonska zveza s Celjem pretrgana in so imeli tudi vlaki velike zamude, moremo šele danes priobčiti natančnejše poročilo o nesreči.
Vsled neprestanega dolgotrajnega deževja so bile struge Savinje in njenih dotokov /e nekaj dni polne. V ponedeljek zvečer pa je pričelo nad Celjem, okolico in Savinjsko dolino liti z neba, kakor iz škafa. Že zgodaj zjutraj v toiek je Savinja prestopila svoje bregove in rapidno naraščala. Nastala je nevarnost, da nastopi katastrofa. Med tem je že prišlo telefoniono poročilo, da je pri Štorah Voglajna prestopila bregove in da se valijo velike množine vode proti Celju.
Policija je z veliko naglico in z vso energijo izpraznila podpri tli-čna stanovanja v Aškerčevi ulici in pritlične hišice v Gaber-ju pri Lastnem domu. Ob 9. dopoldne je dosegla povodenj višek. Po Savinji je pla-
vala velika množina lesa, razbiti splavi in nekaj sodov. V dopoldanskih urah so nesli valovi s seboj tudi živo tele, ki je molilo le glavo iz vode. Mestni paTk je bil kmalu skoraj popolnoma pod vodo, nekatere okoliške vasi, zlasti čret, pa popolnoma odrezane od ostalega sveta .
Pri Štorah je Voglajna udrla, kakor smo žc poročali, čez železniški nasip in pokvarila progo tako, da je bil železniški pto-ir.Ei od Celja prod Mariboru po glavni progi v torek prekinjen in se je vršil potniški promet v Maribor in Avstrijo preko Velenja in Dravograda.
Ob 10. dopoldne je začela voda v Celju padati in je padla po 5. popoldne za 20 cm. Kazalo jc, da se ba vreme obrnilo na bollše in je tudi že posijalo solnc-e. Ob 16.30 pa je začelo zopet deaavati in ge nastala nevarnost, da se voda ponoči zopet vlije.
Lahko trdimo, da so poljski pridelki v širši okolici Celja popolnoma uničeni. K sreči človeških žrtev ni bilo. Zjutraj je sicer padla na Ljubljanski cesti neka stara ženica v jajrek. iz katerega pa so jo takoj rešili. V kemični tovarni so eksplodirali kotli, ki jih je zalila voda. Delavci so se še pravočasno rešili. Pri prevažanju s čolnom pod železniškim viaduktom se je isti prevrnil in sta se dva moška in ena gospa
okopala v mrzli vodi, ki pa k steči ni bila gleboka. Avto, ki je hotel ravno tam pasi-rati, je obtičal in so ga morali privezati na dolgo vrv ter potegniti z drugim avtom iz vode. Mestni magistrat celjski kn oskrhni-štvo sta storila vse, da se pri Kapucinskem mostu ni zajezila voda ter zgodila kaka nesreča. Na Ljubljanski cesti in v Zr m j skega ulici so prevažali pasante mesjjii vozovi, ker so bile vse ulice pod vodo.
Kaj žalosten je bil razgled z Anskega vrha na celjsko okolico. Celje je izgledalo kakor otok sredi kalnega jezera, Iz katerega so se vzdigovale vasice in posamezne hišice. Videl nisi nobenih cest in potov, ki vodijo k tem naselbinam. Škoda je ogromna in nepopravljiva.
Tudi v Hrastniku je napravil v torek dopoldne naliv znatno škodo, zlasti okrajnemu zastopu in občini. Povodenj je poškodovala ceste na raznih krajih, kjer je prestopila voda bregove. Posestniku Majdiču je odnesla pri žagi velik jez, znatno škodo ima tudi stavbnik g. Ročak, ki gradi nov most pri gostilni g. BirtJča ter razni drugi posestniki in obrtniki, katerim je odneslo vrtove, zasulo kletf in razrilo njive. Velik plaz je potegnil na rudniškem svetu »Pod skalo«, nevarnost je grozila hiši gospe Sentjurčeve Ponovno opozarjamo, da naj se pristojne oblasti radi hrastaiškega pla-zovja pravočasno pobrigajo, sicer lahko nastane, mom-entana katastrofa z nedogled-nimi posledicami.
Zastava Triglavskega polka
Samo še danes ob 4., 126 ,1/28., 9*
HARROLD Lili
„ On" princ smebafesto skrajnost! za!|abi;ea.
Niti eden film še ni v Ljubljani vzbudil toliko smeha ln zabave kot ta! Samo še danes 1
KINO »LJUBLJANSKI DVOR»
Telefon 720.
slapu Savice je otvorjen buifet, kjer se dobe mrzla jedila in brezalkoholna okrepčila.
V	hotelu Zlatorog je razstavil akademioni slikar Janko Hodnik vec slik v olju, ki predstavljajo večinoma pokrajinske motive.
V	hotelu Sv. Janez je otvorjeno kegljišče.
Včeraj je prejel naš 40. pešpolk »Triglavski« svojo lastno zastavo. Zastava je 1:1.4 do sedaj last 4. konjeniškega polka v Virovi-tici. Z donoldanskim br-zovlakom jo je pripeljal v Ljubljano častnik, kjer jo je predal na glavnem kolodvoru čakajoči četi »Triglavskega polka«.
Leta. 19.b ustanovi j en slovenski planinski polk, od leta 1920 z nazivom 40. pešpolk »Triglavski«, je s tem dobil svojo prvo in lastno zastavo.
Slika predstavlja predajo zastave na glavnemu kolodvoru po častniku 4. konjeniškega polka iz Virovitice.
Drck'š z Eohiniskesa iezera
Novozgrajeni most čez Savo pri Sv. Janezu v Bohinju.
Danes bo izročen prometu novo zgrajeni most čez Savo pri Sv. Janezu. Kameniti, krasno in trpežno izdelani most je delo inž.
f	s	S
O)
Velika tragedija v naravi od jutri dalje v Sdnu ^SVOE".
Fojiv slovenskim • '•7^o?iabl!aiečim umetnikom
Predsedstvo in urad Ljubljanskega vele-• ima priredita v okvirju jesenske jx>kra-i:"-.;rp razstave pod geslom cLjubljana v jeseni-,, k sodelovanjem umetniškega odbo-r , sestavljenega iz najodličnejših predstav-i-i'-ov -'ovenske upodabljajoče umetnosti v 1 -a o ! 1. do 12. septembra t. 1. na seim-- 1 pro?'orili veliko splošno slovensko ur. f>fnostno razstavo.
Odbor, ki pripravlja vse delo in ki je prevzel tudi aranžma razstave, je izbral za raz-' vo najličneisi, pa tudi radi prostornin-sob in svetlobnih razmer idealni paviljon K. v katerem je bila nastanjena razstava vS'orenska žena».
Odbor želi, da se po dolgih letih razstav pos-mfiznikov ali manjših grup posreči ze-aa-ii- vso slovenske umetnike v splošni revni dela in ustvarjanja zadnjih let, zato pa poživlja umetnike, da se v čim častnejšem številu odzovejo vabilu velesejmskega urada in rnzstnvnega odbora.
Prosimo, da pošljete vse tozadevne prijave eno s pošiljatvijo umetnin, ki jih 5,elite razstaviti, do incl. S. aveusta t. 1. na naslov rrrad Ljubljanskega velesejma (pokrajinska razstava):;. Prijave naj vsebujejo
nošiljalčev in koraspondujoče znake in številke z znaki, odursno številkami na zabo-
• točne naslove posameznih del, označbo tehnike, formate, prodajno, in sicer edinole končnoveljavne zadnje cene, ki bodo v posebnem katalogu objavljene, točen naslov pošilja! vil" jih.
Prosimo vse izvenljubljanske umetnike, da pošljejo svoja dela po železnici na navedeni naslov, in sicer sem na lastne stroške, dočim nosi vse povratne stroške vele-sejmski urad, ki je prevzel veledušno tudi vse stroške adaptacij, zavarovalnine in reklame (katalog in plakat). Edino, kar si pridržuje za kritje svojih stroškov, ie _de-setodstotna provizija za prodane umetnine, ki se razdeli po enakih delih med urad in ndber za kritje slednjemu nastalih stroškov za vsa preddela in aranžma razstave.
Na vnanje prijave in pošiliatve, ki bi dospele po 5. avgustu, se ne more ozirati že radi pravočasne sestave kataloga ter prosimo ponovno vse umetnike, da se drže točno iavljenega termina.
Ker je prevzel odbor nalog, da organizira le strogo kvalitetno razstavo, bo oeuval risorozno izbiro vposlanih del po jurv, v katero je izvolil naslednje umetnike: slikar in grafik Božular JaVac. slikar R;kard Jakopič. slikar Matija Jama, slikar Anton O. Kos, kipar Valentin Kos, slikar Fran Tratnik, slikar Ferdo Vesel. Za vse podrobne
informacija pa naj posamezniki obračajo r.a slikar'.-' "Irana Vavpotiča — Ljubljana, Stari trg SO.
Gostovanje članov beograjskejta Narod-nejr« glcdsli.-ča v ljubljanski tirami. V soboto." dne 17. t. m. ob 8. zvečer gostujejo v ljubljanskem dramskem gledališču člani 1 'eegrajskega Narodnega gledališča z Nico-detniievo komedijo Jutro, dan in noč». Glavni ulegi igrata prvaka gospa Desa Du-galič in gosp. "Vladimir Dragutinovič. Reži-sej je gosp. profesor Tvliloševič, bivši pomočnik upravnika beograjskega Narodnega gledališča.' Občinstvo opozarjamo na to gostovanje. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi v petek in soboto od 10. do 12.30 in od 3. do 5. nopoldne kakor tudi na večer predstave pred začetkom v dramskem gledališču. Cene dramske.
Koncerti v Rogaški Slatini. Dne 17. julija ima naš rojak in vodja glasbene šole v Celju, violinist Karlo Sancin koncert v Rogaški Slatini z izbranim sporedom. Dne 28. t. m. pa koncertira pevec Marijo Šimenc, član zagrebške opere.
«RazgIed>. Pravkar je izšla druga številka tega novega slovenskega mesečnika za literaturo, gledišče, oblikujočo umetnost, film, modo, šport in družabno življenje. Nudi presenetljivo pestro vsebino, ki skupno z okusno opremo mora zadovoljiti vsakogar in privabiti k naročilu vse one. ki uvi-devaio potrebo take družabne revije. Ciril Kočevar piše o Ivanu Cankarju. Alfonz Gspan o f Srečku Kosovelu, Silvester Škerl
g. Pavlina iz Ljubljane. Okolica Sv. Janeza je s to zgradbo, ki je zelo prilagodena značaju pokrajine, izredno veliko pridobila.
Cesto iz Bistrici- k jezeru in do Zlatoro-ga marljivo poprav ;ajo in deloma razširjajo Zveza za tujski promet v Ljubljani je žrtvovala v ta namen 130 m2 svojega zemljišča ob Bohinjskem jezeru
Avtomobilski promet v Bohinju je zelo živahen; zadnje tri praznike je posetilo Bohinjsko jezero oko'i sto avtomobilov. Pri
o Cerkvenikovem cGrehus, L. M. Skerjanc O naši instrumentalni glasbi, Miran Jarc o razstavi Gorup - Jakac, arh. Ilus o opremi sodobnega stanovanja, gdč. Uitvieva o mcxii. Vez?no besedo prispevajo: O. Župančič sočno čestitko Danilu*, Fran Albreht. Miran Jarc, Gspan; šestero drobnih je iz zapuščine -f- Srečka Kosovela. cRazgledovi roman je Pierrea Louvsa cženska in možiceli* v prevodu P. Karlina. Številka vsebuje številne ilustracije in ustreza vsem zahtevam širše publike z zanimivimi prispevki v vseh rubrikah. Tisk in papir sta neoporečna, motijo samo posamezne tiskovne pogreške, ki pa so razumljive, ker se revija tiska v Pragi. Letna naročnina znaša 160 Din, naroča pa se 'Razgled> v ljubljanski knjigami «Vera», Aleksandrova cesta S.
Nova Pirandellova drama. V pariškem gledališču cTheatre des Arts> so pravkar izvajali najnovejši Pirandellov proizvod <Tako ali tako>. Uspeh igre. kateri očita kritika efektnost in gonjo za originalnostjo, ni bil velik, dasi je bila predstava z go. Pitoeff v glavni ulogi, prav izborna.
«Grad Kitež.» Ruska misterija <Grad Kitežs, zgo o svetem mestu, ki se je potopilo v jezeru, da ne bi tatarske horde oskrunile njegovih svetinj, je postala glavna senzacija pariške cVelike opere». Razun odličnih ruskih solistov sodeluje pri predstavi mešan ruski zbor s 60 pevci. Orkester je povečan do 90 ljudi. Posebno zanimanje užit- c ulogi svete kneginie Fevronije so-pranistka moskovske velike opere Deržin-skaja. Misterijo dirigira Emile Cooper.
Strašen umor v Orebovici
V mali vasi Orehovici v Zlatarskem ste-zu na Hrvatskem se je dogodil v noči od torka tia sredo strašen zločin, ki je napravil na prebivalstvo silno mučen vtis. Župnika Konrada Priberška so našli zjutraj z razklano glavo v postelji. Ko je prišel kmet Tomo Pooerski k župniku, je našel stanovanje zaprto. Ker se kljub trkanju ni nihče odzval, je slutil, da se je zgodila morda kaka nesreča, nakar je vrata odprl s silo. Pri vstopu se mu je nudil strašen .prizor. Na postelji je ložal župnik Konrad Priberšek mrtev in ves razmesarjen. Glava mu je bila razklana čez pol, po postelji so bili razliti možgani, na tleh mlaka krvi. Prestrašen se!jak je pričel klicati na pomoč, nakar je prišel iz sosedne sobe neki Slovenec, ki je popravljal tamkaj cerkvene orgle in stanoval pri župniku. Preiskala sta skupno še druge prostore in našla tudi žup-nik >vo gospodinjo Jago Trkanjec nezavestna v mlaki krvi na tleh. Bila pa je še pri življenju, položila sta jo zato na posteljo ter ji nudila prvo pomoč. Vendar pa je tudi njeno stanje tako nevarno, da je malo upanja, da bi okrevala.
Ker morilec stanovanja ni izropal, se domneva, da je bil očividno izvršen umor iz maščevanja. Ni pa tudi izključeno, da gre 23. ponesrečen roparski umor. Morda je storilce mislil, da ima župnik Priberšek mnogo denarja. Ko pa ga po izvršenem zločinu ni našel, je takoj izginil v temno noč, za-pustivšš dve žrtvi: mrtvega župnika in težko ranjeno' njegovo gospodinjo.
Senzacijonalen samomor v Pakracu
Kronika samomorov sko.ro ne pozna slučaja, da bi zdravnik, poznavalec kokaina, morfija, opija in ostalih sredstev za samomor, vse to opustil in si raje izbral smrt z obešenjem .
Primarija zavoda za umobolne v Pakracu, dr. Stevana Nenadoviča, je našla včeraj službujoča bolniška sestra v njegovi ordinacij-ski sobi obešenega. Vse, ki so poznali dr. Nenadoviča, je tragična vest siino presenetila. Pokojai je bil namreč človek poln humorja in vedno vesel. Bil je samec i:i žive! v zelo ugodnih materialnih' razmerah. Star je bil 57 let in nI nikdar tožil o kaki bolezni. Med ljudstvom je užival ve-* lik ugled in si pridobil izredno popularnost. V svoji stroki je bi! izboren strokovnjak. Zdravniška komisija je ugotovila, da je imel neozdravljivo bolezen, ki ga je očivid< no pognala v smrt.
Pred sodniki
Tonček iz Bukovja pri Šmarju je kmečki sin. Drugače mu ni kaj reči, samo na ženske je precej hud. Ko je šla neko nedelio Neža v gorico po vino, je skočil iz za=ede za njo in ji vrgel svoj jopič čez glavo. Neži je bila močnejša in ga ie nagnala. Da bo dru-sič vedel, da se ne smeNdelati nasilia. je
dobil za poduk in kratek čas mesec ječe. *
Julka in Marinka sta veselo popivali v ueki ljubljanski gostilni. Marinka, ki ne toči rada samo gostom vince, je natakarica svoje vrste, ki tudi sebi rada nataka opojno vinčece. Bila je kmalu vinjena. Sprli st:i se. In začela se je ženska bitka. Pijana i-vinka je udarila Julko z dežnikom, a Julka je vrgla proti nji pivsko steklenico, ki pa ni zadela. Potem je udarila Marinko s pestjo po glavi, da jo je malo ranila. Natakarica Marinka, ki je bila radi pijanosti .V; policijsko kaznovana, je bila pri sodn:,i oproščena, ker Julke ni poškodovala, a Ju' ka bo plačala 50 Din, čeprav sla se s^-až-uici poravnali.
Kaj je s teboj, Justa, erna roža Mesip.ega loga? Kakšne ste ve mračne cvetlicej ki s" bojite solnfnega dne? Pred štirimi mese.i si bila še lilija, vesela in smehljajoča, a danes? V blato si se potopila in vedno skab-lje tavaš. Pred mesecem si rekla šolniku: t-Gosnod, nikoli vef!», a kaj pomaga, duh je voljan, le meso je slabo! Sklicuješ se s:a oženjenca Milana, češ. da ie on kriv «v-<;e zablode, ker te je premotil in potem ba-rantal še z drugimi zate. Ne boš. črnola -aa, vedela si, da ima ženo in otročifke. ki dr m r jokajo za očetom, tavajočim po krivih po:ih. in prosijo kosca kruha. Na tri mesece si obsojena in poleni zletiš zadnjikrat v z^afo prostost, kajti veliko črno piko je pritisnil pravični gospod sodnik poleg tvojega imena in kadar boš spet grešita in stala pred sodnikom, se bo spomnil nate in na svojo obljubo: tja gori na Gorenjsko te pošlje v samotno očiščevalnieo v Begunje, kjer se boš morala učiti, kako se služi v potu obraza vsakdanji kruh.
Dober dan si je privoščil hlapec Franceij iz Št. Petra v Savinjski dolini. Našel je nn cesti listnico trgovca Šoberja iz Vranskega, v kateri je bilo 2950 Din denarja. Ker je začutil pri sebi toliko denarja, je pozabil, da ni njegov in ie začel 1 :i samega veselja popivati. Zapil je v enem dnevu 550 Din. Drugi dan je imel fizičnega in moraličnega mačka ter je nesel listnico pravemu gospodarju Trdil je, da ie bilo v listnici samo 2400 Din in lepo mirno vtaknil v žep nagrado v znesku 240 Din. Ker se je pa le zvedelo, da je Francelj primanjkljaj zapil, je bil obsojen na tri tedne zapora v prem;* šljevanje.
* «d|UTRO» št. 139
4
Četrtek 15. VII. 1926 =
Domače vesti
*	Riununska kraljica na Biedu. Kakor jav liajo iz Beograda, prispe prihpdnje dni na Bled, kia^iu in kraljici v posege, rumunska
kraljica Marija. V jeseni potiie rumunska kraljica s hčerko prmcezmjo Ifcano za dva meseca v Amerika.
*	Povratek dr. Nikiča r ,Beograd. Včeraj ob 9. dopoldne, se je minister za šume in rudnike, dr. Nikič, pripeljal z Bleda v Ljubljano, kjer ga je pozdravil na kolodvoru veliki župan dr. Baltič, nakar je minister nadaljeval vožnjo v Beograd.
