Poštnina ptačaos
t gotovini.
uto dl sm. zzo
V Uuullanl, v fetrteH 29. septembra 192).
Ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« veUa letno v Jugoslaviji 340.— Dm, aa Inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Knaflova ulica it 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaf lova ufica St 5, I. nadstropje. — Telefon 2U34.
to prevzel vlilo
Senzacijonalen govor g. Ljube Davidovića
Napoved skorajšnje združitve obeh demokratskih strank in sodelovanja z radićevci. — Današnji režim je škodljiv za državo« — Razburjenje med vukičevićevci.
Beograd, 28. septembra. Veliko pozornost vseh političnih krogov je vzbudil včerajšnji govor šefa Demokratske zajednice g. Ljube Davidovića v Bjelini, kjer se je vršil velik shod Demokratske zajednice, katerega se je udeležilo več tisoč ljudL Gosp. Davidović je uvodoma naglasil, da vlada v Demokratski zajednici popolna sloga in da so padle v vodo vse nade onih, ki grade svoje načrte na neslogo v demokratski stranki. Demokratska zajednica je dostopna vsem prijateljskim demokratičnim skupinam in ni več daleč dan, ko bo štela Demokratska zajednica 100 in v naj. krajšem času celo nad 150 poslancev. S takim številom bo lahko uspešno izvršila svoj program in rešila vse one probleme, ki so na dnevnem redu. Današnja državna uprava je slaba in ni v skladu z demokratskimi načeli. Od tega pa ima največjo škodo vse prebivalstvo.
Volitve se žal niso izvršile tako, kakor so hoteli demokratje. Radi tega Zajednica ni dobila onega števila poslancev, ki bi ji pripadalo po iaktičnem razpoloženju v narodu. Ko smo stopili v vlado, smo zahtevali, naj vodijo volitve pošteni uradniki, ki se niso nikdar pregrešili zoper volilni zakon in volilno svobodo. To je bila naša pogodba. Toda radikali niso držali dane besede. Na naše ponovne zahteve so nam vedno le obljubljali, zgodilo pa se ni ničesar. Mi smo vršili strogo kontrolo in izsledili mnogo krivcev, toda ker so imeli radi-kalsko legitimacijo, so jih radikali ščitili.
Glede nadaljnega razvoja politične situacije je g. Davidović v svojem govoru posebno naglasil, da ostane demokratska zajednica na vladi in da bo dosegla uveljavljenje svojih zahtev. Predvsem bo gledala na to. da odpravi nezakonitost in da se bo sleherni državljan počutil v tej državi kot svoboden in enakopraven član. Časi, ko je bil državljan samo podanik, so minuli.
G. Davidović se je nato obširno ba-vil z vladajočo gospodarsko kr;-*~ ;- s prezadolžitvijo kmetskega stanu pov-darjajoč, da znašajo kmetski dolgovi pri raznih denarnih zavodih skoro 3 milijarde. Z obljubo, da bo Demokratska zajednica storila vse, kar je v njeni moči, da s cenenimi krediti in produktivnimi investicijami ublaži vladajočo krizo, je gosp. Da vnovič zakli"čil svoj govor, ki je izzval pri zborovalcih navdušeno odobravanje. Za njim je govoril v imenu IMO poslanec dr. Šefkija Behmen. ki ie v svojem tovoru «o prosil, da stoje muslimani trdno za g. Davido-vičem in Demokratsko zajednico.
V politič*-' -ogih je izzval Davido-vićev govor najrazličnejše komentarje. V okolici g. Vukičev^- ^mačno ta govor kot dokaz, da je Demokratski blok že perfekten in da se da iz govora g. Davidovića posneti, da hočejo takoj po sestanku Narodne skupščine prevzeti vlado v svoje roke. Zato je opažati v vrstah vukičevićevcev veliko vznemirjenje in splošno se sodi, da je usoda Vukičević - Koroščevega režima že zapečatena.
poslov na
Konferenca predstavnikov oblastnih skupščin v Beogradu. — Finančni minister napoveduje,, da bo država odstopila oblastem
čim več svojega delokroga.
— Beograd,   28. septembra.   Danes je
bila otvorjena konferenca zastopnikov vseh oblastnih skupščin, ki io je sklical finančni minister v svrho dogovora glede prenosa državnih poslov na oblastne samouprave. Konference se udeležujejo zastopniki vseh oblastnih skupščin. Ljubljansko oblast zastopa predsednik dr. Natlačen, mariborsko pa predsednik dr. Leskovar. Konference se udeležujeta tudi minister za socijalno politiko dr. Gosar in minister za poljedelstvo dr. Stankovič. -
Delegate je najprej pozdravil finančni minister dr. Bogdan Markovič* ki je uvodoma naglasil, da namerava vlada prenesti večino državnih poslov na oblastne samouprave in v zvezi s tem tudi vse s temi posli združene dohodke.    Konferenca ima
predvsem namen, da se z zbranimi zastopniki dogovori o načinu tega prenosa in o vrestnem redu, kako naj se to izvrši.
Nato je poročal dr. Gosar o akciji vlade za podporo po vremenskih katastrofah prizadetih krajev, poljedelski minister dr. Stankovič pa o stanju žetve v državi, na-glašajoč. da je žetev povprečno za 35 odstotkov slabša kakor lansko leto in da znaša primanjkljaj v nekaterih pokrajinah nad 70 odstotkov.
Nato so poedini zastopniki oblasti iz-nesli svoje želje in zahteve. Za mariborsko oblast je zahteval dr. Leskovar predvsem regulacijo Mure, ki povzroča največ škode.
Konferenca je bila opoldne prekinjena in se popoldne nadaljuje.
Grozna vremenska katastrofa na Tirolskem in v Italiji
Na Tirolskem so poplave opustošile cele pokrajine in uničile številne naselbine« — Železniški promet za več tednov ukinjen. — Vsa severna Italija poplavljena. — Milanska katedrala ob
streho.
— Lnomost, 38. septembra. Katastrofalna poplava, ki jc zadela skoraj vso Švico, Tirolsko in severno Italijo, je največja tekom zadnjih desetletij. Prelomi oblakov, ki so se ponavljali skozi tri dni, so bili naj-silnejši v brennerskem pogorju in v dolini Ziesenthal. Pod Brennerjem so nastala cela jezera Ob reki Ini je mnogo mest in vasi popolnoma pod vodo. Železniški promet je za več tednov onemogočen, ker so skoraj vse proge pod vodo in nasipi tako izpodjedeni, da je potrebno temeljito popravilo. Tudi lnomost sam je deloma pod vodo. Vojaštvo noč in dan gradi nasipe, da prepreči Še večjo katastrolo, vendar pa ie skoraj vse delo brezuspešno, ker voda nasipe sproti podira. Električna centrala je deloma že pod vodo in obstoja velika nevarnost, da bo morala obratovanje popolnoma ustaviti Cestna železnica je morala že nocoj ustaviti ves promet, ker centrala ne more dobavljati potrebne količine električnega toka. Obstoja velika nevarnost, da bo mesto, Če bodo vode še nadalje naraščale, ostalo brez luči In brez vode, ker je rudi vodovod ogrožen.
