nož v sm $uhn|i. Roman iz Napoleonove dobe. — AngleSki spisala B. Orczy. — Prevedel P^aiilus. (Dalje.) 2e je hptel zapustiti okno, spet ga je varalo uho, ko se izfiišči iz seace zung.j p.a kohpu uliqe temna postava, nekdo je pogasi stopai ob bišah, »rav kakor bj b|l silno utrujen. Starika.st klob.uk Je imel ria glavi ia v obileri pla^č se je žavijal. Siva glava je pridrževal sapo in napeto čakal. PoČasii je prihajal samotni gost bliže. Hiponja se je ustavil, pogledal kvišjku in si agledal hi§e na desni in lŁyi. ISfato je djal roke jt ustom in spet se je žalostrio in otbžnd oglasil kllc sove v tiho noč. Siva glava si je komaj upal dih'atl. NJegovi Ipvari^i so priŠli za njim in se v tesni gru.hi gnetR ob oknu. M.ignil jim je, naj bodo tiho, §e dalje |fe J9 skjpnil s]{Q2ii o^o yk nad nočnega neznaaJk, ki je pfiSel ie Ijsto imtM, in mu komaj slišno »Strahotna nočna ptica se oglaša.« tz ulice je prišel odgovor, tudi šepetaje: »Pivja gos prihaja s peresoih v kljunUi« vi"tJ ±l -- hkrati razburjeho vzkllk- »Livairdot!« so vši Črez glavo ia vrat so pohiteli eni po stopnicati pozdravljat moža, ki so jim ga njiliovi vodje noslali, da jim poveljuje pri tveganem podjetju, arugi pa so sveže pokrili mizo in postavili rianjo poln vfč vina, mesa ia hleb kruha. Neznani nočni gost je vstopil. 3. Nfož, ki so ga tako željno pričakovali, Livardot, je bil majhea, bolj suhljat človek, osivel, upadlega obraza, globoko ležečih oči ia velih lic, ki je na njTh bilo brati skraajo utrujenost ia onenioglost. Sesedel se je na stol in hlastao pil poaujeno viao. »Tri tedae sem že aa potu,« je hripavo pravil, »in dva dni že nisem aič jedel.« Potegail si je stol bliže k mizi, pi odrezal mesa in kruha ter hlastno jedel. Molčc ia sočutno 80 ga gledali in zvedavo ia ko se je okrepčal, jim je zadovoljno pokimal. »Skoraj bi me bil dobil, tisti — policijski vohun!« je pravil. »Misllii srrio si, da bo kaj takega!« je zaklel Siva al^va. »lzkrčali so me aa Kozjem potoku,« je pripo-.-, T i-.-.fj--. « nagnil vrc. »In tam sb nig jdem po^ po deželi. Poznal _^ ,., _ r.., jL nanienll sem se, d,a bom §6toval po rioči, po dnevi pa ležal skrlt, kjer se 5 dalo. fme bUo strah, vkljufe temu pa sem napgi Ih lilesaj — radi voiiunov, ki bi T4t6^nili i$ W$&}i ^a mene. .Žletel sem aa vrh Pasjega . Opr^zje je t>ilo pražno in zapupeno, žive i nl bilo videti, no8 je bila temri^a iii viHarnji. 86tn na robu Ceri ia spbdaj, dobrih dvesto *fpf pod menoj, s<5 butalj valOvi ob skjile. Hipoma Je nekdo pjanil nad ine^e lzza p§. JSfap^a Je bil tako silen In hagel, 'da seni ko' imel §as se obrniti i^a prijeti napadalca. 1 ^efti, da sem izgubljeh. Moj nasprotnik je «p* majhne postave in mrSav. prav kakor sem jaz, ^. je bil nenayad.no moCen. Obupno sva se borila, ni ln jaz, za življenje je §lo. Na sreCo,« je nadaljeval Livardot in se okreptfel i novim požirkom, »sem orežlvel svoja naj- bpljša leta v An^liji, kjer je umetnost v satinoobrambi na vrhilncu. Mnogo sem s<j n,|ui5|l. S spretno kretnjo, ki mi jp Jg pp^azal prvak v. rokoborbl, sem se nasprotnifeu izmužihil in trenutek pozneje je izgubil ti&. ižpod n,og. Zakrilll je z rokami in r^ato je z groznim kriSbm žletel dvesto metrov globoko v prepad. In tako sem opravil z njim,<< jg na^.aljeva;! prepozjio k ppgt-^U Kpr^i|canc^.« »Hvalab6gu, da siTu!« je vileto vzkliknil eden chouanov. »V^e je pfipravljenp,« j^ dojal giva glava. »Pa če bi lac bil prišel, bi h.e bili vedeli, kaj nani je stpriti — pptem.« Livardot je vstal, dvignil vrč visoko in rekel slovesno: »Potom bomo proglasili Njegovo vjliSajistvp Ludovika XVIII. za francoskega kralja. Ob zori »e bomo zbrali v tejle hiši in v slavnostnem spjewodu bomo korakali v mestno hišo, pevajoč Teneum. In ko se bo mesto zbudilo, bo že zastava <z belo lilijo vihrala nad vsemi javnimi hišamj !ln Castjvredni meščani mesta Cean si bodo meli oči in videli, da se je Francija prebudila iz svojega težkega, morečega sna in da spet sedi zakoniti kralj na njenem prestolu.