*	Češki novinarji na kongresu JNU v DubrovnBeu. Za novinarski kongres, Jugo-slovenskega novinarskega udruženja, ki se bo vršil meseca septembra v Dubrovniku, vlada tudi med češkoslovaškimi tovariši veliko zanimanje. Pri sokolskem zletu v Pragi so jugoslovenskim novinarjem obljubili svojo udeležbo sledeči odlični češkoslovaški novinarji: Jan Hejret, urednik »Narodnih Listov« v Pragi, J. Zaluda, glav, ni urednik »Slovenskeho Deniku« v Bratislavi, in dr. Ripka, urednik dnevnika »Na-Todni Osvobozetru v Pragi in marljivi so-trudnik revije »Cesikoslovenska-jihosloven-ska liga«, torej sami odlični delavci na polju slovanske vzajemnosti. Pričakovati pa ie še prihoda raznih drugih pionirjev iz češkoslovaških novinarskih krogov.
*	Odlikovanje. V področju poštae hranilnice so odlikovani: pomočnik direktorja poštne hranilnice dr. Fran Pavlič in direktor podružnice poštne hranilnice v Ljub Hatii dr. Ignacij Rutar z redom Sv. Save HI. razreda; glavni tajnik generalne direkcije poštne hranilnice dr. Jurij Pele z redom sv. Sa^ve IV. razreda in tajnik direkcije podružtfice poštne hranilnice v Ljublja ni dr. Vladimir Vidmar z redom sv. Save V. razreda.
*	Izprementbe v državni službi. Napredovali so: veterinar Fran Goljar pri okrajnem glavarstvu v Kočevju v 8. skupino 1. kategorije; državni ekonom Josip Golmajer referent pri okrajnem glavarstvu v Kočevju v 7 skupino I. kategorije; ekonomska uradnika Franc Jereb v Litiji in Ivan Kosi v Konjicah pa v 2. skupino III. kategorije, prometni upravnik poštne hranilnice v Beo giadu Franc Cop ie trajno upokojen, dr. Slavko Barle, tajnik v ministrstvu za vna-n.ie zadeve, pa je odpuščen iz državne slžube.
*	Regulacija Save. V generalni direkciji voda je dovršen projekt za regulacijo Save do Zagreba. Sttroški so proračunani na 175 milijonov dinarjev, ki se razdele na več let. Za pripravljalna dela je odobren kredit v znesku 3,000.000 dinarjev.
*	Vranglov generalni štab razpuščen. Ge neral Vrangl je razpustil svoj generalni štab v Sremskih Karlovcih ter svoje vojaške organizacije izročil bivšemu velikemu knezu Nikolaju Nikolajevlču, ki je preten-dent na carski prestol. General Vrangl se nastani v Belgiji ter se trajno umakne iz vojaškega življenja.
+ Ekskurzija beograjskih medicincev v Češkoslovaško. Večja skupira slušateljev medicine na beograjski univerzi odpotuje danes pod vodstvom profesorja dT. Gjorgja Jovanoviča na naučno potovanje po Češkoslovaški.
*	Himen. Poročil se je v soboto g. Lojze Belingar, carinski blagajnik v Ljubljani z gdč. Tejo Janežičevo, bivšo učiteljico v Kočevju. — V Šmarju pri Jelšah sta se dne 12. julija poročila znana narodna delavka gdč. Dora Debelak, učiteljica v Šmarju in Janko Cizelj-Allesch, poštni kontrolor v Ljubljani. Kot priči sta prisostvovala šol. nadzornik Hinko Šumer in zdravnik dr. Alojzij Brenčič. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl v Ljubljani g. Avgust Petrič, nadoficijal Mestne hranilnice. Pokojnik je bil izredno simpatičen človek, agilen pristaš SDS in navdušen Sokol. Dolga leta je bil v odboru Politič. in gosp. društva za dvorski okraj ter društveni knjižničar. Zadnje čase je bolehal ma težki zlatenici in ga je smrt rešila sedaj težkega trpljenja. Pogreb bo v petek, ob 15. uri iz mrtvašnice državne splošne bolnicc. — Pogreb tragične smrti preminulega g. Karla Peršla se bo vršil danes, ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Bled v sezoni. Življenje na Bledu postaja vsak dan živahnejše. Tujci prihajajo dnevno v lepem številu, čeprav Je neugodno vreme. Dotok znaša dnevno preko sto letoviščarjev. Po jezeru in kopališčih se je razvilo letoviško življenje, kakor v glavni sezoni. Nekateri hoteli so že popolnoma zasedeni. Dosedaj je posetilo Bled 3563 gostov, največ Jugoslovenov, potem Čehov in Avstrijcev. Tudi 20 Amerikancev je v tej sezoni posetilo Bled. Stalnih gostov je sedaj 885, povpraševanja po stanovanjih pa so še vedno velika, posebno z Dunaja. Za glavno sezono je pričakovati velik naval tujcev. Občina je v svrho odstranitve cestnega prahu preuredila ceste z »Impregno-lom«, kar je s stališča higijene in tujskega' prometa zelo pozdraviti.
*	Koncert »Triglava« v Nišu. Ljubljansko akademsko društvo »Triglav« je priredilo 12. t. m. v Nišu koncert, ki je uspel nad vsako pričakovanje. Izboren utis je napravila na prebivalstvo vest, da je podelilo društvo 1000 Din za poplavljence v mestu. V torek zjutraj so naši akademiki položili venec na spomenik Čegru Sindjeliču in nje govim junakom, nakar so odpotovali v Sarajevo.
*	Konferenca književnikov v Zagrebu. V
petek 16. t. m. se bo vršila v Zagrebu konferenca književnikov. Na dnevnem redu Je med drugim projekt zakona o zaščiti avtor skega prava, kakor ga je izdelalo ministrstvo prosvete, konstituiranje udruženja za zaščito avtorskega prava, internacijonalni kongres v Parizu začetkom septembra itd. Za Društvo slovenskih književnikov se bo udeležil konference tajnik Anton Podbev-šek
+ Pokrajinska skupščina UJU v Celju se
bo vršila 16., 17. in 18. iulija v prostorih Celjskega doma in ne v Narodnem domu, kakor je bilo prvotno nameravano.
*	Zborovanje obrtnikov v Št. Vidu pri Ljubljani. V nedeljo, 18. t. m. ob S. dop. ho v risalnici obrtne šole v Št. Vidu pri Ljubljani veliko zborovanje obrtnikov. Govorili bodo zastopniki Zveze obrtnih zadrug ln Zbornice za trgovino, obrt in industrijo lz Ljubljane. Obrtniki vseh strok, mojstri in pomočniki, udeležite se tega važ nega zborovanja. Na zboru se bo razpravljalo zlasti tudi o obrtniški samopomoči in o obrtniški razstavi leta 1928. Pa tudi druga važna gospodarska in obrtniška vprašanja se bodo na tem zboru obravnavala. Zato vsi na zbor! Nihče naj ne ostane doma!
*	Vojna akademija sprejme večje število dijakov. Na željo ministra vojske in mornarice se sprejme letos v vojno akademijo v Beogradu večje število dijakov, ker se Je pokazala potreba zvišanja števila aktivnih oficirjev zaradi formiranja nove armije v Nišu. Votiran je večji kredit, ki ie potreben za vzdrževanje večjega števila akademikov
*	Zaposlovanje Inozemcev. Prejeli smo: Vsi inozemci, ki so bili zaposleni v naši kraljevini že pred 14. junijem 1922. do danes nepretrgoma in na katere se odredbe § 103 zakona o zaščiti delavcev ne nanašajo, ter do sedaj še niso vložili prošenj po čl. 7. pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev, se ponovno opozarjajo, da takoj vlože prošnje za izdajanje predpisanih uradnih potrdil pri pristojnih inšpekcijah dela v Ljubljani, oziroma v Mariboru. Natančnejše podatke vsebuje razglas v *Urad nem listu« štev. 3.
*	Tečaj za elektroinstalaterje. v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani namerava prirediti v septembru in oktobru tečai za elektro-instalaterje v Ljubljani. Pouk bo teoretičen in praktičen. V prvi vrsti se bo proučilo veljavne elektrotehnične predpise. Predaval bo ing. A. Dietrich. Tečaj se bo vršil ob večernih urah trikrat na teden. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo ustmeno ali pismeno pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št.10, najkasneje do 1. septembra.
*	Nesreča nikdar ne počiva. V Metkovi-ču je štiriletna deklica Pera Staniševa prevrnila v odsotnosti matere v kuhinji lonec vrele vode. Nesrečni otrok je dobil pri tem tako težke opekline, da ie že v nekaj tre-notkih podlegel poškodbam.
*	Zapuščena. V stanovanju šumskega referenta Moskalikova v Foči je izvršila v torek ISIetna uradnica tamkajšnjega srez-kega poglavarstva Zofija Mormil, samomor. Imela je z njim že dalje časa liubav-no razmerje. Moskalikov ji je obljubil tudi zakon, vendar pa je poroko vedno zavlačeval. V torek je prišla zaročenka s svojo materjo k Moskalikovu in zahtevala, da jo poroči. Ker pa je ta zahtevo odločno odklonil, je deklica skočila k steni, na kateri je visel nabasan samokres njenega ženina. Zgrabila je orožje, in si pognala več krogel v prsa in obležala takoj mrtva. Dogodek je vzbudil v Foči veliko senzacijo.
*	Zanimiva aretacija v Sarajevu. V torek ie bil aretiran v Sarajevu ravnatelj podružnice zavarovalnice »Jugoslavija« Niko-la Vranic. Govori se, da ie generalni ravnatelj zavarovalnice v Beogradu, Obrado-vič, ugotovil pri preiskavi primanjkljaj v znesku 1.5 milijona dinariev.
* Roparski umor v Osjeku. Že včeraj smo poročali aned brzojavnimi vestmi o strašnem roparskem umoru v Osjeku, čegar žrtev je postal glavni blagajnik tamkajšnje železniške postaje O. Reichherzer. Našli so ga umorjenega pri njegovi pisalni mizi; v desnici je imel še pero, s katerim je poprej pisal. Blagajna je bila izropana in je manjkalo v njej 300.000 Din. Preiskava se nadaljuje s polno paro. Aretiranih je že več oseb, vendar policija noče izdati imen. Domneva se, da je izvršil strahoviti zločin neki sorodnik pokojnika. Po mestu so se razširjale tudi vesti, da je izvršil Reichherzer samomor radi neodzdravljive bolezni in da je hotel z zavarovalnino osigurati družino. Toda to naziranje se ie izkazalo kot popolnoma neutemeljeno, ker je bil umorjenec bogat človek in je živel s svojo rodbino v naravnost idealnih razmerah. Pri raztelesenju trupla so zdravniki ugotovili, da je dobil Reichherzer tri sunke z bodalom naravnost v srce.
*	Stekel osel. Na posestvu Ante Ladjarja v sarajevski okolici je obolel na steklini mlad osel, ki je začel grizti lastno meso. Ogrizel je tudi dve osebi, ki sta ga hoteli spraviti v hlev. Osla so ustrelili, ogrizeni osebi pa oddali v Pasteurjev zavod v Sarajevu.
+ Zaplenjeno žganje na Donavi. Motorni čoln finančne kontrole »Zmaj« jc pri Slau-kamnu na Donavi zalotil tihotapce, ki so vozili 10.000 litrov neobdavčenega žganja. Trošarina za to žganje znaša 112.000 Din. Žganje je bilo zaplenjeno.
*	Smrt vsled strele. Nad Belovarom ie divjala predvčerajšnjim silna nevihta. Se-ljak Jandro Novosel in voznik Ivan Lcpče-vič, ki sta vozila seno na sejem, sta zavo-zila pod košat kostanj, kjer sta vedrila. Strela je udarila v kostanj ter ubila Lep-čeviča, Novoscla pa težko poškodovala.
i- Aretacija elegantnih železniških tatov. Na postaji Topola v Vojvodini je žandar-merija aretirala tri elegantno oblečene mla deniče, ki so nosili nove usnjene kovčke Pri zaslišavanju se je ugotovilo, da imajo orožniki pred sabo trojico železniških tatov, ki so kovčke ukradli med vožnjo iz Subotice v Beograd. V enem kovčku je bila zlatnina in 30.000 dinarjev gotovine.
*	Kačaki, ki so oropali okrožnega načelnika Blažiča, obsojeni na smrt. Iz Tirane poročajo, da je tamkajšnje sodišče obsodilo znana razbojnika Abdulaha Bojka in Bečir ja Nurdina, oba iz ohridskega okrožja, ki sta lani oropala in odvedla okrožnega na čelnika Blažiča iz Bitolja, v smrt na ve-šalih.
♦	Dr. med. Franc Breznik se je vrnil z
orožnih vaj in zopet ordinira v Gor. Rad-;oni.	1025
*	Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice <38° C) postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma tizem. neuralgije ischias, ženske bolezni eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in ornlaievalna. Električna razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort Hrana a la carte ali v penzijcmu. Cene znižane. Prospekte na zahtevo.

drugi dan vse poje:
Lfeibi mo -
in svet ie moi l
ELITNI KINO 1V1ATICA
Iz Ljubljane
u— 60-letnico rojstva praznuje danes ugledni ljubljanski trgovec g. Ignacij Zargi, lastnik znane trgovine »Pri nizki ceni« na Sv. Petra cesti. Obenem praznuje tudi srebrno poroko s svojo soprogo gospo Marijo roj. Kumar. Številnim gratulantom se pridružujemo tudi mi, želeč, da bi jubilanta še dolgo živela v neskaljeni zakonski sreči.
u— Danski gosti v Ljubljani. Dne 30. t. m. ob 10.30 dopoldne prispe v Ljubljano 30 Dancev, ki ostanejo v našem mestu nekaj ur, nakar se odpeljejo v Postojno. Družba obstoja iz 6 advokatov, 4 inženjer-jev, 2 zdravnikov, po enega tajnika ministrstva notranjih del, višjega državnega uradnika in žurnallsta, 4 dijakov in 12 dijakinj. Zveza za tujski promet bo dala gostom na razpolago zadostno število propagandnega materijah o naših krajih, občinstvo, posebno pa visokošolsko dijaštvo pa jim priredi gotovo dostojen sprejem.
u_ Načrt za regulacijo Ljubljanice odobren. Ministrstvo je odobrilo načrt za regulacijo Ljubljanice, ki je bil nedavno dovršen v generalni direkciji voda. Po predloženem proračunu bodo znašali stroški za regulacijo Ljubljanice, okroglo 40 milijonov dinarjev. Za prva dela se zahteva kredit v znesku 1,000.000 dinariev.
u— Evangelista cerkvena občina. Seni-orat evangeljske cerkvene občine Slovenije je imenoval g. župnika Gerharda Maya v Celju za upravnika ljubljanske evangeljske cerkve. Novi župnik bo v nedeljo, dne 18. julija ob 10. dop. opravil službo božjo in bo potem strankam na razpolago.
u— Pregled živine, vozil in opreme se bo vršil za mestno občino ljubljansko od 27. julija do 1. avgusta na Ambroževem trgu. Pregledovanje se prične vsak dan ob 7. dop. in se nadaljuje ob 1. popoldne. Živina se ne bo žigosala. Namen pregleda in popisa ni rekvizicija, temveč samo evidenca.
u— Nov odvetnik v Ljubljani. Vpisan je v imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani g. dr. Franc Lokar.
u— Policijske prijave. Od torka :ia sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek razgrajanja, 1 prestopek nadlegovanja pasantov, 1 popadljiv pes, 3 prestopki kaljenja nočnega miru in 7 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi goljufije, 1 radi prepovedanega povratka in 2 radi vlačugarstva.
u— Deseti brat. Lovro Smerajc iz okolice Kranja je po poklicu čevljar, vendar ga njegov poklic že od nekdaj ne veseli. Včasih zmeče kladiva, smolo in kopita v kot, odide na vas, zavriska, nato pa se izgubi ter se klati po cele mesece po deželi, še raje pa zavije v Ljubljano, dasiravno ima prepovedan povratek. Kakor večkrat, se Je pokazal pijan na ulici tudi v torek zvečer in skočil slednjič v neko gostilno na Rimski cesti. Tamkaj se Je pošteno napil ter najedel in slednjič, ker ni mogel plačati zapitka, ves vesel odšel s stražnikom v znano luknjo na dvorišču policijske direkcije.
u— Ne puščajte koles brez nadzorstva.
Zidarski polir Ivan Dime iz Križa pri Kamniku je pustil v torek dopoldne svoje 2000 dinarjev vredno, črno pleskano kolo za kratek čas pred stavbo magistratne stanovanjske hiše za Bežigradom. Ko se je čez nekaj minut vrnil, kolesa že ni bilo več.
u— Koncert se vrši redno vsak dan od 20. do 24. ure v Testavraci.ii pod »Skalco«, Mestni trg 11. Igra prvovrstna godba. 1027
USPEŠNO DELOVANJE .VILFANOVEGA ČAJA" dokazuje to moje javno priznanje Kem. Ph Laboratoriju Mr. D. Vilfan, Zagreb, Jlica 204, Jugoslavija. Po moj h prijateljih v Jugoslaviji sem prejela nekoliko omotov Vašega čaja, ter sem z njegovim učinkom proti debelosti tako zadovoljna, da Vas prosim, pošljite m^ ponovno o škatelj. Priporočam ga tudi drugim znanim damam, katere ga neizmerno hvalijo. S spoštovanjem L. Gelb, Wlen II, Prater-strasse 18.	174 4
Iz Maribora
a— Obisk iz Beograda. Včeraj in predvčerajšnjim se je službeno mudil v Mariboru načelnik ministrstva pravde dr. Jos. Kavčič. Ogledal si je ! : moško kaznilnico in zavod pri Sv. Mik	na Dravskem
polju.
a— Povratek dcii \ Jugoslovensko-
eeškoKi<)vašiiih lig. b p pildanskim brzovlakom ia se včeraj vrnila v Maribor s kongie.a Jugoslovensko-češkoslovaških lig in, sokolskega zleta v Fragi tudi mariborska delegata Božidar Borko in dr. Avgust Reisman. Po slavnostih odkritja jugoslo-venske grobnice v Olomucu sta bila delegata mariborske lige povabljena od poveljnika tamošniega letalskega polka na polet z aeroplanom nad Olomucom. V torek sta obiskala še agilno jugoslovensko-češkoslo-vaško ligo v Bratislavi m njenega častnega predsednika župana dr. Okanika, znanega slovaškega rodoljubnega duhovnika i:i voditelja Slovakov, ki stremi za konsolidacijo češkoslovaškega naroda. Slovaški rodoljubi z dr. Okanikom na čelu so mariborska delegata sprejeli z vso gostoljubnostjo in jima ljubeznjivo razkazovali bratislavske znamenitosti. Zupan dr. Okanik .ie v spremstvu slovaških novinarjev osebno razkazal krasno mestno hišo. V Bratislavi so sploh zelo veliki prijatelji Jugoslovenov. Ravno preteklo soboto ie imelo v Bratislavi pevsko društvo iz Novega Sada lepo uspel koncert nakar je sledil prijateljski večer na čast jugoslovenskim gostom.
a— Odpust iz državne službe. Okrožni zdravnik dr. Kamilo Morocutti, znani nemški politik iz Št. Ilja v Slovenskih goricah, je odpuščen iz državne službe ter bo njegovo mesto razpisano. V obmejni Št. Ilj spada agilen naroden zdravnik.
a— Smrtna kosa. Včeraj fe preminula v Mariboru ga. Antonija Planinšek, soproga g. Franca Planinška, mizarskega mojstra in člana mariborskega občinskega sveta. Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje!
a— Nastop mariborske Glasbene Matice pri Mali Nedelji. Del moškega zbora Glasbene Matice nastopi dne 25. julija pri Raz-lagovi proslavi v Mali Nedelji. Od 2.—3. pop. bo proizvajal v okvirju slavnosti poseben koncert. Na programu so poleg nekaj težjih same polnodoneče, kmetskemu ljudstvu lahko razumljive in v narodnem tonu Komponirane skladbe.
a— Vlom. Predvčerajšnjim sta izvršila dva neznanca vlom v klet Franzove hiše na Glavnem trgu, odkoder sta odnesla nekemu branjevcu večjo množino železnine. Policija je takoj prijela enega vlomilca. Avgusta P., arugi pa je izginil brez sledu.
a— Mlada tatica. Elizabeta B., ima, čeprav ima komaj 16 let, prav dobro ukoreninjeno tatinsko žilico. Vtihotapila se je pred par dnevi v stanovanje svoje bivše delodajalke v Maistrovi ulici in ji odnesla iz zaklenjene omare 500 dinarjev. Na mizi pa je iz neprevidnosti pustila nemško knjigo, kar je bilo za preiskavo odločilno. Mlada aretiranka se bo morala pred sodnikom zagovarjati še radi drugih tatvin.
a— Aretacija Alojzija Hobacheria v Gradcu. Kakor se doznava z uradne strani, je dobil včeraj policijski komisarijat v Mariboru od deželnega sodišča v Gradcu obvestilo, da je bil v Gradcu prijet bivši mariborski špediter Alojzij Hobacher, ki je bil pri junijski poroti. v Mariboru v znani carinski aieri obsojen tfa dve leti težke ječe, nato pa je pobegnil v Avstrijo. Pridržan je bil v sodnih zaporih. Ker je Hobacher avstrijski državljan, bo graško deželno sodišče uvedlo proti njemu kazensko postopanje radi udeležbe pri carinski aferi.
a— Nesreča s konjem. Včeraj okoli pol 3 popoldne se je splašil v Tattenbachovi ulici radi avtomobila konj, vprežen v era-rični dvokoleselj, ki pa k sreči ni povzročil hujše nesreče. Na ovinku pred Narodnim domom je nenadoma naletel avtomobil na koleselj, v katerem sta sedela gospa in vojak. Konj je z vozom zdirjal naprej in je bilo pričakovati najhujšega. K sreči pa so ustavili konja, ki se jc ob drevesu močno poškodoval. Vozačema se ni ničesar pripetilo.