— Trst, 28. septembra. Glasom poročil iz Milana je skoro vsa Gornja Italija pod vodo. Pad In druge reke so prestopile bregove in poplavile ravnine. Dolina Van-domine, kjer se je razlila Adiža. je spremenjena v veliko jezero. Tudi dolina Ca-stiglione je popolnom popi a avli ena. V Milanu in v okolici je divjal v minuli noči strahovit vihar, ki :e ruval drevje, podiral brzojavne drogove, razkrival strehe in porušil tudi več hiš. Na milanski katedrali je orkan odtrgal celo streho in jo vrgel daleč 'zven mesta na polje. Med prebivalstvom vlada velika panika. Tudi iz ostalih gor-njeitalijanskih mest poročajo o katastrofalnih poplavah in orkanih, ki so povzročile ogromno škodo.
Pred podpisom trgovinske pogodbe z Grčijo
— Atene, 28. septembra Po povratku Kafandarisa, Michaelosa in Opulosa bo -crška vlada podpisala jugoslovensko-grško trgovinsko pogodbo.
načrti finančnega ministra
Državni proračun v znamenju štedenja in redukcij. — Ukinjen je ministrstev. — Razdržavljenje nerentabilnih podjetij. — Zvišanje občinskih in drugih avtonomnih doklad. - Nova investicijska
posojila*
_ Beograd, 28. septembra. Včeraj popoldne je sprejel finančni minister novinarje in jim podal daljšo izjavo o sestavi novega proračuna Uvodoma je naglasil, da je pri sestavi tega proračuna uveljavljeno načelo štedenja. Proračun izdatkov bo za nad eno milijardo znižan, ker so se znižali tudi državni dohodki. Vrh tega misli finančni minister znižati tudi nekatere takse ter v smislu pooblastil finanSnega zakona preprečiti previsoke doklade samoupravnih teles, ki tvorijo glavno davčno breme. V skladu s temi redukcijami se bodo izvršile potrebne reforme v ministrstvih, tako, da se bo upravni aparat poceni L Vsa nepotrebna ministrstva
bodo opuščena odnosno spojena s sorodnimi resori. Državna podjetja, ki so se v državni upravi izkazala nerentabilna, bodo izroceua v privatno eksploatacijo. Glede na to, da je Narodna skupščina kot zakonodajna korporacija zelo neokretna, bo skušal vse te reforme in znižanje davčnih bremen izvesti potom naredb na podlagi pooblastil finančnega zakona. V svojem nadaljnem ekspozeja se je zavzemal za to, da se vse investicije izločijo iz rednega proračuna in krijejo po tom inozemskih posojil. Končno je izjavi), da bo posvečal tudi ureditvi dolgov vso p* zcinost.
Po delih jih boste spoznali
Klerikalni grehi nad Ljubljano nekdaj in sedaj
«Slovenec» si ne upa zagovarjati klerikalne politike, ki je prinesla Ljubljani že toliko škode. — Najtežje delo novega občinskega sveta bo, da popravi, kar je zavozil kleroradikalni režim
na magistratu.
Današnji <Slovenec> objavlja razne volilne >bombe< in je na naslov Naprednega bloka za ljubljanske obifcnske volitve zapisal tudi to-le:
»Gospodje ne odgovarjajo, gospodje tudi ne vedo povedati, kakšen delovni program imajo za bodočnost, 5e bi se jim posrečilo priti na magistrat!
Nič niso naredili, ničesar ne vedo povedati, kaj bodo naredili!
Ker SDS sploh ni za nobeno stvarno, socialno, občekoristno delo, ampak samo za izrabljanje oblasti v samopašne strankarske namene. <
Klerikalci hočejo odgovora. Dobili so ga že ponovno, a ako ga po vsej sili hočejo še enkrat, evo ga:
Klerikalci so krivi, da ni izvršena regulacija Ljubljanice, ker je klerikalni deželni odbor ustavil brez potrebe dela in jih ni nadaljeval niti takrat, ko je imel na razpolago italijanske ujetnike la 1 krono na dan.
Klerikalci so onemogočili Ljubljani lastno vodno električno centralo, ker niso privo ščili Ljubljani vodnih sil Ljubljanice, ampak se jih je hotel polastiti   klerikalni deželni odbor.
Dr. Kulovec je bil letos minister za kmetijstvo in vode pa ni vstavil v državni proračun nobenega zneska za regulacijo Ljubljanice.
Namesto da bi klerikalci Ljubljano finančno podprli, ko so bili v vladi, so podredili njeno finančno samoupravo finančnemu ministru v Beogradu in okrnili njeno avtonomijo, ki jo je imela cela stoletja.
S finančnim zakonom za leto 1927—1923 so oškodovali Ljubljano za mnoge milijone dinarjev na leto, ker so izpremenili kaldr minski zakon.
Letos občina ljubljanska niti vinarja ni dobila iz kaldrminskega fonda, niti onih treh milijonov dinarjev, ki so bili na intervencijo bivšega gerentskega sveta že dovoljeni za regulacijo Masarvkove ceste.
Carinarnica v Ljubljani se bo gradila iz občinskega kaldrminskega fonda, namesto iz državnega ležarinskega. S tem bo občina oškodovana ca najmanj 8 milijonov dinarjev, ki jih mora radi klerikalne malomarnosti podariti državnemu erarju.
Ko so bili klerikalci na vladi, niso niti pravočasno isposlovali odobrenja za najetje obligacijskega posojila, čegar obveznice se šele sedaj tiskajo.
Klerikalci niso znali niti izposlovati, da bi poštna hranilnica gradila v Ljubljani svojo palačo, dasi ima denar na razpolago in so bili načrti že davno izdelani in odobreni.
Klerikalci niso v vladi ničesar storili za ublažitev stanovanjske akcije v Ljubljani, dasi je bil ljubljanski poslanec dr. Korošec, minister za socijalno politiko pa nosilec klerikalne liste dr. Gosar.
Kleroradikalni režim na magistratu letos sploh še ni zgradil nobenega uporabnega stanovanja. Kar sedaj pred volitvami gradi, dela brez razpoložljivih kreditov ter bo moral za kritje stroškov skrbeti bodoči občinski svet.
Kleroradikalni režim je na magistratu tako izpraznil blagajne, da je moral vladni komisar zaprositi nujno posojilo šest in pol milijona dinarjev za potrebe, ki so že krite v občinskem proračunu. Celo za podpore najemajo posojilo!
Klerikaki so oškodovali ljubljansko občino za 450.000 Din pri odkupa koncesije pogrebnega društva «Coocordie»t ker niso zasigurali mestnemu pogrebnemu zavodu pogrebov iz javne bolnice?
Pod klerikalnim režimom so postali ogroženi kulturni zavodi v Ljubljani. Reduciralo se je ljudsko in srednje šolstvo, redukcija preti tudi ljubljanski medicinski fakulteti!
Bivši občinski svet pod klerikalnim vodstvom je uvedel nove občinske davščine, bivši gorentski svet jih je znižal, sedanji klerikalni režim pa jih je zopet zvišal!
Pod kleroradikalnim režim oni se občinska dela oddajajo podjetnikom z ozlrom na njihovo politično pripadnost, ne pa z ozirom na višino ponudbe! Tudi imenovanja mestnih uslužbencev se vršijo le s strankarskih vidikov ne glede na stvarno potrebo.
Klerikalci so pi'stili na luksurijozen način tlakovati Kongresni trg, kar bo veljalo nad 2 milijona dinarjev, popolnoma pa so zanemarili ceste drugod, na periferiji mesta in tam, kjer so nastale nove stanovanjske kolonije!