« Livardot je sedel in glasno so mu vzklikali in ploskali chouani. Polni vrči so spet pritfoniali na mizo in z globokimi požirki je družba slavila bodočo, gotovo zmago. »Sedaj pa na delo, prijatelji!« je živahno povzel Livardot. »Na delo —?« se je čudil Beli kljun. »Pa sem mislil, da si utrujen —!« »Bil sem,« se je smejal Livardot. »Pa vino unc je poživilo.« Potegnil je Sop paplrjev iz žepa in jih naglo pregledal. »Ne bom jih več potreboval,« je pravil. »In čim manj ima človek takih re6i pri sebi, tem bolje je zanj in za njegove ljudi!« »Obrnil se je k peči, vzel papir za papirjem, ga vrgel v plamcn in pri tera živabno razlagal: »Tule je zapisnik vaših imen, vi lopovi!« je gravil. »Šiva glava, ki o njeiji že nisem čul 0$ švojega petega leta sern. Beli kljun, tebe sem kdj spoznal. Trda pest, Zeleno oko, — tudi vaju sem s|)oznal. Naši vodje so mi pravili o vas. In tule gre v plamen vaše nocojlnje geslo! Kako sem se mučil, da sem si ga zappnjnil! Malo predolgo je za moje možgane! Pa misllin, da ga he bom več uozabil! Ali bi nle spustili skozi vrata, Ce bi se bil zmotil?« se je malomarno nasrnejal. »Ne!« je odgovoril Siva glava rfezkp. Pa kpj je pridjal. kot bi hotel popravlti svdjo rezkbfet: »Pdtrtlsli, kaj vse tvegamp tp pQtf« »Vem, vem«, je dejal Livardot resnobnp. »Hotel sem s svojlm vptaSanj^m le pfrelžiaišlti vašo previdnost. Sedaj pa,« je nadaljeval pdločno. »Tule je načfi gradiCa Les Acacia§. Grad je prav tak, kaKreeh je bll ob čas\i mdjega oCeta.« Potegnll si je stol k mizi, razgrnjl po njej naCrt in se sklorill nad njim. Obraz si je l^šeijfjl z roko. Chouani so se drenjali krog mize in stegovali vratove, da bi tudi videli načrt. »Torej pa povejte predvsem, kaj vse ste 2e pripravili!« je dejal Livardot. »Storilj smo točno vse po navodilih. ki ste nam jih poslali iz Jerseya,« je razlagal Siva glava in kazal z umazanim prstom po načrtu. »Trda pest je dobil shižbo za vrtnarja v gradu in je kmalu našel tisti zadelani vhod, ki ste o njem pisali. Najbrž so po njem svojčas spravljali vinSke sode v klet. Brez težave je Trda pest med delom v vrtu, ko ga nihče ni videl, odstranil kamenje, ki je zapiralo vhod v rov. Nato je bil posel lahek.« »Puščal sem zadnja vrata odprta,« je segel ymes Trda pest. »Po noči so se tovariši ukradli V vrt in po rovu v klet. Na koncu rova smo izlahka našli loputo, o kateri ste nam pisali in ki se odpira v kleti pod gradom. Dvignili smo jo In s tem smo delo že pravzaprav opravili.« »Nato smo položili v klet dva kilograma smodnika,« je pridjal choun, ki so ga klicali za Zeleno oko. »Po noči smo ga nosili v klct, sodček za sodčekom,« se je oglasil Siva glava. »Netilna vrvica je položena!« je pripomnil Beli kljun. »Če bi tudi no bil prišel, bi bili zažgali!« jo zagodol edon. »Nisino se trudili zaman!« Vsi hUrnti so govoril!, v.-.nk ae je hote! ojvlaaiti, vsak so jo h.Vei pohvr.iiii s svoiirn ckltr/^ra na osvoboditvi Francije. In vsak je tudi pričakoval, da mu bo sloviti Livardot tudi preskrbel za primerno nagrado. »Hvalabogu torej, da sem še prispel o pravem času!« je vneto dejal Livardot. »Kedaj pride Korzikanec?« »Jutri popoldne,« je poročal Siva glava. »In spal bo v gradu Les Acacias?« »Sa.mo tffto noč.« »Velika slavnost bo tisti večer v gradu. Maršal Cornier je razposlal na stotines vabil,« je pripovedoval Beli kljun. »Izvrstno!« je vzkliknil Livardot. »Počakalibomo seve, da gostje odidcjo in da gredo v gradu spat, vse s Korzikancem vred. In ti, Siva glava, tebi dam častni nalog, da prižgeš vrvico, ki bo poslala Napoleona med zvezde na zajutrk!« Med tem pa,« je nadaljcval s poudarkom, »porabite vi drugi jutrišnji dan, da poiščete vse naše prijatelje in zaveznike, ki so obveščeni o našem velikem podjetju in da jih v mojem imenu povabite, naj pridejo na večer scm v tole hišo. Grom smodnika naj bo znamenje, ki nas bo vse tukaj zbralo, da slovesno proglasimo našega zakonitega kralia in zmajroslavno vkorakamo v