Iz Celja
z zn omko »n xic?om *
---!FF|
nafbolfse, najirpežnejse
sotP pgjsfehejše
e— Za resnico in dostojnost. S prepirljivim in zlobnim sosedom tudi najmiroljubnejši meščan pri najboljši volji ne more živeti v dobrih odnošajih. Kajti vedno brska in se zadira ter ima naravnost satansko veselje, ako more izpodkopavati spoštovanje in ugled ter podminirati pozitivno delo svojega bližnjega. Tudi celjskemu poročevalcu »Slovenca« ne da žilica miru, da ne bi na teden vsaj enkrat prezentiral svojim bralcem kup izrodkov svoje bujne fantazije. V zadnji številki se zaletava v celjsko mestno občino, češ da hoče izrabljati pri elektrifikaciji celjske okolice občino Cel.ic-okolico. Slabo izpričevalo za okoliško občino, ako bi imela res tako nerazsodno občinsko zastopstvo, da bi se dalo izigravati v tako važnem gospodarskem vprašanju. Strah pred demokrati pa mu je moral očividno že stopiti do kolen, ker išče celo v elektriki politično ozadje. Piše nadalje o prcnovljenju stare grofije, ki bo baje samo krpari.ia. G. poročevalec pa ima prilike dovolj, da se prepriča pri svojem somišljeniku, ki sedi v finančnem odseku, in na mestnem magistratu, da je zadeva v najpovoljnejšem teku in da se bo brez njegove kritike in razdiralnega dela izvršila tako, kakor zahteva to vrednost te zgodovinske zgradbe in pa dane prilike. Dokler pa ima staro grofijo v najemu okrož. sodišče, ne bo noben pameten človek polagal za stranke parketov, ali pa celo kakih dragoecnih preprog. Še vedno mu je trn v peti nova zgradba okoliške šole. Kritizira, zakaj je sploh treba zidati telovadnico in zakaj je tako luksuzno stanovanje za šol skega upravitela že pod streho, medtem ko šolska stavba le počasi napreduje. Za tozadevne informacije bi se pač lahko obrnil dO stavbenika — svojega somišljenika. Ta bi mu gotovo dal lekcijo, da velikanska stavba ne more tako hitro napredovati kakor majhna stanovanjska hišica, katero zi-
da vrhtega čisto drug stavbenik kakor šolsko zgradbo. Kdor v navedenih slučajih po Toča resnico, dela to očividno iz partizanske mržnje, ker bi se bil \ vseh teh vprašanjih lahko točno informiral, v kc hn.fr mu zadeve itak morajo biti znane, ali pa piše samo za to, ker šteie vrste. Ta brez zamere.
e— Kako pišejo pri nas nemški listi.
Kdor se hoče prepričati, kako se pr nas Nemcem dobro godi in kako jim očividno raste že itak prirojena prepotentnost. nai čita zadnjo številko iCillier-Zeitung , pa si pokliče v spomin., da jo vzdržujejo pri nas v Sloveniji predvsem nemški trgovci in obrtniki, to so oni sloji, ki jih Slovenci tako hvalimo in podpiramo. Opazka, da je bil Celjski dom poceni, pa se gotovo tiče or.ih rodoljubnih Nemcev, ki so se po preobratu hoteli na požrtvovalen-' najin polastiti sedanjega Celjskega doma, ki je bil takrat še last društva Deutsches Haus.. Kajti danes v Celju vsakdo ve, da ie Celjski dom društveno premoženje in list celokupne celjske javnosti, posameznik r>a nima od te hiše tudi ne pare dobika.
e - Obesil se je na Polulah pri Celju neki 60 letni delavec v \Vestnovi tovarni. \ zrok samomora ni natančno znati.
e— Znano elektrotehnično pndietie Ka-rol Flor.iančič v Celju izvršuje od sod. naprej inštalacije električnih naprav za razsvetljavo in pogon, telefonov, zvonce'., ra-dioaparatov ter popravlja elektromotorje m vsakovrstne električne aparate.
Oiiasifa les,
sulikol, saliaroi, mazavo •m.lo, losol, tobačni izvleček, ienoftalein papn so pripomočki za pokončavanje mtčesa na trti, hmelju, ribizu in vrtnicah 5189 a
Dobi se v drogerifi Sanifas, Celje
ali pa v Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Iz Trbovelj
t— Pritožbe delavstva na rudarsko varstvo. Pred kratkim ie bilo veliko eovo« ra o razmerah delavstva na Doberni. Pri io je tako daleč, da se je delavstvo obrnilo s posebno vlogo na rudarsko glavarstvo v Ljubljani. V njej so se pritožili, ris so pri« šli pri premestitvi od rudnika v slabše kategorije bratovske skladnice, da sc jim ne izplačujejo plače po določenem terminu, da ne dobivajo 50 odst. doklad za nadurno de« lo, ki se še vedno vrši, čeprav je na stoti« ne brezposelnih in da ne dobivajo deputa?« nega premoga, kakor so ga pri TPD. Tri tej priliki je izrazilo delavstvo tudi svoje želje, nakar je rudarsko glavarstvo posre, dovalo med podjetjem in delojemalci in je prišlo končno do delnega sporazuma K.<--men spotiko pa še vedno tvori deputatni premog. Ker se delavstvo še zmerom pri, tožuje, je želeti, da bi bilo bolje poučeno o ukrepih, ki so se že izvršili na posredo« vanje rudarskega glavarstva.
t— V znamenju ve dne ga deževja. Deiev. je povzroča tudi v Trbovljah veliko škodo. Premnoge zemeljske plasti na rudni 4..m področju se pogrezajo. Posebno nevaren položaj je v Hrastniku, kjer je velik del hribovja v plazovju. Tako Sava kakor tudi njeni pritoki so močno narastli. Hudourniki so razorali raznim posestnikom veliko plodne zcml'c.
t—• Uradni den okrajnega sodista >e, ho vršil v Hrastniku namesto 24. julija \ .-o« boto 17. t. m.
t— Slabe šance za loterije. V Trbovljah so v prometu srečke treh domačih loter i: društva za zsradbo delavskih hiš, Sokolske« ga društva in konzorcija invalidskega do« ma. Slabo gospodarsko stanje je povzročilo, da se srečke letos ne prodajajo tako uspv-• no kakor lansko leto, ko ie bilo tudi loterij.
Iz Ptuja
j— Hiralnica v Muretincih pri Ptuju Svo ječasno se je ustanovilo v Muretincih hi« ralnično društvo z namenom, da bi preurp« dilo tamkajšnji grad nemškega viteškega reda za hiralnico. Člani društva so vse ol.os liške občine, ki imajo v odboru svoje /i stopnike. Ker pa društvo ni moglo dosr" i razlastitve za hiralnico potrebnega zemlii« šča, mislilo se jc na približno 40 oralov zemlje okoli gradu, je prevzel to nalogo okrajni zastop ptujski na sebe z namenom, da zaprosi on sam za razlastitev in stop v stik z občinami, križevniškim redom n z omenjenim hiralničnim društvom radi ot o« ritve in vzdrževanja hiralnice. Ko je Hla že zadeva v teku. je naenkrat izjavi! nem« ški . iteški red. da ustanovi v Muretincih hiralnico vim v lastni režiji in pod ist ■ m j pogoji, r>od katerimi jo jc nameravalo usta« noviti hiralniško društvo. Izjavil ie tudi. da jo bo sam oskrboval iz lastnih •ri-o'« stev od dohodkov svojih posestev pri Vl-1;« ki Nedelji in v Muretincih ter da ho \ tem oziru upošteval želje vseh okoliških oh^in, da dobijo gotove predpravice do oskrbe svojih uhožcev in deloval sknjjno s hir;:':.■ škim društvom. S tem bi torej bila zadeva glede hiralnice v Muretincih urejena in hi okrajni zastop v Ptuju nc imel nik;ik;h m« dalniih skrbi in bremen. Kakor ču<en:o. jc okrajni zastop ptujski na svoji z*dn'i radi tega sklenil, da pristopi s. if: ■> O ••> kot ustanovni član k hiralniškernu dri -'-, u in da mu nakaže še podporo v ?ne-' n Ouno Din. V odbor pri hiralnici pa sta hiU volicna vladni komisar okrajnega
M. Brenčič in gerentski sos-vetnik 5 rt. Ranfl Hiralnica bo omejena n-i pti-^k' srez. kier ima nemški viteški rrd vpl-kj posestva.
- Čuvajte svoje lice od kv^rljive^a učinka mila, ki Vam povzroča mozo ie prezgodnje gube in druge kožne izpušča e Uporabljajte za umivanje lic oz. obraza edino perfektno in od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo pariško e-nulziio •Visagine Adelina Patti*. s katero boste dosegi! trajno svežost polti in odstranjuje vse kožne bolezni. Priznanja prihaia.io dnevno. Dobiva se v lekarnah, drogeriiah in Parfumerilah za ceno Din 30 stekleničica Glavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb Gaieva ulica 8.
iPržite m sMre navade
in uporabljajte še nadaije davno preizkušeni
pridatefe
, ,	• «	a	* i
r H VMCA.
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj soada neobhodno Pravi Franck.
Naši onstran gramic
p— Izletnike v Prago, ki so se vračali preko Podbrda, je podvrgla obmejna poli« cija strogi preiskavi. Odvzete so jim bile vse fotografije praškega izleta in tudi Ma«-sarvkov portret. Tudi potne liste so jim pobrali. V morskem kopališču Gradežu lah« '-:o vidiš po trgovinah vse te fotografije pra« skega sokolskega zleta in tudi portret pre« zidenta Masarvka.
r— Kraški fašisti. Lepa, močna, disciplin rmana in granitna kakor skala, na katerih je rodila, je kraška milica. Nove direktiv ve, ki jih je dal visoki komisar Ricci za razvijanje fašistovskega programa med dru« porodnim prebivalstvom, se izvršujejo nas -vnost občudovanja vredno. Odstranjeni .o krivi svetovalci, ki so hujskali mirno >raško prebivalstvo. Zato pa se drugorodei : .daj zbirajo pod fašistovskimi praporji, zavedajoč se. da samo na ta način zainte« resirajo narodno vlado za razne probleme, k: fo zanje življenskega pomena. Tako č-ita« rno v fašistovskem glasilu, ki pripoveduje : t dalje, kako se organizirajo tudi otroci v društvih «Bali!la» in «Piccole Italiane«. Miiičnikov je vedno več. Zopet se jih je priglasilo 60 in novi oddelki se urede v <ku. Avberju. Tomaju. Dutovljah in Di« Snuje se kmetijski sindikat, na ka« r rega se polaga posebna važnost. Eden r' ivnih fašistovskih organizatorjev je An« on Grbec, komisar pri bolniški blagajni.
Dutovljah so nagradili one fante, ki so '-■!-■ .kovali, tečaj /a vojaško vežbanje, kate« -o krajša službeno dobo. Politični tajnik Kompare je bil tem povodom zopet pohva« l;v'ii... Ricci ima danes več veselja s slo« venskimi kraškimi fašisti kakor pa z itali« lanskimi v Trstu.
p— Lesna trgovina na Kobariškem se je -■!•-•■ ra "iia. Neverjetno mnogo lesa se od« pelje proti Čedadu in v Videm. Trgovina je v-činoma v italijanskih rokah.
Y Sežani je umrl g. Fran Bandelj, tar 64 let. Naj v miru počiva! r,— Tržaški promet. Meseca junija je bi« !o -kupnega prometa 3,477.363 kvintalov na« r <m 4.296.439 lanskega leta. V letošnjem prvem polletju ie bilo skupnega prometa 3i.S12.S85 kvintalov, lani 28,607.194.
Slabega vremena jc tudi v Primorju preveč- V soboto in nedeljo so bik nevihte t ■ /ar! :šnem ozračju. V Trstu je dosegla vročina 31 do 32 stopinj v senci. V goriški rkotid in n<«i Krasu okoli Mavhinj .ie na« prš ili toča ogromno škodo. Pri Sv. Luciji, r-; Bovškem in v Cepovanu je navadno ob t : pr,letnem ča«u mnogo letoviščar jev. Leto- so zelo redki.
- — Vrednost Trsta za italijansko eks= r i jo. MuSsolini je odredil sedaj bitko -a ;voz. Tržaški zastopniki hitijo na dan
•	lavami, da bo mogel Trst najizdatnejše prispevati. Dr. Moschcni, soravnatelj druž« Se. , Costilich-. pravi, da se mora pred vsem
nehati ■ podcenjevanjem Trsta in opo«
•	da im.i izvoz tudi valutno funkcijo; 1 i se zasluži s posredovanjem in tranzi«
~ v zunanjem prometu, jc pridobljeno za ; - ilijo. Moscheni našteva številk'- iz pro« meta z blagom in ljudmi po žekznici in po morju, takse, davščine, zaslužek bank :n zavarovalnic, dohodke iz bivanja, tujccv v deželi pa prihaja do rezultata, da prese« Ca inozemska valuta, došla lani v Italijo : - i m delom, pol milijarde lir. Trst ■1 io Evropo najugodnejšo izvoz«
To je pravi zamotek
Aspirin
tableta t/Šsmst,
Psiite na modro-belo-rde pečatno znamko!
no pozicijo in ako bi ne bilo Trsta, bi ga trebalo ustvariti. Italijanska vlada se mora prepričati o tem, da ima v Trstu za izvoz svojih produktov pristanišče, katero se ne sme prezirati. Interesirani tržaški krogi so porabili novo priliko, da povdarjajo v jav« nosri važnost in pomen Trsta. To je nji« hova dolžnost. Oglasili so se s sličnimi opo« zorili že večkrat pa se bo treba še najbrže ob prihodnjih prilikah.
p— Tujski promet v Trstu. Leta 1913. je bilo tuiskega prometa 111.903. Lansko leto se je ustavilo v tržaških hotelih 151.716 tujcev. Iz Jugoslavije jih je bilo 7937, iz Češkoslovaške 7282, iz Avstrije 13.849, iz Nemčije 6877.
p— V Ž&veljski dolini se nahaja vojaško letališče. Zemljišče, na katerem so sprav« ] jeni zrakoplovi, je last okoli 90 gospodar« jev in Ricmanj in Boršta. Nekateri gospo« darji so imeli tam glavni pridelek sena. Vojaška uprava plačuje malenkostne od« škodnine. Eden ali drugi lastnik bi pride« lal 10 do 12 kvintalov sena, za katero bi dobil nad 700 lir. Odškodnine mu je upra« va odštela pa 100 lir.
k— Iz Koroške. V Št. Janžu v Rožu so pokopali mladega H. Krasnika, ki je slovel med domačini radi svojega kremenitega zna čaja in zvestega redoljubja. — Pisatelj Per« konig je bil sprejet v državno službo, ker irr.a. baje velike zasluge za Koroško. V res« niči obstoje zasluge v tem, da v svojih knji« gah zasmehuje slovenski rod pa je tudi sam slovenskega rodu! Perkonig je sedaj profe« ser na učiteljišču, dasi je navaden učitelj. — Nemškemu protestu proti otvoritvi ita« lijanske šole v Beljaku se pridružujejo tudi Slovenci izjavljajoč, da bi se naše ljudstvo pop ravici razburjalo nad tem činom, ki bi daj več pravic naseljenim rodbinam kot av« tohtonemu ljudstvu. — Heimatbund je skle nil nakupovati slovenska posestva. V zad« njem času je kupil eno posestvo v Lonče« vasi. drugo v Cinkovčah. Z blaznimi davki je Avstrija naše ljudstvo pognala v obup. Domače gospodarske razmere se hkratu slabša io dan na dan. Toda kljub vsemu te« mu: Slovenci, varujte svojo posest!
Šport
Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 18. julija ob 3. po« poldne javen nastop vseh oddelkov. Brat« ska društva in Sokolstvu naklonjeno občin« stvo vabimo, da se prireditve v kar naj« večjem številu udeleži, da s tem pokažemo, da se ideje ustanoviteljev Sokolstva med nami širijo, in je ni sile, ki bi nas zlomila. Prihod gostov z opoldanskimi vlaki. Polo« vična vožnja na železnici glasom odloka g. ministra saobračaja GDO br. 5840 z dne 30. VI. 1926. V nedeljo torej na svidenje! Zdravo! Odbor.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Naše sokolsko društvo se živahno pripravlja za veliki okrožni zlet, ki se bo vršil 1. avgusta na lastnem svetu. Ako nam bo nebo naklonjeno, bo prireditev ena- največjih v zadnjih letih v Št. Vidu. — V nedeljo, dne 18. ju-■ iia, priredi Sokol vrtno veselico pri Ivanu Novaku v Vižmarjih. Na sporedu so pestre telovadne točke, petje, ples in prosta zabava. Vsi prijatelji sokolstva se vljudno vabijo, da predzletno prireditev posetijo v obUnem številu.