To je samo par ugotovitev, na katere klerikalci še niso konkretno odgovorili in na katere smo ponovno opozorili. Program dela Naprednega bloka v ljubljanskem občinskem svetu bo obstojal predvsem v tem, da bo skušal popraviti grehe kleroradikalnega režima, da bo poklical na odgovornost vse, ki so s svojim partizanstvom oškodovali občinske finance in da bo nadaljeval delo, ki ga le uspešno začel bivši gerentski svet pod predsedstvom dr. Dinka Puca, nosilca kandidatne liste Naprednega bloka
Vsi tisti, k' obsojajo dela klerikalcev in njihovih pomagačev, ki nočejo pošteno in smotreno gospodarstvo v ljubljanski občini, bodo oddali v nedeljo svoje kroglice v 3 skrinjico!
Naša skrinjica
za
> ie V>
Napredni blok - 2. oktobra
Zaključek zasedanja Društva narodov
Ženeva, 28. septembra. Včeraj je bilo zaključeno 8. redno zasedanje Društva narodov. Predsednik Ouani je v svojem zaključnem govoru naglasil, da je z doseženimi uspehi tega zasedanja zadovoljen. Zasedanje je pokazalo, da so vse države solidarne v težnji za ohranitev in ojačenje miru in se ta želja ni doslej še nikdar tako jasno dokumentirala kakor tokrat.
Redukcije v politični službi
— Beograd, 28. septembra. Notranje ministrstvo je izdalo včeraj sledeče uradno obvestilo: Predsednik ministrskega sveta in notranii minister je imenoval posebno komisijo* ki ima v področju ministrstva notranjih zadev izvršiti redukcijo uradnikov in služiteljev v tem resoru, pr. čemur se mora ozirati na to, da ostanejo v službi najboljši tako po Šolski kvalifikaciji, kakor po svoji sposobnosti. Izpraznjena mesta se ne bodo več izpopolnila, ker je ta redukcija v zvezi s sploSno težnjo v državni upravi. V bodoče se bodo sprejemale samo prošnje diplomiranih pravnikov in to za sreske poglavarje kakor za pripravnike odnosno upravnike in policijske komisarje.
ŠAHOVSKI TURNIR PREKINJEN
— Buetios-Aires, 28. septembra. Radi indiispozicije Aljehina je bil turnir za en dan prekinjen in se nadaljuje jutri dopoldne.
KONGRES INTELEKTUALCEV V PARIZU
— Pariz, 28. septembra Včeraj je bi otvorjen četni kongres intelektualnih delavcev. Navzoči delegatje iz 14 držav zastopajo blizu dva milijona intelektualcev.
POLET PREKO HINDOKUSA
— London, 28. septembra. V Kabulu je pristalo nemško letalo «Junker». ki je star. talo v Taškenclu in preletelo 5600 m viaoko gorovje Hindokuš. Aeroplan je letel 4 ure v visočini 5000 m.
V ZNAMENJU RAZOROŽITVE
— \ewyork, 2S. septembra. Kanada je naročila v Angliji 26 vojaških letal in 22 letalskih strojev.
RAKOVSKIJ NE BO ODPOKLICAN
— Berlin, 28. septemhra. Po Fari/a dementira sovjetska ura ra vesti, da je svet sovjetskih sklonil  udpoklicati poslanika iz  Pariza  in ga  2merjovati za Kerlinu.  berlinskega poslanika pa v Pariz.
poročilih iz dna agentu*
komisarjev Rakovskcp* poslanika v
K e renskej*a
Klerikalna skrb za Barje
Današnji »Slovenec« navaja, da je bivši gerentski svet že 22 septembra 1. 1925 sklenil vpeljati električno luč na Barje, če stroški ne bodo presegali finančne moči občine. »Slovenec* se spodtika nad «če». 0t> rentski svet je pač upošteval finančno zmožnost občine, česar žal sedanji kleroradikalni režim na magistratu ni storil. Zato so pa tudi mestne blagajne sedaj izpraznjene in stanovanjske hise se grade •brez razpoložljivih kreditov. Sicer pa ugotavljamo, da je bivši gerentski svet svoj sklep izvedel že drugo leto in napeljal električno razsvetljavo do Mokarja na Barju. Hotel je izpeljati elektriko tudi naprej v Crno vas in drugam, medtem pa je prišel na magistrat vladni komisar in za razširjenje električne razsvetljave na Barju se od tedaj ni ničesar storilo. Nasprotno, droge za daljnovode, ki jih je pripravil in dal napeljati na Barje, je sedanji kleroradikalni režim pustil celo leto gniti na prostem, končno pa odpeljati z Bar]a. Taka je klerikalna skrb za naše Barjane, napram katerim so klerikalci svojo ljubezen odkrili šele sedaj pred volitvami.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: (v oklepajih zaključki): Berlin 13.50—13.54 (133275, 13.5225), Budimpešta 9.95 bi., Curih 1094—1097 (10973). Dunaj 7.9975—8.0275 (8.015, 8.01). London 276.1—276.9 (276.5), Newyork 56.64 do 56.84 (56.74), Praga 168.03—168.83 (168.44, 168.425).  Milan  308.75—310.75 (309.75).
Efekti: Celj. pos. 164 d., Ljublj. Kred. 138 d., Praštediona 850 d., Kred. zavod 160 d.. Strojne 70 bi.. Vevče 135 d., Ruše 260—270. Kr. ind. dr. 400—400 (400). Se Sir 104 d.. Stavbna 56.
Lesni trg: Tendenca živahnejša. Zaključenih 17 vagonov in sicer 16 vag. tramov merkantilnih* glasom kupčeve note fr. vag. meja po 317, 1 vag. smrekovih desk, 48 mm, 4 metre, pararelnih, očeljenih, ter-cia od 18 cm naprej, media, 36 om fr. vag. meja po 450.
ZAGREBŠKA BORZA.
London 276.10—276.90, Newyork 56.645— 56.845, Pariz 222.25—224.25, Milan 909.5— 311.5, Curih 1094—1097, Berlin 1362—1855, Dunaj 799.30—802.30,  Praga 138.00—168.80.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 84%—85, 2V*% vojne škode 390—392. Ljubljanska kreditna 139, Praštediona 850— 15?%, Trboveljska 490, Vevče 135 nov.
INOZEMSKE BORZE. — Curih. Beograd 9.13, London 25255, Newyork 51835, Pariz 20.35, Berlin 123.50, Prag« 15.37, M**n 2B3CL i
6456
582155
^898
Stran. 2
i PA
•SLOVENSKI  NAR OD» dne 29. septembra 1927.
Stev 220
Klerikalne „zasluge" za Ljubljano
Nekaj ovrženih klerikalnih laži. — Kako klerikalci pripisujejo sebi dela, ki jih je izvršil bivši gerentski svet. — Polomljene
klerikalne «šprengle».
Snoči se je vrši i v salonu gostilne pri I Lozarju v Rožni ulici mnogoštevilno obi-skan shod Naprednega bloka za šentjakobski okraj« na katerem je nosilec kandidatne liste za ljubljanske občinske volitve dr. Dinko Puc zavrnil nekatere klerikalne laži, ki jih je objavil »Slovenecc zadnje dni v obliki klerikalnih »šprengel« po zgledu znanih letakov duhovnika in tajnika SLS Gabrovš%a.
Predvsem je zavrnil klerikalno laž, da Je bila SLS vedno prijateljica Ljubljane. Znano ie, da so klerikalci neprestano ovirali delo občinskih svetov pod prejšnjima županoma Iv. Hribarjem in dr. Tavčarjem. Klerikallna opoztdija je vedno reku-rirala proti sklepom občinskega sveta in klerikalni deželni odbor je onemogočil vsako večje delo v prospeh ljubljanskega mesta. On-emogočiki so na tak način kHerikalci pred vojno zazidavo sveta ob Aleksandrovi cesti ter tako preprečili, da danes na tem kraju nimamo cenenih stanovanj.
»Slovenec« se je povzpel sedaj celo tako daleč, da pripisuje SLS dela, ki so jih izvršil« v ljubljanski občini naprednjaku De-janjsko kleroradikalni režim letos ni storil ničesar, menjaval je samo magfcstratno osobie in šele sedaj pred volitvami je pričel izvrševati iz agitacijskih namenov nekatera dela, dasi bi vladni komisar nepo-•s redno pred volitvami ne smel eiičesaT ukreniti- kar bi bilo v zvezi z volilno agitacijo v korist ene stranke, zlasti ne, ako je to očividno v škodo" občinskega premoženja.
»Slovenec« trdi, da so se pod sedanjim režimom tlakovala PraŽakova, Slomškova in Kolodvorska ulica. Resnica je, da te ulice še danes niso tlakovane. Prav tako ni bila izvršena kanalizacija StreliŠke ulice sedaj, ampak jo je »izvršil, — kolikor je je — prejšnji gerentski svet, ki je za nadaljevanje kanalizacije postavil v načrt letoš-Hšjega1 proračuna/ tudi pirfmeren znesek. Ko ie prišel vladni komisar na magistrat, se je ta postavka črtala, in šele, ko je dr. Dinko Puc na nekem shodu opozoril na to dejstvo, je vladni komisar zaprosil v to svrlio posojilo, ki pa še ni dovoljeno.
»Slovenec« trdi, da se je reguliral izliv Gradaščice pod sedanjim režimom. Povoden], ki je povzročila razdejanje, je bila lansko jesen, minula je zima* pomlad in poletje, storilo pa se ni ničesar. Šele, ko je prišla jesen, so se spomnili, da preti nevarnost hišam v bližini in končno le izvršili nujno potrebno delo. Gospodje so rabili torej eno leto za popravo mostu in zgradbo enega zidu!
Prav tako m res, da so oni uredili La-termanov drevored. To je storil bivši gerentski svet in sicer na malo bolj praktičen način, kakor pa se ie vršila regulacija Kongresnega trga, odkoder so prepeljavali grušč na Prule, od tam pa ga zopet odvažajo sedaj drugam.
Klerikalci trdijo med drugim, da je regulacija št. Jakobskega trga njihovo delo, kar je očitna laž, keT jo je izvršil gerentski svet brez velikih stroškov.
»Slovenec« trdi, da so Mil stroji za mestno klavnico »baje« na ponudbo za 4 milijone dinarjev, nabavili pa so se za 8 milijonov. Seveda je to neresnica. Dr. Dinko Puc ie ugotovil, da ie gerentski svet, ko je posla! posebno komisijo v Prago zaradi nabave teh strojev, pribranu mestni občini najmanj 25.000 dolarjev, za kar je prič in spisov dovoli na razpolago. Za svojo pot v Prago je dobil dnevnice, kakor vsak drug uradnik, dasi je moral reprezentirati občino in dasi je moral zanemariti posle v lastni pisarni. Ako »Slovenec« kaj drugega trdi, nesramno laže.
V zadevi Lovšinove barake na živilskem trgu, ki je bila odstranjena, je ugotovil, da so knezoškofijski ordinarijat in šentklav-ski kanoniki sami prosili mestni magistrat, naj se barake odstranijo, ker so zapirale svetlobo tamošnjim poslopjem. Sicer pa so bile odstranjene ob regulaciji živilskega trga tudi druge barake in ne samo Lov-šinova, ki mu je bilo ponuđeno mesto na dveh drugih enakovrednih krajih.
Laž je nadalje, da je VII. mestno stanovanjsko hišo za Bežigradom zgradil sedanji režim. Zgradil jo je bivši gerentski svet. Razlika med stanovanjsko akcijo bivšega klerikalnega občinskega sveta in bivšega gerentskega sveta je samo ta, daso se prej gradila stanovanja povprečno po 120.000 Din, gerentski svet pa jih je gradil po 40.000 do 50.000 Din, kar je brez dvoma velikega pomena za amortizacijo in višino najemnine.
Sedando stanovanjsko akcijo je dr. Dinko Puc označil kot pustolovščino, ker bodo dela, prvotno proračtmana na 23 milijonov, veljala najmanj 36 rmHionov, torej več kakor bi znašalo celo obligacijsko posojilo, ako bi bilo v resnic' vplačano, kar pa ni! Stanovanja v teh hišah bodo veKala občino po povprečnem proračunu po 130.000 Din, tako da bo znašala najemnina po 12 do 13 tisoč dinarjev na leto.
Kar se tiče kupčije mestnega pogrebnega zavoda, je dr. Dinko Puc ugotovil, da je bila v soboto pogodba s »Concordio« podpisana in klerikalcem se je tako mudilo izplačati 450.000 Din ur.niljenkam, da so že v pondeljek dvignili denar v Mestni hranilnici. Ko bi imel mestni pogrebni zavod v torek prevzeti pogrebe iz javne bolnice, je ob pol 1. popoldne prejel pismo od usmiljenk, da so pogrebe oddale Gajšku in eno uro potem, ko je občina dobila to obvestilo, ie Gajjiek že vozil krste v bolnico, ki so bile tore] najmanj 14 dni prei pripravljene. Jasno je torej, da so usmiljenke pogodbo z Gajškom sklenile prej kot so prodale »podjetje« občini. To je ravno tipičen slučaj poslovne »morale«. »Slovenec« pravi, da bi morala biti občina pač hitrejša kakor gosp. Gajšek Kdo pa predstavlja danes občino? Ali ne gg Pust in Pire?
Spričo vseh teh in drugih dejstev, zaradi katerih je bila mestna občina oškodovana za ogromne milijone, je dr. Dinko Puc upravičeno vprašal, kje je prav za prav ostala nadzorstvena oblast, g. veliki župan, da ni posegla vmes, ko je videla, da trpi občina ogromno škodo. Ce bi na tak način kakor sedanji kleroradikalni režim gospodaril kak občinski svet, bi ga moralo razgnati prebivalstvo samo. če pa delajo tako ljudje, ki niso postavljeni od ljudstva, zaslužijo, da se jih pozove vsakega osebno na odgovor!
Za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani
Povodom sestanka trgovskih nameščen* cev,, članov «Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije* v Ljubljani dne 16. t. m. je od* poslalo danes oblastno tajništvo aZveze pri« vatnih nameščencev Jugoslavije* na sedanjega ministra socijalne politike g. dT. An? dre j a Gosarja sledečo spomenico:
aDovoljujemo si g. minister, predložiti vam resolucijo, katero so sprejeli trgovski nameščenci^ člani podpisane organizacije na svojem zborovanju dne 16 septembra t. 1. v Ljubljani, s prošnjo, d!a naložite g. veli« kemu županu ljubljanske oblasti, da izda naredbo za enotno odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi 8urnega delavs nilca.