TRŽIČ. Zdi se, da se razmere prav počasi bližajo svojemu normalnemu toku. Skrb za lično zunanjost človeških bivališ: prodira na dan in bo skoro tako močna, kakor je bila svoječasno. Popotnik, ki pride danes v naš prijazen trg, ki bo skoro proglašen za mesto, opazi na prvi pogled, da je večina hiš nanovo prebeljena in popravljena tako, da napravi ulica kar najbolj ugoden vtis. Posebno pa se v letošnji sezoni odlikujejo naši mesarji, ki se trudijo, kdo bo lepše in bolj higijenično uredil svojo mesnico. Tu treba pohvalno omeniti g. Bel-harja, g. Godova in g. Jegliča, ki so se po-služiii belih glinastih pločic in ž njimi obložili stene svojih mesnic. Lahko reoemo, da ima Ljubljana ali pa kako drugo mesto prav malo ali nobene take mesnice.
poročilo
rteteorooski • Musilom. 14 tulila 1925
Vi« i; narometra J08.;- rr
Kra;
Cas
i žar um.
onazovania

Tarna er.
Rei. »legi
4 o/o
Smei vetra n brzina v m
OSiai-nos 0—10
Vrsta padavine
u joazovan t
mm i d - ure
Ljubljana (dvorec
7. |	762 2	17 6	92	S 0.5	9		4.7
8.	7620	19-1	90	WSW 0.5	8		
14.	7610	201	84	E 2	9	dež	
21.	7608	19-2	85	NE 1	10		
8.	763-3	19-0	82	NW 5	10		16.0
8.	761-9	21-0	83	NE 5	10		
8.	761-4	230	70	S 3	3		
8.	761-3	17-0	94	S 1.5	10	dež	S.O
7. 7. 7	768-1	25-0	59	SE 1J	0		
Maribor . . Zagreb . . Beograd . . Sarajevo . . Skoplje . . Dubrovnik . Praga . . .
Povprečni -barometer v Ljubljani je nižji kot včeraj za 2.0 mm.
Solnce v;haja ob 4-26 zahaja ob 19-45 luna vzhaja ob 0935. '.ahaja ob 22-50.
Dunai-ka vremenska napoved za četrtek: Zjutraj najbrže jasno in zelo toplo z lokalnimi nevihtami. Pozneje oblačno in bolj hladno. Tržaška vremenska napoved za četrtek: šibki vzhodni vetrovi. Nebo oblačno, dež Temperatura od 18 do 24 stopinj. Morje mirno.
Službene objave LLAP,
(Iz seje z dne 12. t. m.)
SK. Ilirija se kaznuje po § 17, točka 2. z globo 25 Din, ker kljub ponovnim pozi« vom ni vposlala zapisnikov damskih t„ek« movanj z dne 2., 3., 12. in 13. maja t. 1. Stavi j a se ji nov termin, t. j. osem dni po tej objavi, nakar se bo kaznovala strožje, če bi tudi temu pozivu ne zadostila. — Po« ročilo SK Tržič, da priredi svoj obvezni mi« ting meseca avgusta t. L, se vzame na zna« nje. Na dopis se odgovori pismeno. — Pri« reditev damskega nacijonalnega mitinga po TKD Ateni za dne 6. in 7. IX. t. L se vza« me na znanje in odobri. — Dovoli se pri« reditev propagandnega mitinga SK Celje dne 18. t. m. pod pog-ojem, da SK Celje pravočasno objavi, ali smejo pri tem mitin« gu startati vsi verificirani in neverificirani člani klubov LLAP«ja, ali samo člani do« ločenega okrožja. Dalje, da objavi, na ka« teri naslov je -pošiljati prijave. Ker razpis ni vseboval roka prijav, ga določuje LLAP in sicer do 17. t. m. — Po SK Jadranu pri« javljeni obvezni miting za dne 18. t. m. se radi pomanjkljivosti razpisa po § 13. in 15. tekmovalnega pravilnika prepove. SK Ja« dran se poziva, da razpis pravilno ponovi. — SK Ptuj se jjonovno poziva, da javi, za« kaj ni priredil za dne 3. VT. t. 1. javljene« ga mitinga. Enako se poziva SK Ilirija, da javi, zakaj se ni vršil za dne 20. VI. t. 1. javljeni damski srednješolski miting. Oba kluba morata odgovoriti najkasneje osem dni po tej objavi. — ISSK Maribor in ŽSK Hermes se kaznujeta po § 17, točka 1. z ukorom, ker na naš poziv še nista vposla« Ia tekmovalnih zapisnikov, t. j. ISSK Ma« ribor zapisnik srednješolske propagandne štafete z dne 3. VI. t. 1. in ŽSK Hermes zapisnik stafetnega tekmovanja z dne 6. VI. t. 1. Obema se stavlja nov termin, t. j. osem dni po tej objavi, nakar se bosta ka« znovala strožje, če tudi temu pozivu ne bi zadostila. Verificira se s pravom takojšnje« ga nastopa za SD Ranid Hans Sieberer in Edmund Hoffer. — Ooozarjaio se klubi, da se dosedanji oficijelni naziv »slovenski rekord« spreminja v epodsavezni rekord LLAP«ja».
Zahvala. V nedeljo dne 11. t. m. smo svečano odkrili nagrobni spomenik g. Fra« nu Učaku v Križah. Dolžni smo, da se ob tej priliki zahvalimo gg. delegatom nogo« metnega podsaveza, aGrafike«, S. K. Slo« van, S. K. Hermes za prelepe govore. Prav posebna hvala pevskemu društvu «Grafika» iz Ljubljane za ginljive žalostinke. Vsem: najlepša hvala! — S. K. Ilirija.
Ljubeljska konkurenca. Da se olajša dostop širših slojev k Ljubeljski konkuren« ci, je vložil Avtoklub prošnjo na ministra stvo saobračaja, v kateri prosi, da se prizna obiskovalcem tekme dne 8. avgusta polo« vična vožnja. Stvar naj bi bila urejena ta: ko, da si kupi vsak obiskovalec karto v Ljubljani ali v kraju odkoder, se pelje do Tržiča, odkoder se povrne z isto žigosano karto v zvezi z vstopnico za Avtodirko. Kakor slišimo se hočejo Ljubeljske konku« rc-nce udeležiti tudi zagrebški motociklisti in avtomobilisti. To zanimanje s strani pri« znano prvovrstnih motornih in avtovozačev kaže zopet na to, kako velikega pomena v motornem športu je Ljubeljska proga. Pred dvema letoma se je vršila bogato obiskana dirka na Vrhniki; proga je sicer težavna, vendar je igrača v primera z Ljubeljem. Športni duh, ki je takrat v tako težavnih okoliščinah omogočil tako dobro uspelo prireditev, daje tudi letošnji prireditvi ga« rancije, da bo izborno uspela in nudila gle« dalcem, vozačem in vsakemu športniku to, kar pričakuje od mednarodne tekme, četu« di je letos le interna prireditev Ljubljanske sekcije Avtokluba.
Gosto i nje zagrebških Zeljezničarjev v Ljubljani. V soboto in nedeljo nastopijo ojačeni zagrebški Željezničarji, ki so tre« nutno v prav dobri formi, proti ŽSK Her« mesu in reprezentanci LNP«a, ki bo ob« enem poiskusna tekma za sestavo reprezen« tance proti Osijeku za kraljev pokal. Po« drobnosti homo objavili.
Kolesarski podsavez Slo\'enije ima da« nes v četrtek 15. t. m. sestanek odboTa v restavraciji Uran, «Pod Skalco® ob 20.30. Važno.
Kolesarske dirke «Save». V nedeljo po« poldne ob 3. se vršijo kolesarske dirke Sa« ve in Zveze kolesarskih društev z bogatim sporedom na prostoru S. K. Ilirije. Popol« dne ob pol 2. zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupni pohod z godbo na prireditveni prostor. Vsem dirkačem se javlja, da je trening vsak dan od 11. do 3. ure popoldne na igrišču S. K. Ilirija,	1024
Kolesarska dirka okrog Pohorja (1~<7 km). V nedeljo dne 18. julija se bo vršila ob vsakem vremenu kolesarska dirka okrog Pohorja na 157 km dolgi progi. K dirki se ie prijavilo dosedaj žc 24 dirkačev maribor« skih klubov Peruti, Edehveiss, Del. kol. društva in ptujskega Zvončka. Start ho točno ob 6. zjutraj pri mariborskem vodo« vodu na Državni cesti, cilj pa približno okrog 11.30 dopoldne na Koroški cesti pri km 1. Popoldne oh 15. odidejo vsi klubi v. Glavnega trga v Radvanje v gostilno «Pod lipo», kjer se ho vršila veselica.
Tenis turnir ISSK Maribor : SK Ptuj v Mariboru. V nedeljo dne 18. julija se bo vršil na Mariborovih tenis igriščih v Ljud« skem vrtu medklubski tenis turnir med SK Ptujem in ISSK Mariborom. Za izid tur« nirja. katerega se bodo udeležili najboljši tenis igralci obeh klubov, vlada med mari« borskimi športnimi krogi največje zanima* nje. Pričetek ob 8. zjutraj.
Gospodarstvo
Grozdni sukač ali kiseljak
Grozdni sukae (Torto ambiguella), tudi kiseljak imenovan, je posebna vrsta črvič-kov, ki najprej objedajo še nerazvite groz-dii&e, pozneje, avgusta, pa že dozorele jagode. Razvoj tega škodljivca je nastopen:
Iz prezimelih bub izlezejo meseca maja majhni ram enkastor javi metuljčki, ki se podnevi skrivajo pod trtnim listjem, ponoči pa letajo od trte do trte. Oplojena samica zleze 30—40 jajc v nerazvite grozdičke in iz teh koncem maja ali v začetku junija iz-lezli črvički zapredejo nekoliko jagod skupaj ter jih pojedo.
čez 3—5 tednov se ti črvički zopet zabubijo in iz njih izlezejo julija - avgusta drugi metuljčki, ki potem ležejo jajca na razvite že zoreče jagode. Iz teh jajčec izlezli drugi črvički se zavrtajo v jagode in srkajo i? njih sok, pustivši za seboj luknjico, skozi katero pada blato. Tako prevrtana in deloma izpita jagoda se v suhih dneh posuši, v vlažnem vremenu pa začne gniti in 6e ki-sati. Odtod drugo ime <kiseljak». En črvi-ček prevrta več jagod. Jeseni se ta črviček zabubi in kot tak prezimi za zopetno nadaljevanje svojega zla v pomladi.
Ta trtni škodljivec je že dolgo poznan, a ker je dosedaj nastopal le sporadieno in ne v posebno veliki množini, se ni polagala nanj posebna opreznost ter se je kratkoma-lo pomladi v napadenih grezdičkih 9 rrsli zmečkal.
Drugače je pa s tem škodljivcem letošnje leto. Letos je nastopil povsod po vsem Dolenjskem in Štajerskem v taki množini, da ogroža uničiti K —H grozdja. Enaka poročila prihajajo tudi iz avstrijskega Štajerja, iz Dolnje Avstrije, Madžarske in drugih krajev.
Neglede na to, da je grozdje prav slabo odcvetelo in se zaradi tega v precejšnji meri osulo ter da vidno zaostaja v pravilnem razvoju radi slabega deževnega in nesolnč-nega vremena, bo še po tem škodljivcu mnogo trpelo.
So sicer uspešna sredstva tudi za pokon-čevanje kiseljaka, toda pri letošnjem nenormalnem poletnem vremenu in zaradi tega ludi nenormalnem razvoju in nastopu tega črvička je tudi uspešno pokončevanje silno otežkočeno.
Najbolje se kiseljak uniči s škropljenjem grozdkov z zelenilom <Uranija>, ki se pomeša z galico v razmerju 150—200 gramov na 100 litrov, ter se postopa enako kakor pri škropljenju proti peronospori, le da se mora grozdiček zadeti z bolj krepkim curkom, ki črvička omami in umori. To_se pa posreči le, dokler je črviček prav nežen in če se še ni zaril v jagode. Ker ee pa letos različno razvijajo, je tudi tozadevni uspeh negotov.
Bolje bo pokončevati metuljčke, in sicer s tem, da se postavijo na raznih krajih vinograda plitke posode, deloma z vodo napolnjene in s plavajočo lučko opremljene, ali pa, da se obesijo okrog goreče lučke lepilni trakovi. Ponoči okrog letajoči metuljčki se zaganjajo proti lučki ter popadajo v vodo ali pa obvise na lepilnih trakovih. Seveda se mora to delo vršiti kompaktno v posameznih goricah, ne pa le tu in tam.
Ako se letos v tem oziru ne bo nič ukrenilo, utegne nastopiti ta črviček prihodnje leto v še večji meri.
Izgledi glede bodoče vinske letine so v celi Sloveniji pkrajno slabi.
Fr. Goinbač
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (14. t. m.). Pšenica: baška, 1 vagon 307.50; baška, nova, 77 kg, 2 %, do 25. julija, 5 vagonov 265; baška. nova, za avgust - september, 5 vagonov 262. Turščica: baška, 8 vagonov 187.50—190. Moka: baška, <0» kombinirana, eteportni mlin, 1 vagon 530; srem-ska, «0g>, 1 vagon 500; baška, <6>, 1 vagon 325. Otrobi : baški, jutaste vreče, 2 va gona 127.50; baški, nove jutaste vreče, za september - oktober - november - december, 4 vagoni 107.50. Tendenca nespremenjena.
Zagrebški letni sejem (14. t. m.). Dogon obilen, a povpraševanje slabo, zaradi česar so pokazovale cene tendenco nazadovanja. Vsa živina se jo pocenila povprečno za 1 dinar pri kg. Cene za kg žive teže: biki 4 do 6, voli 1. 8—9.50 (izjemni 10—11), II. 6—7, bosanski II. 5—6, III. 4.50—5, krave I. 6—7, II. 5. III. 4, junice I. 7—7.50, II. 4 do 5, junice I. 7—8.50, II. 4.50—5.50, teleta 6—8 (zaklana 9—lli, svinje domače pitane 12—13, mesne 9 (zaklane 14—15), sremske 12—12.50 (zaklane 14—14.50) Din. Konji 6000—14.000 Din za par, jahalni 2000—5000 Din komad, za klanje 1.25—1.50 Din kg žive teže.
Dunajska bnrza m kmetijske produkte
(13. t. m.).' Slabša budimppšlanska poročila kakor tudi ugodno vreme sta povzročila na dunajskem tržišču slabo razpoloženje. Uradna notiranja so ostala nespremenjena, kotirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 ke v šilingih: pšenica: domača 47.50—4«. potiska 49.50—51; rž: 27—29.75; turščica: 26—27; oves: domači 32.50—33.
Dunajski svinjski sejem (13. I. m.). Do-son 13.693 komadov. Mesne svinje so se podražile za 15 do 20 grošev, težke debele pa pocenite za 15 grošev pri kg- Cene za kg žive leže: mesne svinje 1.90—2.50, debele 1.70—1.90 šilinga.
Četrti redni gospodarski kongres v Beogradu se bo vršil 11. in 12. septembra t. 1. Na dnevnem redu bodo referati o oceni našega izvoza za dobo od 1. septembra t. 1.
do 31. avgusta 1927, o pogozdovanju in gozdni industriji, o regulaciji naših rek (več referatov) in o zakonu o državnem računovodstvu in državnih nabavkab
_ Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Hmeljarsko drušrtvo za Slovenija v Žalcu nam piše z dnem 14. f. ra.: Deževje brez konca, ponovne povodnji. malo aH nič solnca, takšno je bilo vreme zadnjih 14 dni. Rastlina je bila ovirana v razvoju iu jp njeno stanje danes očividno slabše od prej. lz tega vzroka so hmeljarji sedaj manj pripravljeni svoje blago naprej prodajali in odbivajo tozadevne ponudbe. Tukajšna «Hmeljarna», zadružni zavod za vkladanje in prepariranje hmelja, je bila letos povečana v toliko, da se je njena delazm^inosi podvojila in bo torej služila hmeljskiin trgovcem v hiter, zanesljiv in lahkoten potek kupčije.
= Floberti so oproščeni monopoli takse Minister za vojsko in mornarico je odredi! da se od flobertov s kalibrom 6 mm a:i manj ne pobira monopolska taksa. I~!o v: -Ija za zračne puške in puške na peresa. Puške, oproščene plačevanja monopolske takse, se smejo uvažati brez dovoljenja ministrstva za vojsko in mornarico.
= Letina oliv in višenj v šibeuiškem okraju. Olive (masline) so v šibeniškem okraju dobro rodile, dočim je bilo višenj manj, kakor se je pričakovalo. Cenili so. da jih bo vsaj 30 vagonov, a bilo jih je samo 22. Najbolj so rodile višnje v Zatonu, Z.lan-rinu in Vodicah. Cene višnjam variirajo od 2—3 Din za kg.
= Zvišanje železniške tarife v r«lj?ki. Po časopisnih vesteh bo Poljska s 1. avgustom t. 1. zvišala železniško tarifo za 25 odstotkov.
= Žetev v Madžarski slabša kakor lani. Po uradnih cenitvah bo pridelek pšenice dosegel letos 17.6 milijona metrskih stotov proti 19.5 milijona v i. 192-5., pridelek rži pa 7.4 milijona metrskih stotov proti S.3 milijona v lanskem letu.
= Podvojenjc kovinske zaloge Madžarske narodne banke. Iz Budimpešte poročajo, da se je Madžarski narodni banki posrečilo tekom enega leta podvojiti svojo kovinsko podlogo. Dočim je izkazal zavod 15. junija 1925 za 60 milijonov pengov zlate in kovinske zaloge, beleži sedaj ta zaloga že 120 milijonov pengov.
14. julija.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 73.5—75, Vojna škoda 306—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195, Ljubljanska kreditna 175 do 195, Merkantilna 100—104, Praštediona 8&5—868, Slavenska 50—0, Kreditni 165 do 175, Strojne 98—0, Vevče 102—0, Stavbna 55-65. šešir 103—104 (104). _ Blago: Zaključka: turščica, fco vagon nakladalna postaja, 1 vagon po 187.50 otrobi, srednji, fco vagon Domžale, 1 vagon po 150. Povpraševalo se je po deskah za zaboje in po kostanjevih zdravih cepanicah za tanin obeljenih. Ponudbe so bile v kmetijskih pridelkih in raznem lesu brez povpraševanja.