Ljubljana, kot glavno mesto Slovenije in njen trgovski in industrijski center, do da* nes nima naredbe za enotno odpiranje in zapiranje trgovin, vsled česar se je uvedla praksa, da posamezni trgovci povsem indi* vidualno določajo čas odpiranja in zapira* nja svojih obratov. Gremij trgovcev za me* sto Ljubljana in okolico je sicer pokazal dobro voljo za ureditev tega vprašanja, to* da žal do rešitve ni prišlo, ker se posamez* ne v Gremiju trgovcev vladajočo struje gle* de urnika niso mogle sporazumeti. Po vda* riti pa moramo dejstvo, da je veliko število trgovcev, med njimi tvrdke Gregorc & Co. (načelnik Gremija), Gospodarska zvezr Ivan Jelačin, J. Grobelnik, Hedžet & Ko* ritnik, Lenassi & Gerkman, Schneider Sc Verovšek, Franc Stupica, Peter Kozina & Ko., J. C. Mayer, itd., uvidelo, da je uspeh poslovanja odvisen predvsem od .volje do dela in uvidevajoč, da čezmerno zaposlenje voljo do dela ubija, prostovoljno uvedlo 8* urni delavnik. Temu modernemu nazhanju se del trgovcev kljub propagandi s strani zgoraj navedenih socijalno mislečih trgov* skih krogov ni priključil. Tako smo v Ljub* Ijani doživeli, da je pri odpiranju in zapi* ran ju trgovin vsled samovolje posamezni* kov, zavladal popoln nered.
Naredba za enotno odpiranje m zapira; nje trgovin v Ljubljani na bazi 8urnega de* lavnika je, kar je iz gornjih navedb razvid* no, nujno potrebna in bo s strani vseh t rez* no mislečih in uvidevnih elementov o dobra* vana.
Poznavajoč vas, g. minister, kot aktiv« nega kulturnega delavca na polju socijolo= gije, se nadejamo, da boste naši prošnji ustregli in odredili, da g. veliki župan ljub* Ijanske oblasti izda naredbo za enotno ods prranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na bazi S=urnega delavnika
Izvolite g. minister sprejeti izraz našega odličnega spoštovanja.«
N ajboljŠe.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Krvava drama v Zagrebu. — Viharji in neurja. — Hajdukovanje
vlomilca Kvkleca.
Včeraj so poklicali zagrebško rešiU no postajo na Savsko cesto, da odpelje neko težko ranjeno žensko v bolnico. V hiši št. 80 se je odigrala krvava rod* binska drama. Rešilna postaja je našla
v stanovanju mlado žensko, ležečo v mlaki krvi na postelji. Odpeljali so jo rakoj v bolnico, kjer so jo operirali. Zdravniki so dognali, da jo je nekdo dvakrat zabodel v levo stran prsi in enkrat v levo stran trebuha. V bolnici je težko ranjena žena prišla trenutno k zavesti in izpovedala, da se piše Mi* cika Bartalos, je 32 let stara in rodom iz Sibinja. Sedaj stanuje v Zagrebu. Ži*
vi že štiri leta ločena od moža. ki je nasilen človek in udan pijači. Te dni je poiskal svojo ženo in jo skušal ubiti. Že pijan je včeraj vdrl v ženino stano* vanje in ji zadal tri smrtnonevarne ra* ne z nožem. Ker je Micika težko ranje* r.a. ni upanja, da ostane pri življenju.
Včeraj se je utrgal oblak nad Bo* sanskim Brodom in okolico in divjala je strahovtia nevihta. Nad mestom in okolico so se zbrali črni oblaki in sredi belega dneva je nastala skoraj popol* na tema. Strašen orkan je ruval dreve« sa, odnašal strehe in podiral dimnike. Med nevihto se je usula tudi toča, raz* bila vse šipe v mestu in popolnoma uni* čila vinograde in druge nasade. V sa* mem Bosanskem Brodu je orkan po* vzročil veliko škodo. Najbolj je razde* jal kolodvor. S kolodvorskega poslopja je vihar odnesel veliko pločevinasto streho in jo vrgel 300 m daleč pred mestno pošto. Popolnoma je uničena remiza za osebne vlake. Založena je tu* di proga proti Sarajevu. Progo so za* čeli takoj čistiti in urejevati. Po večur* nem napornem delu je bil promet zo* pet vzpostavljen. Sodelovalo je vse osobje iz Bosanskega in Slavonskega Broda.
Močno je vihar razdejal tudi savsko postajališče. V mestu je največ trpela katoliška cerkev in hotel «Kolodvor». Pri vseh hišah so razbite šipe. Koliko škode je orkan povzročil v okolici, še ni znano, gotovo je pa škoda ogromna, kajti orkan je tam besnel še huje nego v mestu.
Iz Osijeka poročajo, da je tudi v Vinkovcih in okolici divjal včeraj stra* šen orkan. Treskalo in grmelo je ves dan in padala je toča, ki je mestoma ležala pol metra na debelo. V Retkov* cih je orkan prevrnil voz in ledeni za* met je pokopal 161etnega fanta, ki je padel na tla. Preden so ga izvlekli, je bil že mrtev. Zgradbe in polja ter vrto* vi so zelo poškodovani. Orkan je divjal od Vinkovcev proti Posavini.
Kakor smo že poročali, so orožniki 22. t. m. aretirali v Zidanem mostu mla* doletnega vlomilca Krkleca. Kasneje je orožniška postaja v Zidanem mostu podala poročilo o podrobnostih njego* ve aretacije. V okolici Zidanega mostu se je že delj časa potepal neki mlade* nič, ki je orožnikom izjavil, da se piše Josip Ožegovič in da je iz Karlovca. Mladenič je v brezdelju obiskoval go* stilne in razsipal denar. Orožniki so ga preiskali in našli pri njem samokres s šestimi naboji in dvema legitimacijama «Orjune» na ime Miha in Alojza Le* skovška iz Gaberja pri Celju. Ker ni imel orožnega lista, so ga orožniki od* vedli na orožniško postajo. Njegovo pripovedovanje je bilo tako sumljivo, da so takoj uvideli, da imajo opravka z nevarnim tipom. Pri zasliševanju je izjavil, da je prišel iz Splita v Zidani most, da bi dobil primerno službo. Sta« noval je v gostilni Mozer in potrošil s pijanci vsak večer do 2000 Din. — Na vprašanje, od kod ima denar, je odgo* voril, da ga je zaslužil, potem, da mu ga je poslal oče in končno, da ga je našel v neki gostilni v Karlovcu. Na prigovarjanje je končno priznal tat* vino. Z nekim Kovačičem je vlomil v Zagrebu v trgovino, iz katere sta odne* sla 75.000 Din. Plen sta si nato razde* lila. Odpotoval je v Dubrovnik in v Crikvenico, kjer je potrošil večino de* narja. Gostilničarji iz okolice Zidane ga mosta so izjavili, da je Krklec za* pravljal tisoče na večer in v gostilni streljal s samokresom, kadar je bil do* bre volje. Krklec je rojen 1. 1907. in je po poklicu zidarski pomočnik.