ZAGREB. Med bančnimi vrednotami je dosegla več zaključkov Praštediona po 865 do 870. Od industrijskih papirjev je Slavonija malo popustila. Vojna škoda brez spremembe. Promptna se je trgovala po 306 do 306.5; za ultimo avgusta se je ponujala po 311. Precejšnje je bilo povpraševanja v in-investicijskem, ki je zabeležilo večji promet po tečaju 74.5—75.5. — Dinar v Cu-rihu malo čvrstejši. Precej čvrsta sla Italija in Pariz, ki sta zaradi tega poskočila tudi na zagrebškem deviznem Iržišču. Narodna banka je pokrivala povpraševanja v čekih. Skupen promet 8.8 milijona Din. Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2277—2287, Dunaj izplačilo 798.625—802.625 ček 798.625—802.625. Berlin izplačilo 134lJ do 1353. Italija izplačilo 193.91 —195.11. London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.03 >lo 276.23, Nevv York ček 56.437—56.737. P^z izplačilo 150.25—152.25, Praga ček 167.433 do 168.433, Švica ček 1094.55-1098.55: > n-1 u t e: dolarji 55.85—56.15, Kč 168.5_m5, lire 198—0; efekti: bančni: Eskom: >na 100.75—101, Poljo 16—17, Ilipo 56 56.5, Jugo 93—94, Ljubljanska kreditna 175- -0, Praštediona 865—870, Slavenska 55—58; industrijski: Eksploatacija 9—10. Šečerana Osijek 270—275. Isis 52—55, Slavonija oO do 32, Trbovlje 345—350. Vevče 102—0; državni: investicijsko 75—75.5, agrarne 40 do 42, Vojna škoda, promptna 306—306.5, 7i avgust 310—310.5.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 799.75 do 800. Berlin 1349—1350. Bruselj 12«-t33. Budimpešta 0.0795—0.0798, Bukarešta 25.5 do 26.5, Italija 193.50194.5, London 275.3 do 275.35, Nevv York 56.54—56.55. Pariz 117 do 148.25, Praga 167.65—167.7, Švica 1095.5 do 1096.
CURIH. Beograd 9.14. Berlin 122.95. New York 516.375, London 25.11125, Pariz 13.25, Milan 17.775, Praga 15.2925. Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.40, Sofija 3.725, Dunaj 73.025.
TRST. Devize: Beograd 51.25—52. Dunaj 410—420, Praga 87—88, Pariz 75--7't. London 141.25—142, Nevv York 29.05-29.3*. Curih 563—568, Budimpešta 0.0400—0.0415, Bukarešta 13.75—14.50; valute: dinarii 50.75—51.50, dolarji 28.90—29.25. 20 zlaiiTi frankov 110—114, zlata lira 571.47.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4650 do 12.5050, Berlin 168.05—168.55, Budimpešta 98.80—99.10, Bukarešta 3.2725—3.2925. London 34*4325—34.4425, Milan 24.20—24.30. Nevv York 705.85—708.35, Pariz 18.30—18.40 Praga 20.9050—20.9850, Sofija 5.0950 do 5.1350, Varšava 77.05—77.55. Curih 136.69 do 26.5, Italija 193.5—194.5, London 275.3 do 12.5525, dolarji 704.75—708.75.
Devira Beograd na ostalih borzah: v Pra gi 59.625, v Berlinu 7.41, v Londonu (popoldne) 274, v Nevv Vorku (13. t. m. po borzi) 1.77 ia četrt.
Strašni prizori v območju ameriške eksplozije
O ogromni eksplozijski katastrofi, ,>ri kameri je zletelo v zrak municije za preko sto milijonov dolarjev, prihajajo i/. Nowyorka nastopna podrobna poročila: Katastrofa arzenala v Doverju (država New Yersey) prekaša po strahoti vse tovrstne nesreče. Na Beli hiši v VVasliingtcnu in .na vseli državnih poslopij USA vise zastave na pol droga. V znak splošnega žalovanja so odpovedane številne športne in drage jarv-ne_ prireditve.
Število mrtvih se zaenkrat navaja le priiično z več stotinami. Celotna pokrajina okrog Lake Denmarka nudi prizor strašnega pogorišča. Celokupno škodo cenijo zaenkrat na 120 milijonov dolarjev, toda ta vsota se bo po podrobnih ugotovitvah nedvomno še znatno povišala. Seznam izgub se še ne more sestavljati, ker so uničeni vsi zapiski in vobče ves knjižni materijal.
eksplozije in požari se še vedno nadaljujejo, s čemer so reševalna dela silno ovirana. Navzlic opasnostim pa jc Američana zmagala radovednost in so takoj po prvih poročilih iz Ne\vyor-ka in drugih mest prihitevali v bližino nesreče. Tekom nedelje so drvele po cestah proti Lake Denmarku cele kolone avtomobilov natrpanih z radovedneži in radovednicami. Varnostne oblasti. ki so kraj nesreče cernirale v okolišu 33 km, so imele dovolj posla, da so zadržale naval prihajajočih. Pritegniti je bilo treba oddelke vojaštva, ki so napram množicam sestavili kordon ter jih zavračali s pomočjo plina, ki vzbuja solze, in z grožnjo, da bodo v akcijo stopile strojne puške.
V območju eksplozije vladajoči požar je radi izpremembe vetrovne smeri popadel nekatera nova municijska skladišča. Sledile so zatorej nove eksplozije. pri tem pa je ogroženih še nadaljnjih 14 manjših skladišč.
Ker je vsako približanje v območje eksplozij zvezano z življenjsko opas-nostio in ker sc pričakujejo še nadaljnje katastrofe, je ameriško ministrstvo za mornarico ukrenilo, da celotno pokrajino preiščejo vojaški letalci, da bo s pomočjo fotografij mogoče dobiti sliko o podrobnostih katastrofe. Dosedanji posnetki sličijo letalskim fotografijam iz svetovne vojne: pokrajina je razdejana in globoko navrtana. Pogorišče. kjer je še pred nekaj dnevi stal naimodemejši municijski arzenal.
Za rešilna dela se je takoj po prvi vesti o katastrofi prijavilo odlično število prostovoljcev, predvsem vseučili-ških dijakov, športnikov in skavtov. V območje katastrofe so odrinili že celi oddelki mladih požrtvovalnih junakov, ki tvegajo svoje življenje, da spasijo, kar se spasiti da. Vse bližnje bolnice in klinike so prenapolnjene z ranjenci, ki jih sanitetni oddelki spravljajo izpod ruševin. Strahotni so ponekod pogledi na raztrgana telesa ponesrečencev. Ogromni ir>orvars'ki žarometi o~vet1;n-
jejo ponoči žalostno pozorišče in s tem omogočajo rešilnim oddelkom neprestano preiskavanje in odkopavanje. Kakor se sodi, bodo reševalna dela trajala več tednov, ker so izredno težavna sredi strašnih ruševin, razritih tal in neprestano pretečih novih eksplozij.
Pobožnost in žep
(Dunajsko pismo.)
x Dunaj, v juliju.
Avstrijska kopališča so obilno zaslužila v prvih povojnih letih, ko so bila natrpana s tujci. Toda pritok petičnih obiskovalcev se jc ustavil pred^tremi leti in kopališča sedaj propadajo, še domačini so jim postali nezvesti. Vsak dunajski purgar, ki drži kaj nase, gre za poletje v Italijo ali na francosko rivije-ro, ker tam ni nič dražje, pač pa ele-gantnejše in zabavnejše. Letos je celo Jugoslavija postala privlačnejša. Razlog dolgočasnosti pa je ravno precej tehten, in zadostuje, da pojasni odsotnost inozemskih obiskovalcev. Avstrijski klerikalizem namreč uživa po deželi naklonjenost oblasti in ustvarja preveč pobožno, nravstveno in dolgočasno ozračje.
Za primer navedem le delovanje tirolskega deželnega prezidenta, znamenitega Stumpfa, ki nudi toliko gradiva humorističnim listom. Ta «neznosno čednostni mož», kakor ga je krstil neki dunajski list, je osrečil letoviščarje in izletnike z nebroj odredbami. Gledališke in slične prireditve so zabranjene, če se istočasno vrši v cerkvi maša ali vsaj pobožne vaje. Vsi plesi in predstave morajo končati zarana zvečer, vse gostilne in kavarne morajo biti zaprte ob 11. ponoči.
Posebno pažnjo je posvetila tirolska visoka oblast kopalnim oblekam, ki morajo segati do kolen in odkrivati kvečjemu le zgornji del prs. Strogo so prepovedani trikoji, ki «podčrtavajo nesramno izzivajoče telesne linije*. Stum-pfovi ^nravstveni agenti» so že potegnili na stražnico marsikaterega kopalca in kopalko, saj imajo vedno v žepu cen-timetersko merilce. V Inomostu vlada sedaj taka skromnost, da je postal zadovoljen celo gospod škof. Prečastiti so javno izrazili g. Stumpfu svojo hvalo za gorečnost v strogi nravstvenosti. Zato pa stokajo trgovci, kavarnarji in gostilničarji. Dunajski listi prinašajo več pisem izpod peresa razočaranih tirolskih obiskovalcev. «Sam si zaslužim denar in hočem uživati poletje, ne da bi se dal imeti za norca v Stumpfovem sa-mostanu», piše neki odvetnik iz Mona-kova.
Hudobec je tedaj popolnoma propadel na Tirolskem, zato pa se hoče od-škodovati na Semmeringu. Izbral je ta vzvišeni kraj v svrho pohujševanja: posebna družba z 20 milijoni dolarjev v žepu prosi avstrijsko vlado za dovoljenje, da sme postaviti igralnico. Zgradila bo več sijajnih hotelov, izpeljala av.. tomobilske ceste, uredila snortni stadi-
on in t?,'"'' Mv
''n
-.-.'"■'ea pri-
■* • ■
	sigii
	■mm
	v ^1111 ■
	
	
	
«Bc.-us», za Letonsko v Franciji zgrajena
dernejšega tipa
podmornica ^jmo-
vabila tujce, ki drugače niso dovzetni za skromne lepote Semmeringa. Igralnica bo plačevala državi letno nad pol milijona dolarjev davka, zaposlila bo tisoče brezposelnih pri graditvi poslopij in cest. Podpirala bo trgovino in gostil-ničarsko obrt. Avstrijske postave sicer strogo prepovedujejo igralnice, a iz-kušnjava je velika. Bog ve, če ne bo vlada izpremenila zadevnega zakona, da bo deležna zlatega dežja. Čednost ima težko stališče v našem pokvarjenem svetu, posebno če gre za koristi žepa. In hudo je služiti v en mah dvema gospodoma, posebno če sta to na eni strani sam ljubi Bog, na drugi pa Izkušnjavec.
Včerajšnja premijera popolno ma razprodana!
Navdušeno občinstvo je veselega obraza zapustilo predstavo potem, ko se je eno in po! ure izvrstno zabavalo.
llubi me — in svet le mol!
(Duša umetnice
Sijajna igra lepega
Svetislava Petroviča
in mlade in temperamentne
Mabel Foulton
ter izvrstnega Nikolaja Kolina, dajo temu krasnemu velcfilmu še posebni čar. — Razkošna oprema. — Kolosalna režija. Osobito lepa in ganljiva vsebina. — Pre> skrbite si pravočasno vstopnice!
Predstave tnčnn ob 4 '.26, Vi 8, 9.
ELITNI KINO MATICA
vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124.
Španski kralj — častni doktor oxlordske univerzje
Alfonz XIII. odhaja z univerze, kjer je bil promoviran za doktorja juris honoris cau» sa. Oblečen je v togo, ki je predpisana ob sličnih svečanostih.
Velika nesreča na avtomobilski dirki
V nedeljo se je vršila na avtodromu Avus pri Berlinu velika avtomobilska dirka, katere so se udeležili avtomobili vseh večjih svetovnih znamk. Nemški listi so povdarjali, da je ta dirka največja, kar se jih je vršilo po vojni, in so opozarjali vnaprej, da obstoja velika nevarnost za udeležence, ker avtodrom ni urejen za take fantastične hitrosti, kakor jih po vojni dosegajo tekmovalci na velikih dirkah. Poleg tega se je bilo bati, da je neprestano deževje občutno poškodovalo progo, vsled česar so nekateri listi celo odsvetovali, da bi se pod takimi pogoji vršila dirka. Pomagalo ni nič: dirka se je vršila. Dosegla je sicer velik sponni in nacijonalni uspeh (zmagala sta dva nemška voza), toda cena tega uspeha je bila velika: dva udeleženca dirke sta našla smrt. mnogo drugih, udeležencev in gledalcev, pa je bilo več ali manj težko ranjenih.
Nesreča se je pripetila na ovinku av-todroma. Tekmovalec Rosenberger je srečno prevozil tri runde na svojem «Mercedesu». Povprečna hitrost na ravni progi: 170.7 km na uro! Na ovinkih le malo manj. Vreme je bilo ob začetku dirke vsaj znosno, brez dežja. Tedaj pa je začelo deževati. Tla so se omehčala, kolesa so polzela. S 170 km brzino je privozil ^Mercedes* na ovinek, zavil mimo tribun. V naslednjem trenutku je nastopila katastrofa. Voz je zdrsnil na spolzkem terenu, Rosenber- i ger ga je skušal v večjem loku obrniti gor po strmini, da prepreči hujšo nesrečo, nato je obupno zavrl — zaman. Še predno so se gledalci zavedli, se je avto prevrnil, odletel v zrak in padel v leseno stojnico ob progi, kjer so regi-stratorji merili čas in beležili hitrost. Rosenberger je v loku odletel iz avtomobila in obležal nezavesten na tleh. Nekega časomerilca je zadel kos jekla — avto se je razbil na kose — v sekundi mu je prebilo lobanjo in ga vrglo med gledalce. Bil je mrtev na mestu.
Ostali regisfratorji so težko ranjeni obležali na tleh. Eden od njih je ponoči v bolnici umrl. Morali so mu odrezati obe nogi, pa mu ni pomagalo. Rosenberger sam je k sreči odnesel sicer težke, a vendar ne smrtnonevarne rane. Tudi njegov sovozač Koggelin bo najbrž okreval.
Niso mu verjeli
Pretekle dni je prišel v Pasteurjev zavod v Pariz neki petdesetletni gospod in je prosil, naj ga vzamejo v oskrbo. Dejal je, da ga je ugrizel pes,
očmi in možgani, temveč tudi z dušo, bo kmalu razkril marsikaj čudovitega. Govori se dandanes, da so kokoši najbolj neumne stvari na svetu. A kateri ornitolog in pulomant bo pojasnil naslednje obnašanje domačih kokoši?
Vzemimo, da so kokoši zbrane na dvorišču in zaposlene z iskanjem živeža. Niti jastreba, niti podlasice ni videti; poletni mir vlada na dvorišču. Naenkrat, kakor prešinjenc z mrzlično grozo, se kokoši potuhnejo globoko k zemlji in razširijo krila. Vse namah, kakor na signal! In že hip nato se raz-podijo na vse strani. Toda ne frčijo in
ki je bil osumljen stekline. Ko so ga po ; nc kri|ija niarveč hitijo tiho, sunkoma, predpisih cepili, so ga odpustili. Preano ; kolikor jih nesejo nožice. Vato v b'i/-se jc poslovil, je vprašal, koliko je dol- ! njem zavetišču dvigajo glavice ogle-
zan.
«Nič,» so mu odgovorili.
Gospod se je vljudno zahvalil in jc prosil, če bi smel v znak hvaležnosti nakazati primerno darilo Pasteurjcve-mu zavodu. Seveda so mu dovolili; potegnil je iz žepa zvezčič in izpolnil ček na stotisoč frankov ter ga izročil strežniku.
Ta jc pogledal na številko in ni dosti manjkalo, da ga ni vrglo. Bil je uverjen, da se darežljivi gospod šali. Morda celo ni pri pravi pameti in bi bilo dobro odpeljati ga v blaznico. Ko se je malo pomiril, ga je prosil, naj gre ž njim k ravnatelju, da se mu zahvali za velikodušno darilo. Odvedel ga je torej v spre-jemnico, sam pa je stopil k telefonu in poklical banko, na katero jc bil ček izstavljen.
«Halo! Poznate-li tam gospoda X.?
Ali je . . . hm . . . zdrav?*
«Zakaj bi ne bil?»
«Izstavil je na vašo banko ček na 100.000 frankov. Ali, oprostite, ali ima toliko denarja?«
«Dovolite: gospod X. je eden od naših ravnateljev.*
dujejo ozračje z očmi, se nervozno stresajo, otepavajo krila in sc polagoma zopet vračajo k iskanju hrane.
Odkod ta instinkt pred opasnostjo? Nihče ne more razložiti, da bi bile te živalice prizadete z nervoznostjo. I11 nihče nc more verjeti, da bi neprestano čivkanje kokošje družine, ki se pon: a preko dvorišča, gnojišča ali polja, bilo povsem brezizrazno. Tudi živali in ptice govorijo s pogledom, glasom in kretnjami. Da pa jih mi ne razumemo, smo krivi mi sami, ki imamo oči že pol slepe, ušesa zasuta in dušo preplitko.
Pulomantija
Pulomantija — to je glupa stvar. A težko ji je oporekati. Dandanes moraš vobče biti previden, da s skeptičnimi opazkami o vražah in vražarskih mani-jah ne prizadeneš tega ali onega. O pu-lomantiji se bo jutri ali pojutrišnjem zopet govorilo vsepovsod. Pulomantija je stara znanost; tokrat se obnavlja z vzhoda.
Na kratko: pulomantija je znanost prerokovanja iz obnašanja kokoši. Pri vzhodnih narodih je ta vrsta prerokovanja starodavna. Znana pa je tudi pri nas, v posameznih'ljudskih prislovicah. Slabo znamenje je, ako začne na dvorišču kikirikati kokoš. To znači smrt v družini, lahko pa tudi kaj hujšega...
Vobče reprezentira domača kokoš čisto posebno vrsto perutnine. Je že res, da valijo in nosijo jajca vse ptice. Toda kokoši nanesejo letno blizu 300 jajc ali še več. Soditi bi torej bilo, da je kokoš bila naravnost vzgojena za nošenje jajc, kakor so n. pr. pšenico v davnih egipčanskih časih vzgojili visoki duhovniki za prvovrstno žito.
Dejstvo je, da so nekdanji sveti možje, bili že kasidi ali kristjani, razumeli ptičje pomenke in spretno tolmačili vse ptičje kretnje. In kdor še danes opazuje dnevno življenje ptičev, ne samo z
Fran jo Roš:
Pod jablano
Popoldansko solnce ogreva polja vsenaokoli. Ni sape.
Za cesto pod nizko široko jablano leži mladi Tona v travi. V senci sta ie še glava in hrbet, noge mu zaliva solnce, ki je že davno prestopilo svoj vrh. Klobuk čepi Toni na temenu, za trakom vene bel šopek. Pasejo se mravlje po velikem oglu orehove potice, ki se drobi iz žepa. Korak stran leži harmonika.
Tona spi.
Bliže in bliže po rmenem pšeničnem polju so prižele zagorele žanjice. Troje Kozmeljevih deklet. Odložile so srpe, ko jim jepastir prinesel malo jttzino v cekarju. Ž njim so stopile mimo nepo-žetega konca njive v senco jablanino.
Tam je spal Tona.
Vsi tri so šinile v zveneč smeh in se je Tona počasi predramil. Mežikavo se je razgledal v migotajočo svetlobo in je čvrst skočil na noge.
«Vso noč si svatom godel, pa ti postelje niso dali.*
«Do doma te noge niso mogle več nesti.*
«Si se za cesto zvrnil.*
«Dekleta, vse fante zamudite, pred-
li udo jezikujete. Mislim vsa leta že, Kozineljeve tri, svatovščine tri. Pa ni in ne bo. Ostanete tako.»
«Kaj še, smo pametne, nam ni za neumne fante.»