Sport
Občni zbor SK Ilirije
V restavraciji pri >Levu< se je vršil včeraj občni zbor SK Ilirije, kateremu je prisostvovalo mnogoštevilno članstvo in prijatelji kluba. Predsednik kluba dr. Berce je toplo pozdravil vse navzoče in nato na kratko poročal o delovanju Ilirije v preteklem letu. Naglašal je, da je bilo poslovanje v preteklem letu vobče zadovoljivo. Klubu je uspelo znižati dolg od 75.000 na 50.000 Din, v orga-nizatornem pogledu pa so se pokazali nedo-statki. ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Ilirija je bila v korektnih odnošajih z vsemi klubi in tudi spor med Ilirijo in Primorjem, o katerem se često govori, dejansko ne obstoji. V nadaljnem svojem govoru se je predsednik s piieteto spominjal v preteklem letu umrlih članov Antona Sirclja, Joška To-nejca in Ivana Zupančiča, Sijih spomin po navzoči počastili s tem, da so vstali.
Tajniiko poročilo je podal g. Betetto. Klub Šteje 58 ustanovnikov, 472 rednih in podpornih članov in 192 dijakov ter naraščaj-nikov, skupaj torej 722. V klubu je delovalo 9 sekcij: nogometna, lahkoatletska, damska,
plavalna, teniška, težkoatletska, smuška in drsalna. Po svoji vsestranosti, po doseženih uspehib in delavnosti je Ilirija eden prvih klubov v državi ter najjačji klub v Sloveniji. Danes razpolaga s prvovrstnimi športnimi prostori za nogomet, lahko atletiko, ha-zeno, tenis, drsanje, težko atletiko in udobnimi garderobami.
Sledila so poročila posameznih funkcijo-narjev. O gospodarskem položaju kluba je
poročal g. Rotar. Gospodarski položaj kluba je sicer ugoden vendar se ima klub boriti
s precejšnjimi težkočami. Nova pridobitev v preteklem letu je bila nabava nove ograje za tenis prostore.
Blagajniško poročilo je podal g. Kosec. Iz poročila je posneti, da je imel klub v pre-teklem letu za nad milijon Din prometa. O poslovanju športnih sekcij v preteklem letu, ki je bilo zelo obširno, podamo obširnejše poročilo v eni prihodnjih številk.
Po poročilih vseh funkcijonarjev so sledile volitve in je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik g. ravnatelj Milan Dular, podpredsednik prokurist Ivan Jerman in g. Joso Goreč, I. tajnik Fran Jerala, II. tajnik Mirko Šircelj, I. blagajnik Drago Košak, II. bla^. Ivan Boltesar, gospodar Josip Smole in odborniki: kapetan Wisiak. Betetto, Zupančič Ivan, prof. Čop. Kramaršič, Hafner. Revizor-I ji: Etbin Bežek, Emil Rumpel, Julij Deu. Raz-
sodišče: dr. Jernej Demiar, dr. Jo±e Pretnar, dr. Ivan Jenko, Zdenko Volavšek dr. Alojzij Prannsaii.
Za načelnika nogometne sekcije je bil izvoljen g- dr. Martin Majcen, lahkoatleUke Ante Gnidovec, ženske dr. Ernest Maver, teniške Milan Kmet, s muške g. Joso Gore , plavalne g. Gojko Stojković, težkoatletske Anton Kos, drsalne inž. Stanko Bloudek.
Po volitvah so se razmotrivale Se razne aktualne zadeve, predvsem se je razpravljalo vprašanje glede opustitve oziroma nabava novega igrišča. Na občnem zboru ni prišlo v tej zadevi do nobenih konkretnih zaključkov, pač pa je bil pooblaščen odbor, da ukren-primerne korake po svoji uvidevnosti.
— Sluibeuo ir LHP. Seja upr. odbora *e vrši v Četrtek 29. t. m. ob 20. v kavarni Evropi. Radi važnosti dnevnega reda se prosi sigurne udeležbe vseh odbornikov. — Tajnik.
— Medklub&ki odbor za proslaro 4tMetnico slov. kolesarstva — razpisuje za 9. oktober t, L »Jubilejno medklubsko dirko« na progi Ljubljana — Vransko — Ljubljana km. 100 za prehodni pokal, katerega so poklonili bivši Člani >Kluba slov. biciklistov Ljubljana 1887<. Start ob 12. uri na Kongresnem trgu, cilj pri km 1.250 na Dunajski cesti. Razpis se je razposlal vsem klubom Slovenije. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Medklub-ski odbor.
žBeležmca
KOLEDAR. Danes: Sreda, 28. septembra 1927; katoličani:    Vojislav;    pravoslavni:  15. septembra. Nikita.
Jutri: Četrtek, 29. septembra 1927; ka-icličani. Mihajlo; pravoslavni: 16. septembra. Evfemija.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Na dnu življenia«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli. Dunajska c; Bakarč'*. Sv. Jakoba trg.
Jutri: Bahocev, Kogresni trj; Ustar, Sv. Petra c; Hočevar, Sp. Šiška.
Hemeroidi!	
20 00  ozdtJV. cm >;-mo v Av^tr | Oriol  bemero dalnlm ćerr : toge    SIS ti 1   7'.Te: Pe r d Lu'i an*	opjOl
Prosveta
Režiser prof. O. Sest v Parizu. Na
povabilo slavnega irancoskega gledališkesa ravnatelja Firmima Gemiera bo proi. Sest v Parizu režiral znano tragedijo »izgubljene duše«, v kateri sta se na ljubljanskem odru odlikovala ga. Saričeva in «r. Rogoz. Firmin Gemier. direktor pariškega Odeona in direktor Nacionalnega gledališča, eden izmed prvih francoskih režiserjev in igralcev, je propagator Mednarodnega sleda 1. udruženja. V to svrho je potoval v London. Berlin. Dunaj in Budimpešto. V tam mednarodnem gledal, udruženju naj bi bila člani narodna gledal, udruženja vseh držav in nacij; izdajalo naj bi se mednarodno gledal, glasilo in prirejali v Parizu festivali. Vsak narod bi uprizarjal z lastnimi igralci svoje najboljše drame in opere, pevske in orkestralne umotvore i. dr. ter kazali svoje režiserske in dekoraterske veščine. Gemier se posebej zanima za jugoslovensko gledal, umetnost.
Gosp. režiser Rogoz Zvonimir gost Narod, divadla v Pragi. Ljubljanski režiser •in igralec g. Zv. Rogoz je prejel povabilo uprave Narodnega di/adla v Pragi, da gostuje v svoji priznano izvrstni vlogi Hamleta dne 6. oktobra t. I. GoJ.p Rogoz ie igral Hamleta na odru ljubljanske drame 44 krat, kar ie menda sploh rekord v naši dramski zgodovini
Ruski dramatik knez Aleksander Sum-batov Juž-in je te dni umrl star 79 let. Bil je dolga leta ravnatelj držav, gledališča v Moskvi; v mladosti ie bil igralec. NapisaJ je rrmogo izvrstnih iger med njimi legendo »Osveta« in hrstor kroniko *Car Ivan IV.*, ter več kritičnik člankov o dramatiki in gledališču. Njegove igre so še danes na repertoarju.
Slovenski operni tenor   M. Šimenc,
goriški naš rojak, ki je začel svojo karijero na sloven. gledališču v Trstu in ^ Mariboru in ki je bil tri leta naš popularni prvi operni tenor v Ljubljani, je že rrete leto član zagrebške opere, obenem staml gost beograjske opere. Po študijaih v Italiji se !e Šimenc razvil v fenomenalnega pevca, ki danes v tenorski stroki nima para v Jugoslaviji. Njegovi uspehi v Pragi so bili v koncertni dvorani in na odru Izredni G. Mario Šimenc priredi 4. oktobra v Ljubljani svoj koncert, ki nam obeta prav poseben umetniški užitek.