«Drugi pust vam postavim tri slamnate može na prag.» «Sam si slamnat, dekleta nimaš.* «Imam ga skrivaj, kaj briga svet!» «Ko bi se ponašal lahko ž njim, bi ga ne skrival. I11 dekle bi te izdalo, če bi se ponašalo lahko s teboj.» «Ljubezen prikrita je zmiroin sita.» «Si godec, kdo bi te ugnal!* Smejijo se. sede in si natakajo v visoki kozarec jabolčnik. Pijejo po vrsti in prigrizujejo sveži koruzni kruh. Ti-lika. Malika in Tončka. Tudi Tcna pije: «Sem žejen. Sem godel ves dan. vso noč in še dneva pol.»
«Kako je bilo na svatovščini. Pravili so, da se Drejec ni ženil sam, silil ga je stari. Pa mlada? Je res prestara zanj in nič čedna?»
<Prav nič ne rečem. Jedli smo in pili dovolj, to vem. In to vem. zakaj se ti Tilika, tako vmešavaš v to reč. Ti bi skoro bila mlada pri Korenjakovih. Ne bila bi ti za Drejca prestara in ne premalo čedna . . .*
■Tilika je zardela ood rjavo ruto in se je vsa žareča v zadregi nasmehnila, da
je pokazala vrsti močnih belih zob:
«Ni tako res. Gledal je po bogatih. Kaj bi z menoj!* <'Oglašal se je pod tvojim oknom.» «Vino ga je zmešalo enkrat, nisem ga jaz.» «Ga nisi znala ti?» «Denar ga je zdaj znal, pravijo.* «Hej, s potico Korenjakovo se potolaži, Tilika. Kdo le mi jo je stisnil v žep? Menda za mojo mater.* Smeji se Tilika:
•da bi jo mravljam odjedala?* Tona je potico pognal k deblu, je pobral harmoniko in si dal jermen preko glave:
«Zagodem vam. dekleta, piti ste mi dale.»
Nategnil je in je prešerno odjeknila harmonika. V bleščečo tihoto je valovalo in je dramilo zasanjano, soparno omedlevico, ki je težka visela od neba do zemlje.
Ob koncu pesmi so dekleta vstala in se vračala k pšenici. Tilika se je še po-mudila: «Tona. kako je bilo»» «Kako. Njen dom je bogat, ni takega v naši fari. Tam smo do polnoči svato-vali. Pri Korenjakovih pa še do poldneva. Priženili so novo deklo k hiši. Posestvo stari obdrži Fantu je hudo.
j se je opoldne skregal in je šel v krčmo pit. Mlada je v hlevu jokala, ko sem odhajal. Nič dobrega ji ne bo.*
Tilika se je molče zamislila. Godec je dostavil:
«Slabo dela, kdor stare posluša, ne sebe, in denar ženi, ne žene in zanj zaženi življenje.* «Vidiš, je bolje, da sem tako.* dokler pravi ne pride.* «Ce pride.*
<Tako dekle, kakor si ti!* «Ti se ženiš?*
«Za šalo sem rekel. Če bi se ženil jaz, bi ženil čeden obraz, vitek pas, srebrn glas, da bi imel zmirom vesel čas. Tako bi oženil, kot si ti!* ^Posestvo si prevzel.* <Kočo in tisto zemljo. Z materjo sem sam.* «Oženiš se.»
«Pod okno pridem nocoj. Tilika!* Tilika rdi in molči. «Kaj boš tako samosvoja!* <Saj nisem.*
Tilika rdi in se smeji. Sestri jo kliče-tj izza žita. Odhaja.
Tona se na cesti ozira in nateza harmoniko. Pesem, kakor svatovsko vesela, lije preko razpaljenih. v . solnce razgaljenih polj. Daleč je še večer.
X Aretacija glavnega upravnika d"nai' ske «Stunde». Z Dunaja poročajo, da je bil včeraj aretiran in dunajskem sodišču i ročen Evgen Forda, glavni upravnik zm-.nc» ga dunajskega dnevnika «Stunde». Obst-jo upravfčeni sumi, da je Forda zagrešil n --katera izsiljevanja. Obenem z njegovo are« tacijo je glavni urednik lista «Stunde». Kari Tschuppik, odložil glavno ureaništvo
X Koliko tehta pika na i. V Milvvaukce« ju je kemik Bock konstruiral tehtn-co. ki se po občutljivosti menda ne da nadkriiin. V svrho demonstracije svoje tehtnice je dr. Bock položil nanjo navadno pismo in ga je stehtal. Nato je na črko i napravil p:'.-.t in je ponovno tehtanje pokazalo, da je pi« smo težje za 2 stotisočinki grama.
X Prepir za Cortezove kosti. Truplo raz» iskovalca Fernanda Corteza je po 4lXiIef* nem počitku jrostalo predmet resnega nre* pira med tremi državami. Španska vlada ic zaprosila mehikansko, da ji i/roči ostanke zmagovalca, ki je pokopan v bližini nu^a .Mehike. A mehikanska vlada je odvrr. 'a, da tega ne more storiti, ker bi se gre !o zoper Cortczovo poslednjo voljo. Razen 'o-. ga pa kraj, kjer je Cortez pokopan, ni do« volj točno ugotovljen. Potomcc obitelji CV>r tez, italijanski knez Valerio Pignatelli, si« cer zatrjuje, da mu je točno znan Corte« zov grob. Toda on zahteva, da se v pn= meru izročitve poslednjih ostankov Vorte« za od strani Mehike dostavijo v Itali'o čemer bo mož prosil za intervencijo ita> lijanske vlade.
X Šest milijonov lir za d' Annunzije-a dela. Na Mussolinijevo pobudo je poseb« na delniška družba pod patronatom italii?!i skega kralja zbrala 6 milijonov l.r za i/s dajo d' Annunzijevih glavnih del. Obsegai.i bo 40 knjig, ki postopnjema izidejo ttk":n osmih let. Vsebovala bo vsa dosedanja, ni tudi še nekatera nova d' Annunzijeva del.i in kakor je razvideti z oglasov, bo družba skušala d' Annunzijevo produkcijo- ra?pc» čati ne!e v Evropi temveč tudi v Amen1.:. Afriki in drugod po svetu.
X D' Annunzio in avtomobil. Italijanski pesnik in nekdanji vodja reških arditov Gabriele d' Annunzio je nekoč napisal svo« je misli o avtomobilu. Dejal je, da bi bilo primerno in pravično, da bi bila beseda a\<=
skočen in rascinira gledalca — iste lastno* sti zahtevamo od ženske, ki nam i:ga,a. Ali avto ima še eno lastnost — je dostav:: d' Annunzio —, ki je lepemu sjx>!u d-oma= la neznana: ubogljivost. In baš zavoljo nje bi nc bilo pravično, da bi bil avto ženske, ga spola...
Nadebudni sinček
Muli: Vešdi dobro, da se je ta žoga iz« gubila?
Sinček: Seveda, mama. Videl sem gospo-da, kako jo je iskal.
«JUTRO« št. 159	—-_7 ■	Cetrtck 15- VII. 1926,
Novo podnebje
Stari liudic in nepoboljšljive vre> fnenske postaje stalno trdijo, da so poietja v zadnjih letih izredno hladna, /ime pa nenavadno tople. Znani abbe jMorais, ravnatelj zvezdarne v Bourgc* su piše, da se je vreme postavilo na glavo. Nekoč jc bil res mraz pozimi in vročina poleti; od I. 1918. pa narašča toplota pozimi celo na tečaju. Nor ve« fke ladje tam niso več našle mraza, ki ua je Nanscn zabeležil 1. 1896. Febru; ;irja t. i. prvič v zgodovini ni bilo okoli Spitzbergov navadnega plavajočega le* »iu in zaliv kingsbay jc bil prost ledu tio 79 stopinje širine. V Alpah sc močno tale ledeniki in Švica se že boji, da nc bi radi njih izgubila svojih turi. sr<-.\-. Nasprotno pa je vreme zadnjih poletij pod vsako kritiko. Lahko se torej vprašamo: Ali se naše podnebje docela izpremeni?	_____
Geološki spomeniki pričajo, da jc doživela zemlja več sličnih in še večjih preobratov. Ležišča soli in mavca ka« žejo na nekdanje puščave, premog go* v-ori o vlažnem tropičnem podnebju, okrogli kamni in brazgotine naših pla« nin mogočnih ledenikih. Na Spitz* bergih, poleg tečaja, so se nekoč raz« prostirala tropična močvirja, iz katerih i o nastala sedanja ležišča premoga. V davnih permskih časih so ležale nad sedanjo vročo Afriko debele plasti lc« du. kakor sedaj na Gronlandiji. Pred kakimi 50.000 leti jc bila pod ledom tu« di vsa naša Srednja Evropa istočasno s Kanado in večjim dciom ostale Amc« rike. Samo parkrat so skopneli ti lede« rilci v toplejših obdobjih. Končno pa s.) sc morali udati in nasledilo jih je močvirje, stepa in gozd s sloni, noso« rogi in povodnimi konji, ki so lomastili med trstjem. Tudi v zgodovinski dobi so zabeležene siične, čeprav manjše i/premembe. V XV. stoletju so imeli tako mrzle zime, da jc večkrat zamrz« ni!o Baltiško morje in da so ljudje je« zdiii iz Švedske v Rigo in Konigsberg, kar se nam zdaj zdi kakor pravljica. Do sedaj se jc splošno mislilo, da leži vzrok teh izprememb v različnem na« klonu zemeljske osi k ekliptiki. Z zad« njo besedo označujemo ravnino, v ka« teri se suče zemlja okoli solnca. Kot med njo in zemeljskimi ravnikom zna« ša do 24 stopinj in povzroča vrstitev pomladi, zime, jeseni in poletja. Glede na izpreraembe tega kota ujamejo jaz« lični deli zemlje več ali manj solnčnih žarkov in imajo več ali manj toplo po« letno dobo. Čc zemeljska os ne bi bila poševna, t. j. če bi ležala ekliptika v isti smeri kakor ravnik, bi dobivali eni in isti deli zemlje vedno eno in isto količino toplote. Na enem kraju bi vla« dalo večno poletje, na drugem pa stal« na grozna zima. Če se izpremeni kot med zemeljsko osjo in ploskvo eklip* tike, sc izpremeni tudi podnebje na zemlji: kjer je bila tečajna zemlja, po« stane sedaj ravnikova in narobe. Vzro« ki izpremembe nagiba osi so že dolgo predmet vročih učenjaških sporov, a veliki švedski geofizik Svante Arrhe« nius jc predložil v zadnjem času novo razlago za te izpremembe v podnebju. Po njegovem mnenju jc odvisno pod« nebje od količine dušika v vesoljstvu. Dušik namreč nc zadrži solnčnih žar« kov, ki so namenjeni zemlji, ujame pa in zadrži toploto, ki jo izžareva zemlja s;-ma. Iste lastnosti ima tudi drugi del naše atmosfere, para in celo navadno steklo. (Na slednjem temelji misel o rastlinjakih; zrak za trojnim steklom se razgrejc celo na 120 stopinj, med tem, ko jc zunaj le 10 stopinj. Skozi steklo gredo lc svetlobni, ne pa toplot« ni žarki.)
Dušik in vodna para sta za zemljo isto, kakor steklo za rastlinjak. Če bi se izgubil dušik, ki tvori približno štiri netinc naše atmosfere, bi izginila tudi sopara. Tedaj 'ji se znižala srednja po« letna toplota od 20 stopinj nad ničlo na 4 stopinje pod ničlo. Posledica bi bila smrt vsega življenja pod ledeno skorjo. Vzemimo pa milejši primer: Če b: izginila iz zraka polovica vsega duši« ka. bi se povprečna temperatura zni« žala za 4 stopinje. Tedaj bi imeli v Ev« ropi in Severni Ameriki zopet dobo le« deniko . Če pa bi se nasprotno zvišala količina kisika za 50 %, bi narastla po« vprečna temperatura za 4 stopinje in naše podnebje bi postalo tropično. — Zemljo bi ovil gost oblak vodne pare, skozi katero ne bi moglo prodreti soln« ce. Ot' tečaja <* ravnika bi vladala vlažna vročina, ki bi ustvarila pravi raj 7.a krokodil \ kače, velikanske kuščarje in orjaške praproti. Povrnila bi se do« ba nastajanja premoga.
Svante Arrhenius misli, da narašča količina vodne paro in dušika v zraku radi delovanja ognjenikov, ki ju bru« hajo v zrak v velikanski množini. Tako ic bilo tudi v takozvani dobi nastaja« nja premoga. V zadnjem času je zelo narastlo delovanje ognjenkov v Južni Ameriki, na Tihem oceanu in celo v vzhodn' Sibiriji in Kamčatki. Ogjeni« kom pa pomaga tudi naša težka indu« strija. Tovarne požro dnevno do 1300 milijonov ton premoga in radi tega na« rašea količina dušika v zraku letno za 0.08 %. Dokaz tega naraščanja je tudi desetkrat manjši odstotek dušika v zra« ku nad morjem v primeri s kopnim. Naraščanje dušika ima za posledico takozv. morsko podnebje, pri katerem so razne letne temperature iznačene. Te pojave torej sedaj lahko opazuje« mo in teorije Svante Arrheniusa dobi« vajo dnevno več utemeljenosti.
izletniki, prizanašajte naši planinski flori1
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjii znesek Din 5-—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din !•—. Najmanjii znesek Din
Na stanovanje
se vzame 1 oseba (najraje piletnejoa, z uporabo ku-ninje, iii sictr kot sostanovalk* v sobi »1» prostorni kuhinji. pii rtar gospodu, ki jo ves lian odsoten. Kablov po t »Souporaba kuhinje 800 D« na upr. »Jutra«.
Štair.piljke
in vse potrebščine priporoča S. Petan, Maribor, nasproti glavn. kolodvora.
158
f/r\	s \
to peCate
j etike

Oraverst.„
t SVETEKj
LJUBLJANA
SITAR
Vuikanizira
vse vrste gumija parna vulkanizacija P. Škafar v Ljubljani. Rimska c. 11.
270
Kovaška dela
vse vrste izvršuje V. Cr-bančič, Ljubljana, Zabjak. V zalogi ima tudi gumijaste
kolesa
za kočije in vozove. Pre-gkrbujo vsa kolarska dela.
17630
Brivnica
dobro vpeljana, na obali največjega našega kopališča. z znatno zalogo parfu-merije. se proda iz proste roke. Potreben kapital 15 — 25 tisoč dinarjev. Naslov v upravi.	19792
Ključavničarski
podjetnik
išče primerno delavnico na prometnem kraju, najraje z orodjem. Naslov v upravi »Jutra« pod značko »Podjetnik 91«.	19701
(dobe^
K zobozdravniku
v Zemunu se išče dobro dekleza hišno delo, ki zna dobro kuhati, in ena in-strumeniarka. Ponudbo na dr. med. A. Pouljo, Koga ška Slatina, Aleksandrov — dom.	19748
Kontoristinjo
samostojno, zanesljivo — moč, zmožno knjigovodstva. korespondence in — strojepisja ter perffktno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, s takojšnjim ali poznejšim nastopom — Stanovanje ?n hrano v hiši. mesto stalno. Ponudbe z natančnimi podatki dosedanjega službo*-vanja tf»r navedbo plače — pod »Vinska trgovina« na upravo »Jutra«, Maribor.
19740
2 vajenca
krepka, poštena, sprejme takoj Josip Štirn, ključavničar, Kranj.	19S28
Prvovrsten tanetnik
se takoj sprejme. Ponudbe na tvrdko arht. Ivan Ma-th':n Linbliana, Dunajska cesta.	198--6
Vajenca
sprejme takoj Hugon Hib-šer, fotograf, Ljubljana, Valvasorjev trg 7. 19821
Sirota
dobra in poštena, ki ljubi otroke, vajena vseh hišnih del, s sprejme stalno v dobro hišo. Naslov pove upr »Jutra«.	19916
Dekle
se išče za Sarajevo, katero se razume na vsa domaČa dela. z znanjem nemščine in malo hrvaščine. Ponudbe na naslov »AAB« poštni predal 49.	19933
Vajenca
poštenih staršev sprejmem za zlatarsko obrt. Alojzij Fuchs. zlatar. Šelenburgo-va ulica 6.	19907
Perfektna sobarica
z znaujern š".vac;a belega perila, servirnna in čisle-nja sob «e Išče rn b. Nastop 1. avgn?ti. Tonu Ibe s sliko in spričevali nr. naslov: »Poštni pretin-tc b.\ 41. Zagreb, glavna oošta.
19904
Tapetniškega
vajenca
sprejmem. Anton Kolega, Sv. Petra nasip 45. 19896
Učenec
z nekaj razredi meščanske ali siične ŠoTe, krepke postave, poštenih staršev, se sprejme. Josip Divjak, trgovina z mešanim blagom. Ribnica.	19941
Cementarja
veščega, iščem. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Ce-mentar«.	19948
Deklica
marljiva, poštena, za vse hišne posle, ki zna tudi kuhati, dobi trajno mesto z nastopom takoj ali v 14 — dneh. Ponudbo na Emil Hirschl, Novska, Slavonija 19880
Potnika
iščemo za bazarske predmete in za papirno stroko. Ponudbe na Carl Pollak d. d., Ljubljana.	19950
Prodajalka
perfektna manufakturistinja. dobro izvejbana v računstvu. pe pprejm* pri tvrdki
Valentin Hlaflin. Celje. — M>891
Gospodično
starejšo, inteligentno, zdravo in čedno, Irt bi prevzela odgojo 3 šoloobveznih — otrok in pomagala pri podjetju. iščem. Znanje slovenščine in nemščine pogoj. Trgovsko naobražene in muzikalične imajo prednost Ponudbe z navedbo starosti, naobrazbe, zahtevkov in r sliko pod »Eksistenca in bodočnost« na upravo »Jutra«.	19816
Agilni zastopniki
in zastopnice za vse kraje v državi se sprejmejo za razprodajo prvovrstnih državnih srečk (lozov). — Ponudbe z znamko za odgovor na upravo »Jutra« pod »Stalen, lep zaslužek«. — 19900
Deček tekač
ali sluga 6e sprejme. Me-xida dr. z o. z . šelenbur-gova 7. II	19964
Inštruktorja
pe.fektLegi za francoščino iščiai z* takoj. Naslov poslati upravi poj »Ponav-Ijalni i>,pii«	19954
Auto-šola
oblastno dovoljena, prima, ki izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne vozače (šoferje"). Pouk je temeljit in uspeh siguren. Dame in gospodje so sprejmejo dnevno. Kurz čez dan in tudi zvečer. — Prospekti gratis. Natančne informacije v Auto-šoli, — Zagreb, Kaptol 15 Telefon 11-95.	19537
Prvovrsten
inštruktor
miren, z lahko zapopadlji-vo razlago, sprejme še enega dijaka nižje girtinazije v instrukcijo proti nizkemu honorarju. Ponudbe pod »Uspešen izpit« na upravo »Jutra«.	19841
fišče?o>
Učenki.
Iščem učnega mesta v trgovini mešanega blaga za svoji dve hčerki. Ena je stara 15 let, ima 7, ena 16 let, ima 6 razredov. Pošteni. pridni, zdravi in mirni. Naslov v upravi »Jutra«.