ZVITKE
(role) za računske stroje,  ček in kontrolne avltke zs blagi
>ma vedno in
ijne vseh sistemo*
v vsaki količini v zalog
Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 61  reiefon 2980
SSBJSE
Jean de ta Hyee:
21
500
Roman.
— Ne. Spustil se je počasi in lahno. Krmilo je bilo usmerjeno navzdol in letalo se je spuščalo, kakor da sedi letalec pri krmilu.
— Kaj je pa s pilotom?
— Najbrž ie mrtev. Nismo ga še videli.
— A drugi -edar?
— Ta se je nedvomno ubil. Zavalil se je čez rob in njegovo truplo leži nekje na polju ali v močvirju.
— Grem pogledat, kaj je s pilotom, — je dejala Leticija.
Dekle je bilo srečno in nI moglo premagovati svoje radosti. Hitro je dospelo do letala in »ogledalo v kabino. Pilot je sedel sključen nad krmilom. Dvignila ga je in zagledala na desni strani prs strnjeno kri V svojem žepu je našla Leticija nož. S katerim je razrezala masko in suknjič
Izpod maske se je pokazala lepa glava Štiridesetletnega moškega brez najmanjSe kocine pod nosom in na bradi.
— O, novi ljudje poznajo nov način britja... nobene kocine...
Položila je pilotu roko na srce in začutila ,da rahlo utriplje.
— Živ je...
— Gerine!
— 2elite?
— Hitro! Prinesite ročno apoteko. Previdno je izprala rano. Krogla je
prodrla prsa in izstopila na drugi strani. Pristopila sta še d" Albaniac in Paul Verneil. Bernard je ostal pri ranjenem Faul tonu
— Živ je, — se je nasmehnila Leticija. — Ako niso pljuča poškodovana, bo ostal pri življenju. Zdravniki v trdnjavi sv. Jurija ga izlečijo.
— Mislite, da ga lahko prepeljemo?
— Da, dobro sem mu obvezala rano. Ali naj ga prenesemo v aeroplan?
— Počakajmo do večera. Sa] moramo itak ostati tu, dokler se ne stemni. Upam, da nas v tem močvirju nihče ne zavoha.
— Samo. če ne pošlje podonavska policija za izgubljenim letalom drugega aeroplana.
— Tedaj se skrijemo in poizkusimo ujeti še drugo letalo.
Redar je odprl oči. se ozrl na bivše ljudi in znova izgubil zavesit.
— Odnosimo ga na pesek k Faul-
tonu. Tam se bo počutil bolje. Jaz pa pregledam ta čas letalo. Gerine, primite ga za noge, vi, Verneil, pa za rame. Samo previdno, da ga ne bo bolelo. Tako, nesita ga.
Onesveščenega redarja so položili kraj Faultona. D* Albaniac je velel Pau-lu Verneilu ostati na straži in paziti na nebo, sam je pa šel iskat drugega redarja. Kmalu ga je našel v močvirju. Preiskal je truplo in vzel denarnico, misleč, da najde v nji važne dokumente.
Potem se je vrnil z Leticijo v taborišče in stopil k zaplenjenemu letalu.
— Razumel sem tvoj manever. — je zašepetal, — bala si se, da bi mi Faulton ne stregel po življenju?
— Da, — je odgovorilo dekle. — Vendar bi ml pa bilo zelo hudo, ako bi podlegel ranam. Zelo se mi smili tudi Bernard.
— Ali se ne motiš?
— V čem?
— V tem. da te je Faulton spoznal. Zdi se mi. da ničesar ne ve in da si v zračni kupoli samo halucinirala.
Leticija je pogledala mladega letalca. Njen pogled ie govoril tako lasno, da je d' Albaniac takoj spoznal, da se je zgodilo nekaj, česar še nc ve.
— Ali je od takrat kaj -ovorll s teboj?
Da!
D* Albaniac je spoznal, da mu noče povedati, kaj je bilo med njima. Od jeze in ljubosumnosti mu je udarila kri v glavo. Toda Leticija je mirno nadaljevala:
— To pot ni bilo ne efira, ne kloro-forma. On ve in sam mi je to povedal.
— Kaj je rekel? Leticija je zardela.
— Govoril je iste besede, o katerih sem ti že pravila.
— In nič drugega? — Je vprašal d' Albaniac.
— Da. A tudi to zadostuje.
— Seveda.
Ni je smel izpraševatl, sam pri sebi je pa pomislil:
— Noče mi vsega povedati. Že prav? Sam bom gledal Faul tonu na prste. In če opazim, da mi postaja nevaren, ga takoj odstranim.
Pogled na zaplenjeno letalo ga je odvrnil od teh misli. Kakor Leticijo, tako je zanimalo tudi njega izvedeti vse novo o novem svetu.
Ker je bil tehnično dobro podkovan in ker mu je dal grof Mossenigo podrobne informacije, je kmalu proučil enostavni mehanizem novega letala.
Aeroplan je obstojal Iz glavnega dela, podobnega galoši, v katerem sta bi-
la dva sedeža. Zadaj je bil pritrjen propeler ter višinsko in vodoravno krmilo. Na obeh straneh so bila kratka krila, pritrjena k ogrodju kakor ptičje peroti. D' Albaniac je takoj našel sistem ustroja, ni ga pa mogel razumeti.
— Treba bo vzeti vse narazen, potem pa poizkusimo sestaviti motor, ki ga goni tekoči zrak. Prav tako nerazumljiv je bil mehanizem za uporabljanje magneta. Kako je mogoče s pritiskom na ročaj tako neverjetno magnetizirati dve jekleni plošči, pritrjeni na sprednjem delu aeroplana? Zakaj magnet takoj izgubi svojo moč, Čim se obrne ročaj v nasprotno smer? Nepojmljivo!
Skrivnosten je bil tudi solnčni vpe-pelitelj, pritrjen na nosu letala. Ta čudni aparat je obstojal Iz majhne debele leče in okrogle škatlice, v kateri je bih dvajset zrcal Vse to je bilo vdelano i bakreno cev.
D* Albaniac je hotel preizkusiti str. šno orožje.
Nameril je vpepeljitelja na skupi dreves in pritisnil na petelinčka. Kake bi trenil z očesom, je zeleno liste p< rumenelo in se vnelo Čez dvajset s< kund je plamen uničil debla in veje. Ve ter je raznesel pepd po močvirju.
t
Štev. 220
cSEOttENSKI NAROD, dne 29. septembra 192>.
Stran i
Naprednjak*!
V petek zvečer na
volilni shod
Naprednega bloka,
ki se bo vršil
ob 20 uri v veliki
KAZINE
Govore kandidati Naprednega bloka gg. dr. Dinko Puc, Ivan
Tavčar in drugi.
Dnevne vesti.
Va LJubljani, dne 28. septembra 192h
— Volitve za industrijski odsek Zbornice TOI v Ljubljani. Včeraj so s« vršila pri Zvezi industrijcev pogajanja radi sestave enotne liste za industrijski odsek. Dosegel se je sporazum med vsemi interesiranimi skupinami in so se pogajanja uspešno zaključila. Po tem sporazTimu bo zveza industrijcev vložila kandidatno listo za industrijski odsek, Irafrotf Ise je sporazumno sestavila.