19375
Absolvent kmetiške
šole
išče primerne službe. Najrajši v kletarski stroki. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mlajša moč 62«. 19762
Trgovski pomočnik
verziran v mešani stroki in s poljskimi pridelki, s prav dobrimi spričevali, vojaščine prost, išče službe kot pomočnik ali skladiščnik pri večji trgovini. Ponudbe poslati na upravo »Jutra« pod «Zanesljiv 3«. 19813
Zastopnik
Vrlo poverljivo, išče zastopništvo za Beograd za poset lekarn, drogerij, kavarn in slaščičarn. Cenjene ponudbe je poslati na Budimir S. Radosavljevic, Beograd. — hotel »Moskva«. 19790
Zakonca
brez otrok, posestnika male kmetije, pridna, razumna, iščeta primerne službe. Ponudbe na upravo »Jutra« — pod »Zakonca brez otrok«.
19923
Risar
za karikature sprejme manjša dela. Ponudbe pod »Risar« podružnica »Jutra« — Maribor.	19927
Boljša kuharica
29 let stara, katera razume tudi voditi gospodinjstvo,
i' H mesta pri boljšem gospodu. Gre najraje za gospodinjo. Ponudbe poslati na Pobrežje, cesta na — Brezje 24 pri Mariboru. — 19929
Mesta gospodinje
Zeli intOigTEtP* goipa srednjih let, brezplačno, samo za hrano in stanovanje. — Dopisi \ cd »Doria gospodinja 3c na uprr.vc »Jutra«.
19903
Gospodična
išče mesta k otrokom v boljši družini. Trgovsko na-obražena ter vajena šivanja. Ponudbe pod »Prijateljica otrok« na podružnico »Jutra« Celje.	19890
UrarskI pomočnik
mlad, prosi mesta; najraje s hrano in stanovanjem v hiši. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Urar 19«
Orožniški narednik
v pokoju, 39 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, išče službo za občinskega tajnika. skladiščnika ali W podobneea. Dopi?* na upravo »Jutra« pod »Tajnik SI«. 19898
Boljša gospodična
želi čez počitnice primernega mesta v boljši družini. Gre tudi brezplačno. Prijazne ponudbe prosi na upravo »Jutra« pod Abila 19«.
19897
Deklica
z dežele, s 4 razredi meščanske šole, velike postave, želi kot učenka vstopiti v dobro hišo trgovine z mešanim blagom. Ponudbe pod »Dobra hiša« na upravo »Jutra«.	19942
Trgovski pomočnik
izvežban v železninsiki in specerijski stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod — »Zanesljiv 47« na upravo — »Jutra«.	19947
Gostilniška kuharica
kot samostojna moč, išče službe. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor. 19926
Imetniki parnih žag
Prodam po nizki ceni razne stroje za parne žage, — kot polnojarmenike, horizontalne žage, stružnice itd. Sadni mlini v zalogi. Ivan Sirak, Maribor, Pobrežka cesta 15.	19746
70 klaiter trdih drv
suhih, po 23 eol dolgih, imam naprodaj. Cena nizka. Garbas Jožef, V. Starava«, p. Grosuplje.	19732
Auto Puch
štirisedežen, 20 HP, se poceni proda. Ponudbe na Konsumno društvo za Slovenijo v Ljubljani, noštni predal 72.	19474
Salonska obleka
za srednjo moško postavo, malo rabljena, se poceni proda N s slov pove uprava »Jutra«	19160
Vreče
vsakovrstne, prodaja A. Grebene, Opekarska cesta 7 — Najnižje cene. 17788
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri k a r 1 u P r e 1 o g u, Ljubljana, Gosposka ulica 3 in Stari trg št. 12	17698
Motorno kolo
3 in pol HP, s tremi prestavami v najboljšem stanju, se proda, eventualno zamenja z manj močnim. Poljanska cesta 20, 111., desno	19822
Gospodarski stroji
za prodati, novi, po ugodni ceni. Posebno ročne vr-Šalice, gepli in pastorci, mlatilnice na gepl, vjetre-njači, drljače in plugi, sjal-nice in kosilnice itd. itd. — Vprašati in pogledati pri Robert Breslauer, Daruvar.
19351
Akvarij
dobro urejen, z ribicami, z napravo za vodomet, naprodaj. Naslov v upravi — »Jutra«.	19922
Ugodni nakup
vsakovrstnih modernih spalnic Vam nudi tvrdka And-lovic, Vidovdanska 2. 19932
Otroški voziček
dobro ohranjen, ponikljan, se poceni proda. Naslov v upravi »Jutra«.	19934
Omaro iz trdega lesa
skoro novo predam Naslov v upravi »Jutra«. — 19908
Otroški voziček
tovarniška prenovljen, prodam p j izredno nizk" ceni. Naslov v upravi »Jutra«.
19909
Nova jedilnica
in spalnica, iz trdega lesa, se poceni proda vsled preselitve Plačilo tudi v obrokih. Ponudbe pod — »Vredno« na upravo »Jutri« 19924
Cepanic
suhih, bukovih, prodam IU vagonov. Ivan Draksler, — Dol — Hrastnik. 19393
Otroški voziček
dobro ohranjen, 6e poceni proda. Plačljivo v dveh obrokih. Blažič, Zelena jama 111.	19940
Štedilnik
s tremi luknjami, skoraj nov, ceno naprodaj. Tržaška cesta it. 3 na Glincah.
19883
1 vagon
tazinega trdega lesa. oreh, jesen, brit javor, deloma popolnojra «uh. se proda pri A. ligo, r?!a 10956
Elevator
za prodati. Popolnoma nov in nerabljen, fabrikat Hof-herr - Sschrantz - Clavton-Shuttlevrortb. za po-on naravnost in v kotu. Cenejše kot današnje tvomiY'v — Vprašati in pogledati pri Robert Breslauer, Daruvar.
19350
2 formirani postelji
t nočnima omaricama, železen štedilnik in dvokrilna vrata prodam radi selitve. Naslov pove uprava Jutra.
19906
Vaakovritno
zlato kupuje
po najvišjih cenab
Černe, juvelir
LJubljana. Woltova uL 3.
64
Zlato, srebro
in srebrne krone plača po najvišjih cenah
F. Čuden, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 1.
41
Vagon orehovih desk
lepih, zdravili in suhih, kupim. Po možnosti les prvega hloda. Cenjene ponudbe b ceno franko Postojna na upravo »Jutra« pod — značko »Oreh«.	19S19
Pletilne stroje
8/22 cm, novi sistem, malo rabljene, kupim. Ponudbe pod »Stroj 22« na upravo »Jutra..	19921
Prečno žago
(Quersige) za hlode kupim. Ponudbe pod »123« na upr. »Jutra«.	19593
Ford
eno oziroma poldrugotonski dobro ohranjen, kupim. — Rigler, Pragersko. -9960
„Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. i.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 24
proda:
HIŽO, visokopritlič. 3 sobe, pritikline, hlev, 2000 m! vrta, 120 sadnih dreves, elektrika, vodovod, blizu tramvaja, Din 175.000. HIŠO, enonadstropno, 8 stanovanj, vrt, dvorieče, — Ulince, Din 100.000. VILO, enonadstropno, moderno, 1000 m! vrta, prosto stanovanje, Rožna dolina, Din 200.000. HIŠO, novozidano, visoko-nritlično. dvodružinsko, šiška, Din 100.000. HIŠO, novoziflano, nedodelano, 5 prostorov, 2000 m' vrta, Šiška, Din 43.000. HIŠO, visokopritlično, novo-zidano, vili slično, blizu Martinove ceste, elektrika, vodovod, stanovanje v enem mesecu, Diu 150 tisoč. Ugodni plačilni po-ffoji.
HlšO s prometno gostilno v ljubljanski okolici. 4000 m2 zemljišča, gostilniški vrt, hlev, Din 85.000. HIŠO, enodružinsko, novo-zidano. Št peterski okraj 1000 ma vrta. Din 80.000. HIŠO. visokopritlično, eno-družinsko, vrt, Stožice, Din 75.000. HIŠO, visokopritlično, 6 stanovanj, trisobno prosto, na Sv. Petra cesti. Din 110.000. HIŠO, novozidano, 3 četrt ure od Ljubljane, 2 sobi, 1600 m» vrta, Din 37.500. HIŠO, predvojno, več stanovanj, eno prosto, 900 m1 vrta, Rožna dolina, HIŠO a gostilno, predmestje Ljubljane, 4 sobe, vrt, Din 75.000. HI50, vili slično, enodružinsko, tik tramvaja, vrt, Din 125.000. HIŠO, visokopritlično, 4 stanovanja, trisobno prosto, trgovski lokal, za obrt, trgovino, prometna cesta, Din 150.000. HIŠO z gostilno, enonadstropno, prostori za mesarijo, hlevi. 1 in pol orala zemljišča, Ntranj-sko, Din 110 000. TOVARNO SODA VODE, pokalic, brezkonkurenčno, kompleten inventar, koncesija, Din 120.000. TARCELO 1000 m2 v Sp.
Šiški, po Din 25. Prodajalci nikake vpisnine, nobenih stroškov, plačati je umerjeno provizijo le, če se posestvo proda po našem posredovanju.
Odda:
STANOVANJE, opremljeno a sobe, kuhinja, center Ljubljane, Din 2000. GOSTILNO, dobroidočo. 4 sobe, pritikline. Dolenjsko, meseCno Din 1000, ev. se odda tudi s posestvom 70 oralov, po dogovoru.	19918
Hiša
se proda v Radečah pri Zidanem mostu. 3 minute od postaje, s sadnim in zele-njadnim vrtom za 35.000 D. Naslov v upravi »Jutra«.
19910
Hišo
ali vilo. z vrtom v centru-mu Ljubljane, se kupi. Ponudbe pod »Hiša 62« na upr. »Jutra«.	19362
Malo posestvo
obstoječe iz hiše, hleva, njive, gozda, vinograda, Irav-tikev ob občin>ki cesti pri poteku, pripravno za napravo mlina ali žage, se ■Jtcodno za 24.000 Diu ,iro-da. Vpraša naj se pri Dominiku Bohoriču. powiai-ku Dobrova. pošta Haj-bi rburg.	l'J7-7
Hiša z mesarijo
pri Mariboru, dvorišče, travniki, ujiva. električna luč itd., istotam 1 hiša z gospodarskim poslopjem, njivo, se takoj proda. Kupec dobi takoj st.viovanje. M. Sehwab, PobTežje. Cesta na Brezje 14 pri Mariboru 19743
Hišo aH vilo
z vrtom kupim. Ponudbe pod »Radogost« na upravo »Jutra«.	19943
Posestvo
kupim v bližini Ljubljane ali na Štajerskem pri Polča-nah od 110000—150.000 Din. Ponudbe s popisom in naslovom na upravo »Jutra« pod »Dobro 8«.	19872
Penzijon-hotel
dobro vpeljan, v znanem letovišču na Gorenjskem, g 30 lepo opremljenimi so-b«*uni, se proda pod ugodnimi pogoji, event. tudi zemljišče. Naslov v upravi «Jutra».	17896
Majhen lokal
iščem v mestu ali na periferiji. Pismene ponudbo na upravo »Jutra« pod St. 44«.
19785
Pisarna
pritlično, poleg sodnije, večja, manjša soba se odda. Naslov v upravi »Jutra«.	19919
Majhen lokal
v brezkonkurenčnem mestu, se odda samski modistinji. Tudi za urarja ali predti-skarijo ugodno. Naslov upravi »Jutra«	19911
Lokal
primeren za pisarno, najprometnejš»*ra kraju, se odda takoj. Naslov v upr. »Jutra«.	19936
Uličen lokai
lep, se odda v najem na jako prometni ulici. Vprašati je pri hišniku Krekov trg 10.	19925
Lokal
se odda na prometnem kraju. Naslov pove uprava — »Jutra«.	19905
Lokal
na najprometnejši ulici v Ljubljan&i oddam za ma.nu-fakturno su slično trgovino. Poiudlv pod »Daljaa doba« na upravo »Jutra«.
19965
Gostilna
se odda v najem v bližini Ljubljane Poizve se Hil-šerjeva ulic« 12. pri eo-spoj R*lovic	19953
Dosmrtno
stanovanje
Kateri bolj prileten samec ali samica (upokoj^nr«;) bi plačal za dosmrtno stanovanja 12.000 Din? Stanovanje ja v novi hiši (v ljubljanski okciici). Imel bi sobo s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo. Vse drugo po dogovoru. Vprašati v upravi «Jutra« pod »Dosmrtno stanovanje št. 1836«.
19870
Prazno sobico
čisto, od 1. avgusta naprej, iščem. Pohištvo imam. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Cista sobca 80«. 19730
Oddajalcem
stanovanj
se posreduje popolnoma brezplačno najugodnejše najemnike. Prijavljajte oddajo le pri »Posredovalcu« Sv. Petra c. 18. 19360
Soba
se odda takoj v Rožni dolini. Naslov pove v upravi »Jutra«.	19895
Prazna soba
zelo prostorna in lepa, s separatnim vhodom in električne razsvetljavo, se takoj odda Naslov v upr. »Jutra«.	19916
Mlad maček
se je igzubil dne 12. t. m. popoldne od začetka Uuon-ske ceste čez Karunovo in Jeranovo ulico do Opekarske ceste. Najditelj re naprosi., naj ga odda pri T. Novotny na Opekarski cesti 26.	19951
Nemški kratkodlak
lovski pes, ptičar, lep, velik, se proda. Naslov pove uprava »Jutra«.	19963
Na mesečno sobo
se sprejme gospoda, enako gdč., poštena, kot sostanovalka. Naslov pove uprava »Jutra«.	19944
Meblirano sobico
s posebnim vhodom, v Bre-dini mesta, iščo državni uradnik za takoj. Ponudbe pod »Snažno Sn mirno« na upravo »Jutra«
3 dijake
sprejme boljša uradniška družina, najraje nižješolce iz realke, po zmerni ceni. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Tržaška cesta«. 19837
Stanovanje
lahko dobi takoj: lepo sobo in kuhinjo, kdor plača po dogovoru naprej. Resne ponudbe pod »Nujno 84«
na upravo »Jutra«.
19884
Soba
se odda gospodu. Kje. pove uprava »Jutra«. 19851
2 gospodični
iščeta separirano sobo s hrano ali brez. Ponudbe — jod »Z avgustom« na unra-vo »Jutra«	19829
Na hrano in
stanovanje
se sprejmeta dva gospoda. Naslov v upravi »Jutra«.
19S24
Stanovanje
iščem, kjer bi lahko imel trafiko. Cenjfne ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Invalid«.	19913
Sobo
6eparirano, z vso postrežbo event. tudi s hrano, v mirni legi mesta, iščem. Ponudbe pod »September 14« na upravo »Jutra«. 19914
Dijaška stanovanja
preskrbuje ga. Likar, Poljanska cesta 87. Vila Berg-man.	19917
Stanovanje
išče mlad zakonski par s kuhinjo ali souporabo, takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Takoj 37« na upravo »Jutra«	19937
Ctonnvon>a
▼ mestu, obstoječe iz 2 sob. kuhinje, kopalnice. — predsobe in strešne sobe. se zamenja takoj. Kje. pove uprava »Jutra«, Maribor.- --------19961
Brezplačno
stanovanje
družinsko, poleg Ljubljane, dobi za nadziranje upokojen strojnik ali slično. Natančne ponudbe pod »Pošten 16« na upravo »Jutra«.
19920
Stanovanje
v Ljubljani, zračno, kon-fo-rno Ive sebi, predsoba, kotiahu<"*, kuhinja, loža itd. zamenjam s približno enakim v Mariboru. Ponudbe na »Ju.ro« Ljubljana pod »Zamenjava«.	19958

50 do 60 delnic
Gospodarske banke se proda. Naslov v upravi »Jutri«	' 19755
20.000 Din
Kdor posodi na hišo, vknjižba ua prvo mesto. 20.000 Din, dobi za obresti lepo stanovanje. 3 minute od postaje. Naslov v upravi »Jutra«.	19912
Kompanjon
z 80 do 100 tisoč Din gotovine se sprejme takoj s sodelovanjem ali bez k »en gros« vpeljani dobičkanosni tvrdki v Mariboru, podružnica Ljubljana. Cenjene ponudbe pod »Kompanjon 100« v upravi »Jutra«. 19945
Kot kompanjon
pristopim k agilnemu trgovcu. ki ima hišo in stanovanje. Naslov v upravi »Jutra« pod »80.000 Din«.
19857
Cetinje
Smem misliti nate. Prosim odgovora.	19938
»Addolorata«
Pismo v upravi »Jutra«. — 19931
Marija
Dvignite pismo pri upravi »Jutra«.	19930
Inteligenten gospod
dobro situairan, srednjih let, iz ugledne družine, želi znanja z sebi primerno, če mogoče samostojno ro-e»t-nico aH trgovko. GK:bf-no ali jezikovno naobražene imajo prednost. Tajnost ra-jaitičeoa. Želim sliko! Lopi-e na upravo »Jutra ■>><!: »Moj ideal«.	19849
Dva gospoda
se želita seznaniti z gospo dičnama od 17 do 20 let. Dopisi event. s fotografijo na upravo »Jutra« pod značko »Resok«. 19894
Spoznal bi se rad
starejši izobražen gospod, ki se dolgočasi, z damo, s katero bi si krajšal čas na Bledu. Dopise pod »Dobra zabava« na upravo »Jutra«.
19901
Želim znanja
z eos|t'.'u*o n-.iira.-f- lastnikom avtomobili. Dopise s sliko, če mogoče, ped »Zabava« na uprave »Jutra«.
19955
Bernhardinec
pristen, 4 mesece star. se proda. Privoz 10. 19915
Dobermann psički
lepi, mladi in zajamčeno čistokrvni, z rodovnikom, (starši večkrat premirani) so naprodaj. — Ivan Grilc, goj. Dobermannov, Ljubljana. Psi so že kopirani. 14141
Doberman
lep samec, 3 in pol leta star, izvrsten čuvaj, se za ugodno ceno proda Naslov pove uprava lista pod značko »Sep. 1500«.	19952
Krvna kobila
starejša, z žrebetom 14 mesecev. se proda. Ogleda se v Nužakovi vojašnici v — Ljubljani.	J9602

Viola
stara, zelo dobra rezonanca, s fino škatljo, naprodaj. — Naslov in ceno pove uprava »Jutra«.	19888
Pianino
iščem na posodo proti ne previsoki odškodnini. Ponudbe pod »Pianino« na — upravo »Jutra«.	19939
Kravate
se izdelujejo najceneje iz seboj prinesenega blaga. Židovska steza L 19S42
Restaurant
»Alle Viole«
Trieste, Via G. Carducci 7 priporoča izborno domačo kuhinjo, izbiro rib, izborna vina: terana, isirijana, fri-julca, vipavca, chianti. — Lastnik: Franceschini u. Allegretto.	180
Abonenti
se sprejmejo na dobro oj»oI-dansko in večerno brano v Tavčarjevi ulici it. 4,'H. desno.	17546
Izcjubijino
Zgubil sem paket
v soboto. V njem je črno krilo, bluza, par moških čevljev in 100 Din Naslov pove uprava »Jutra«. 19935

Lesni industriji
zamenjam
stroj za tavolete (Dickten-Hobelmaschine) 600 mm, in prirejevalnico (Abricht-Fil-g&-Ma.«chine) 400 mm. ob-laine širine JlobelbreiU1) za univerzalni tavoletni stroj (Dickten - Hobel- ia Ab-richtm.) eventuelno malo rabljen. Pojasnila pri upr. »Jutra«, Ljubljana pod »Zamena A. S. K.«	19892
»Landauer«
ia stari polkrit« enovprežni koleselj zamenjam za norega polkritega, enovprež-nega. Naslov pove uprava »Jutra«.	19817
SnSBSSSB Izvežbana pletiljka
se išče in sicer za takojšnje stalno name-ščenje z dobro plačo.
Strojna pletiona
Zagreb, Antunovac 21
E3BE3EDBHE]
Hjive, travniki, gozdovi, stavbene parcele
naprodaj vZgor-nji Šiški, Kosezah in na Večni poti.
Naslov pri upravi lista.
MODROCe
afrik, žimnate in fine volnene ter vse drugo
tapetniško pohištva
kupite najceneje pri tvrdki
RUDOLF SEVER,
Ljubljana, 4740 Gosposvetska C.
Trgovina perila
HED. ŠARC, Ljubljana
Šelenburgova ulica 5.
Prevzemanje oprem za neveste od priproste
do najfinejše izvršbe. Zaloga platna vseh širin, šifon, kre-ton, cefir, namizni prti in serviete, brisalke, žepni robci, nogavice, kopalno obleke, plašče. 102 »
Ugodni nakup šifona od Din 17-— dalje.
Perje ia mi Pralnica ln Uilia.
L. Mikuš
LJUBLJANA, Mestni trg IS
fzdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelol
Zaloga sprehajalnih pMlo
Stari de2r.ua sa nanovo Dre oblečejo.
Nervoza.	Oslabelost.
Zaloga 1	5415 a
„Ka!efluida" D- Kateničanka
Beograd.
P. n.
Mnogo let sem trpel na nervozi in kako sem se zdravil in kaj vse sem užival, vendar se pa nisem mogel rešiti te hude bolezni. Nazadnje sem na nasvet svojega prijatelja pričel uživati .Kalefluid' D. Kalenlcenka. Ko sem porabi! štiri steklenice, sem opazil, da so se mi živci pomirili, tako da sem se čutil popolnoma drugega človeka. Iskreno priporočam .Kalefluid' vsakemu, ki trpi na nervozi. Z odličnim spoštovanjem
Slavomir Jovanovič
knjigovodja.
Beograd, 21 III. 1926.
Glavni zalogi t
»Kalefluida" D. Kaleničenka
P. n.
Beograd.
Prosim Vas, da mi takoj pošljete štiri steklenice „Kalef!uida* D. Kaleničenka. To sredstvo uporabljam osebno že od 1. 1906. in ga smatram za odlično blago. Izza časa, kar ga vporabliam, sem porabil že nad sto steklenic, pa bi lahko služil za živ primer: imam že 72 let, a sem še popolnoma trden in čvrst.
S spoštovanjem
general Papengut,
predsednik ruske kolonije.
Bitolj, 26. aprila 1926.
.Kalefluid' se prodaja po lekarnah in dro-gerijah. Odlikovan je na higienskih razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju in Firenci s štirimi .grand pr,x* in štirimi zlatimi kolajnami. Znamka je zavarovana. Podrobna literatura se razpošilja brezplačno in se obračajte na naslov: Beograd, Pop Lukina br. 1, Lit. Z 1.
Miloš IHIarkovič.

Knjiga spominov
L: ,'eče. Moji pot. Dan 1914 (S sliko avtorja)
Vladimir Levstik:
Zgodba gospoda ieronima
Odlomek iz najdenih papirjev.
Menihovec! Mrk in divji v svoji apnenčasti sivini, reže petdeset metrov prepada hribu v zaraščeni bok. Če !e zamižim, ga vidim. Zdi se mi, da razločim rdeče lise, ki jih proglaša ljudstvo za neizprano kri. Zdi se mi, da vidim vas ob njegovem znožju, v vasi polugospodski dom gospoda Jeronima, in dalje tam, v zatišju onkraj vasi, skrivnostno hišo, kjer... A ne smem si uiti naprej.
Vdovec Jeronim Troglav je imel edin-ca, s katerim sva bila v gimnaziji velika prijatelja. Ko je Jurij v osmi šoli nenadoma umrl, je zapuščeni oče ganljivo prenesel svojo ljubezen na pokojnikovega druga; da ni bila moja mati še živa, bi me bil posinovil. Ovire, ki mi tisto leto niso dale priti k njemu na počitnice. so ga pripravile malone v obup.
Nekaj pred veliko nočjo naslednjega leta mi je poslal na Dunaj sto goldinarjev z vabilom, naj se takoj pripeljem po pirhe. «Petelin, katerega sem ti obljubil jeseni, se že oglaša v hribu,» je dodal na koncu pisma in pristavil svoj krepki, zahtevajoči klicaj.
Zavest, da se dobrotniku toži po meni, me je vzdignila še tisti dan. Mojo naglico je kajpak zelo podžgala misel na divjega petelina; bil bi moj prvi! In ko sem stopil v hišo gospoda Jeronima, sem najprej vprašal, kdaj pojdemo na lov.
Odpravili smo se na veliko soboto zvečer: moj očetovski prijatelj, njegov krivonosi lovec Simen in jaz. Pri zadnjem kmetu smo prenočili v izbi za pečjo ter odrinili kmalu po dveh, ko je spala zarja še globoko za vrhovi. Mogočna, širom razgrebenjena gmota hriba se mi je zdaj razodevala v vsej svo-
ji ogromnosti. Hodili smo po kameniti, vijugasti cesti, ki je pred stoletji vodila romarske procesije k cerkvici na vrhu; odkar so Turki razdejali božji hram, je služila samo še drvarjem in lovcem iu ie bila temu primerno zanemarjena. Ponekod se je slutil razgled v doline, ki so dremale v mraku in megli, drugod nas je zagrinjalo črno jelovje v svojo globoko, neumirljivo šumečo mrkobo. Mesec je svetil komaj toliko, da smo si videli pod noge.
Sodil sem, da moramo biti kmalu nad pečino, ki sem jo večkrat opazoval iz vasi. Gospod Jeronim in Širnen sta korakala pred menoj, zaverovana v lovski razgovor; jaz sem stopal zadaj in sem se vdajal čarom prirode, ki so mi segali prav do srca. Tako se je zgodilo, da nisem takoj opazil, ko sta krenila s ceste na stransko pot.
»Hejo!« sem hotel zavpiti, videč, da sem sam. A tisti mah se je cesta utrnila v grmovju. Preden sem se osvestil, kako in kaj, sem telebnil v šibje, kakor sem bil dolg in širok. Nemalo opraskan sem dohitel tovariša, ki sta me pridušeno klicala za seboj.
«Kaj pomeni to?» sem vprašal gospoda Jeronima. «Zakaj je cesta opuščena?®
Gospod Jeronim me uajbrže ni slišal in pot, po kateri smo zavili, je bila tako strahovito slaba, da nisem dolgo čakal odgovora. Bila je, hvala Bogu, le kratka; kmalu smo prišli spet na cesto, to je, na podivjano stezo, ki je zaznamovala njeno nekdanjo smer. V bledem predjutranjem mraku sem se razgledal po okolici in sem z začudenjem videl, da mora biti skala za nami. Obšli smo jo. Cesta, ki je vodila mimo nje, je bila zaraščena. Kakšen razlog so imeli ljudje, da so se je ogibali? Ta misel ie spet razjarila mojo radovednost.
«Čemu ta ovinek?» sem vzkliknil. --Ali je vmes nevarno mesto, ki se ga vsi boje?»
Vzlic mraku, ki nas je obdajal, sem vendar videl zdrzljaj ramen svojega dobrotnika. Lovec Šimen je odgovoril namestu njega.
«ln še kako nevarno,» je zamrmral s porogljivim glasom. cMenihovec je vmes. Kdo bi se upal stopiti na vrh Me-tiihovca!»
Tedajci sem se spomnil nekih besed, po katerih se je dalo sklepati, da ima pečina svojo posebno, prej ko ne zelo neverjetno zgodbo.
«'Menihovca se ogibljejo že tri sto let,« je rekel gospod Jeronim, kakor da je uganil mojo misel. «Proklet je, odkar jc dobil ime, in proklet je vsak, kdor tega ne verjame.«
<'Ehm,» se je zmrdnil Šimen. tisto zastran prokletstva so marnje. Kaj vem kolikrat sem stal na njem in mi ni bilo sile zato. Domov grede krenemo tam preko. Mlademu gospodu bo ust.:.-?! razgled.»
«Molči, v imenu božjem!« je vzro.i i gospod Jeronim z grozo, katere si nisem mogel razložiti. Njegovo ogorčenje mi je bilo prav tako neumljivo kakor vedenje lovca Šimna. ki je na tisti vzklik plašno potegnil glavo med ramena in skliučil hrbet, tako da se je zdel mahoma ves nekazen.
Moj dobrotnik je težko stopal navkreber in molčal. Na iztoku je bledo tlel prvi svit in v šumi se ie komaj, komaj dramilo življenje. Še nekaj minut in bili smo na grebenu. Napetost prvega lova ie uklenila moje misli v svojo oblast. Oprezno sem stopal za tovarišema, sti-skaje z roko mrzlo cev svoje puške in okušaje v tem dotiku skrivnosten čar. Bili smo v deželi gozdnega carja, zdaj-zdaj smo ga morali začuti.
<Tod doli,» je zamomlial Šimen in krenil naprej.
Jeronim Troglav je mignil, naj mu sledim. Sredi te kretnje pa je položil roko na mojo ramo in me je potegnil k sebi.
«Kadar bova sama, ii povem zgodbo o menihovi skali,» mi je šepni! na uho.
Začudeno sem ga pogledal. Ali je res vso pot premišljeval o tem? Istorija, ki mu je rojila po glavi, je morala biti pač res nenavadna ...
Da bi vam mogel zdajle naslikati, kako smo začuli kraljevskega ženina! Da
bi vam mogel opisati, kako sem s koprnečim srcem spoznal njegov svatov-ski klic, kako sem ga uprežal na veji častitljive smreke, kako sem ga naska-koval in kako ie moj dobro namerjeni strel končal njegovo svobodno življenje v trenutku, v kakršnem je ljudem tako malokdaj dano umreti!
A vsega tega ne morem. Da ni bilo kasneje druge, srečnejše prilike, ne bi vedel niti danes ta dan. ali divji petelin kukurika ali vpije kakor pegat. Zakai tisto jutro ga nisem videl in tudi slišal ne. Prav tedaj, ko je Šimen odrevenel na mestu in nastavil desnico na uho, z levico pa mahnil, naj počakava — prav tedaj je počil onkraj globokega jarka strel in zlobno odjeknil med bregovi.
Planili smo. Zaman. Samo še slutnja smodnikovega dima. samo še oddaljeno klobuštranje lovskega tatu, ki io je brisal s pozorišča, nedosegljiv očem. Prehitel nas je za tistih nekaj minut, ki jih je vzel ovinek okoli Menihovca.
Toda jutro je bilo preveč krasno in razočaranje nam ga ni moglo zagreniti. Ko smo obupali nad lovsko srečo, smo zakurili ogenj, odvezali nahrbtnike in použili velikonočni zajtrk sredi prebujenega gozda, ob jutranjem ščebetanju ptičev in petju prazničnih zvonov, ki ga je veter prinašal iz doline.
Vrnili smo se po drugi poti. Gospod Jeronim se je očividno bal, da ne bi morali v drugič mimo prokletega kraja.
Spodaj na sedlu se je lovec Šimen poslovil in je zavil na drugo stran hriba, rekoč, da pojde na praznike k svojcem, o katerih ni nihče vedel, kdo so in kje mu žive...
eSama sva,» ie izpregovoril moj dobrotnik, ko sva počivala na klopici pod gozdom, ob koritu, ki ga je polnil studenec s kristalno vodo. «Zdaj ti povem Menihovčevo zgodbo. Mlad si in današnji rod kakopak ne veruje v prokletstva. Ker upam, da boš poslej večkrat bival pri meni v tej samoti, hočem tudi povedati, kako sem jaz izkušal njihovo moč in kako sem jo spoznal, ko je bilo že prepozno. Da bi zate ne bi!o!»
Privezal si je dušo s požirkom iz čutare, zapalil smotko in začel, nestalno blodeč z očmi po dolini:
»Kadar se boš razgledoval za vasjo, pazi na belo, bogato hišo, ki stoji čisto na samem. Na tistole, vidiš. Pri Udomki« se pravi tam, zato, ker se malokdaj najde junak, ki bi maral postati Udomec; in če se najde, mu je usojeno kratko življenje. Odkar ljudje pomnijo, gospodarijo v tej hiši ženske. Kako gospodarijo, vedi sam Bog; zdelo bi se. da pohajkujejo od zore do mraka, in vendar imajo vsega na prebitek. Lepota se podeduje pri njih od roda do roda, tista vražja, v greh namenjena, ki dela, da pozabi človek vse iti sledi zapeljivki kakor psici pes. Pravijo, da so čarovnice. Kakor dandanes vemo, čarovnic ni in jih tudi biti ne more, jeli da ne? Dobro. Smešen je, kdor verjame take budalosti, in trikrat smešen tisti, kdor to prizna. Jaz po tem takem ne verjamem in Udomke ne morejo biti čarovnice. Resnica pa je, da so v starih časih dve ali tri tega rodu zgorele na grmadi. Resnica je, da žive od nekdaj vsem v pohujšanje; ljudje skoro ne pomnijo, da bi izpod te strehe prinesli h krstu zakonsko dete — ali pa. in to je vendarle čudno, da bi se rodi! pod njo moški potomec in bi dorase! vrha. Pleme se nadaljuje v hčerah, spočetih iz greha in ustvarjenih za greh; kdorkoli se pajdaši z njimi, goric mu na tem in na onem svetu. Vse to je seveda ljudski glas in jaz nisem porok za vsako besedo; z gotovostjo trdim le tisto, kar sem izkusil sam... A človek se vendarle zamisli, ko sliši talce stvari, jeli da?« je vprašal z lokavim glasom, v katerem ie zvenela pritajena tesnoba.
»Menda se zamisli-', sem pokimal, čeprav so me obhajale zelo nespoštljive misli o razumnosti gospoda Jeronima.
(Nadaljevanje sledi.)
Vsak Slovenec mora biti član „ Vodnikove družbe"
Zahvala.
Iskreno se tem potom zahvaljujemo ob bridki izgubi drage nam matere, gospe
Nežke Škerbic
posestnice v Trbovljah 2
vsem onim, ki so nam stali ob strani ob težkem času z iskrenimi tolažili.
Zahvaljujemo se rodbinam: Rozin, Tomše, Ferenc, Janžek, Gabron, Rozman, Klenovšek, Tratnik, Grčar in drugim za krasne podarjene vence, enako preč. duhovščini ln vsem onim, ki so blago nam pokojnico spremljali na poslednji poti v večnost in ji pokrili gomilo s cvetkami.
Kličemo Vam vsem: Tisočkrat hvala!
TRBOVLJE, dne 14. julija 1926.
5454 a
Rodbina: Škerbic,
Brex posebnega obvestila
Mestni pogrebni zavod Mariboru.
Moja zlata, nepozabna soproga, mojim otročičkom najboljša mamica, oziroma sestra, svakinja, teta in sinaha, gospa
Hntoniia Planinšek m. Oblah
nas je danes po kratki, mukepolni bolezni v 34. letu svoje dobe nenadoma za vedno ostavila.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v petek, dne 16. julija 1926 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju
Maribor, dne 14. julija 1926.
Franc Planinšek. mizarski mojster in mestni svetnik, soprog — Dragica, Sllvica in Milanček, otroci — Nlilivoj Oblak, brat — Minka Sekula roj. Oblak, sestra — Lojze Sekula, svak — Ana Planinšek, tašča — Fanči Anželj roj. Planinšek, Anica in Lojzka Planinšek, svakinje.	5456 a
Odlikovane Tovarne I
jg^^S_(Italla)
Prtenlne ili
Perilo
Oprema
za dom rillllilliilliiiliiii Ifllllllllll 11111111===========.=.==-==«==za neveste jii
Dobave ^^g^^SSHSiHSSSiSiiiiSg za hotele, restavracije ln zdravilišča f;
OBRNITI SE NA PODRUŽNICO
v TRSTU
VIA MAZZINt, 30
DRUŽABNIK
s 100 do 150.000 Din za jako rentabilno podjetje z velikim letnim donosom proti prvovrstni varnosti, intabulaciji na prvo mesto se išče. — Ponudbe pod .Družabnik 150.000" na upravo 5452 a	.Jutra', podružnico Maribor
■■■■■■■■■■■■■■■Buusmnaan«
B	»
i Pohištvo i
elegantno v lormi najfinejše v kvaliteti zmerno v ceni priporoča
A. AMANN, Tržič,
tovarna pohištva, to*
•■■■■•m
■■■■■■■■■■■■■BBBBaBBBBBBBBBBaaBBBBBI Tovornimi, podjetja!
Beograjčan, ki dobro pozna trgovske razmere in ki je bil samostojen agent, želi prevzeti tovarniško zastoostvo komisionarja, potnika ali uradnika sa Beograd in okolico, odnosno Srbijo. — Ima bančne garancije in reference. — Govori srbohrvatsko, nemško, špansko in francosko. — Ponudbe r.a: Fabrikant, Beograd, Kralja Aleksandia 116.	5453 a
•■■■■••••••••••.■■■.•■•■■■■■■dribmbmif u
. .................M.......................
gegS* Naisigurne-še « porabi, torei najboljše
v LJUBLJANI
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celili vagonib po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečsva na debelo
Inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za Uvarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog, i i v Piani
Miklošičeva cesta štev. 15/1.	/o-.
o a
u u
C
a.
M
»
Reform
- steklenice -
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh velikostih ter vse druge pn-tikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar, Ivanjkovci.
151-a Ceniki se pošljejo na zahtevo
Originalne potreDSčine za DPALOGRiiPli.
Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil.
LUDVIG BARAGA	27 iv
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 6. Telefon št. 980
ne pod 25 let star, izvrsten prodajalec, kot prva moč z dobrimi referencami, se sprejme takoj v večjo irgovino na deželi.	5410 a
Cenj. ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo .Jutra' ped ,Vesten 331
Tragične smrti nam je nenadoma preminul dne 13. julija naš kolega, gospod
KAREL PERŠL
kapetan I. ki. v pok.
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 15. t. m. ob 16. uri iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu.
Svojemu pokojnemu tovarišu ohranimo trajen spomin.
V Ljubljani, dne 14. julija 1926.
Uredništvo tvrdke Peter Kozina & Co., 5451 a	Ljubljana-Tržič.
Et
Karla Peršl roj. Tekavčič naznanja v svojem in imenu svo.ih otrok Mire Jelke in Radota pretužno vest, da je n:en neizmerno l cbijeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod
Kari Peršl
kapetan I. ki, v p. in uradnik tvrdke Peter Kozina & Co-
v torek, dne 13. t. m. ob 5. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb nepozabnega se vrši v četrtek, dne 15 t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št 2, na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Nikolaja v soboto ob pol 8. uri zjutraj.
LJUBLJANA, dne H. julija 1926.
S-tj, > a
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Avgust Petrič
nadoficijal Mestne hranilnice
danes, dne 14. julija ob 16. uri po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega poko,nika se vrši v petek, dne 16. julija 1925 ob 15. uri iz mrtvašnice deželne bolnice k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 14. julija 1926.
Žalujoči rodbini 1
Petrič - Klopčič.
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za iaseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.