— Konferenca   predsednikov oblastnih
odborov. Danes se Je vršila pod predsedstvom ministra za socialno politiko dr. Go-sarja konferenca predsednikov oblastnih odborov vseh onih obiasti, ki so bile po zadnjih elementarnih nezgodah najbolj prizadete. Sklepi te konference bodo predloženi posebnemu minister!jal odboru, ki bo ukrenil vse potrebno, da dobi prebivalstvo prizadetih krajev primerno ipodiporo. Tako namreč pišejo beograjski listi. Iz prakse pa vemo, da bo treba še mnogo konferenc, predno dobe žrtve etementarnfh nesreč kako podporo, ako jo sploh dobe.
— Fiziološki kongres v Frankfurtu. Danes se je pričel v Frankfurtu letošnji kongres fiziologov Srednje Evrope. Naše fiziologe zastopa prof. medicinske fakultete na zagrebški univerzi dr. Peter JurlSlč
— Nemški poslanik na dopustu. Nemški poslanik na našem dvoru g. Ohlhausen je nastopil daljši dopust Nadomestoval ga bo ta čas svetnik poslaništva dr. Busse.
— Angleški poslanik v Splitu. Včeraj je dospel v Split angleški poslanik na našem dvoru g. Kenard, ki se Je mudil delj časa na lovu v Sloveniji. V njegovem spremstvu sta poslaniškf tajnik g. Smlrh in vojni ataše Karker. Danes je dospela v Split angleška eskadra, sestoječa iz štirih rušilcev in ene avifonske ladje.
— Dolžniki Slavenske banke podružnice Dunaj naj v lastnem interesu svoj naslov z navedbo dolžne svote javijo na A lom a Cbmpany, Ljubljana Aleksandrova c. št. 2, kjer dobe potrebne informacije (brez stroškov). 716/n
— Odmevi skupščinskih volitev. Okrožna organizacija SHS v Posušju pri Mostar -ju je vložila tožbo radi tatvine krogljic. 517 seljakov je pripravljenih pod prisego izjaviti, da so glasovali za HSS, toda v skrinjici HSS je bflo samo 150 krogljic. Okrožno sodišče je sedaj odredilo preiskavo zoper člane volilnega odbora. Za proces vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker se domneva, da so kroglji-ce pokradli radikali, ki so bili na zelo slabih nogah., a so kljub temu imeli nazadnje največ krogljic v svoji skrinjici.
— Okraden minister. Minister za izenačenje zakonov dr. "Angjelinović je bil na po-vratiku iz ZagTefca v Beograd v brzovlaku okraden. Vozil se je sicer v salonskem vozu, kjer je navadno dobro poskmbljeno za varnost visokih gostov, vendar se je pa tat skrivaj splazil v njegov vagon in mu ukradel obleko, denarnico in zlato uro. Minister je šele pred Beogradom opazil, da mu Je pustil tat samo pižamo in očala. Minister ima okrog 10.000 Din škode.
— Tudi učitelju proti uredbi o spremembah uradniškega zakona. Izvršni odbor UJU je na svoji včerajšnji seji sprejel ostro resolucijo, v kateri poziva vse svoje člane na boj prott nameravani spremembi uradniškega zakona, ki bo položaj učitlj-stva poslabšala namesto izboljšala. V Beogradu je sikUcano za danes protestno zborovanje učiteljev, a tudi vsa ostala društva v drŽavi so prejela poziv, naj skliče-jo protestne shode in dvignejo glas proti tej nakani vlade, ki hoče ponižati učitelje in jim skratiti že pridobljene pravice.
— Kongres zdravstvenih zadrug. Danes je bil v Beogradu Šesti kongres zdravstvenih zadrug. Kongresa se udeležujejo delegatje iz cele države. Zadruga ima v naši državi 21 podružnic z 19.204 člani. Vsaka podružnica Ima svojega zdravnika in svojo zalogo zdravil.
— Prihod nemških publicistov v Zagreb. Včeraj dopoldne je dospela v Zagreb skupina nemških novinarjev in publicistov. Potujejo po naši državi v naučne svrhe. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki zagrebške sekcije JNU podpredsednik g. Schlegel, tajnik g. VodvaFka in bijagajmk g. KrznariC* predstavnik Pen-kluba g. Mesaric in predsednik DHK g. Cihlar. Razen tega so bila zastopana pri sprejemu vsa uredništva, nemški generalni konzular itd. Gostje so se nastanili v hotelu »Esplanadie«. Po kratkem odmoru jih je sprejel v banskem dvoru veliki župan g. dr. Stopar. Popoldne so se gosti odpeljali v avtomobilih v zagrebško okolico. Zvečer so publicisti prisostvovali baletni predstavi v gledališču. Danes si bodo ogledali podrobno vse mesto, na kar se odpeljejo v Beograd.
— Lepi tisočaki — v škartni papir. Ko
se je pred meseci začelo šepetati, da bodo stare poštne spremnice več letnikov, shranjene na poštnem ravnateljstvu ljubljanskem, prodane papirnicam kakor škartni papir, smo se slovenski filatelisti obrnili na poštno ministrstvo, izrazili smo željo, naj se te spremnice prodajo domačim filatelistom, ki že toliko časa čakamo nanje. Pa vse zaman. Prodale se bodo že prihodnjo soboto na javni dražbi papirnicami kjer se bodo pod uradno kontrolo zdrobile v prah, iz katerega se bo izdelal nov papir. Tako bomo slovenski filatelisti prišli ob dragocene znamke, dVžava sama pa ob lepe tisočake, zakaj znano je, da papirnice škaTtni papir prebito slabo plačujejo.
— V povečanje lesne industrije. Iz Soteske nam poročajo: Na tukajšnji žagi kneza Auersperga se gradi strojnica za lokomobilo. Poslej boste v obratu turbina in lokomobila, vsaka s 50 k. s. za dva polnojarmenika. Knez Auersperg se je pogodil za dobo 8 let z lesnim veletrgovcem Javornikom iz Žalne, da Javornik preuredi žago po svoje in Jo rabi, a mora žagati samo hlode iz Auerspergovih gozdov. Auersperg pa je predelal svoj mlin v elektrarno, ki bo dajala električno energijo za razsvetljavo gradu in ostalih njegovih poslopij in za električen pogon domačih in poljedeljskih strojev. — Odtod se zvozi jako dosti lesa v Stražo in je cesta slaba ter nujno potrebna poprave, da ne bo trpela živfna in voznik.
— Preiskava v zadevi atentata na dr. Spaho. Preiskovalni sodnik v Sarajevu je pričel zaslišavati priče v zadevi atentata na dr. Spaho pred volitvami. Zaslišavanje bo trajalo delj časa, ker ie prič mnogo. Glavni krivec atentator Alajbegovič se nahaja v preiskovalnem zaporu.
— Otroci našli zlato v MHački. Včeraj se je nabrala na Cirkuškem trgu v Sarajevu gruča ljudi, ki so opazovali, kako sta dva otroka vlačila iz Milačke različne zlate predmete. Policija je z dečki preiskala ves kraj in res našla še nekaj predmetov. Najbrž so neznani tatovi ukradene zlate predmete pometali v reko.
— Gozdni požar pri Bihaću. V ponde-Ijek je izbruhnil velik požar v državnih gozdovih Šiši pri Bihaću. Požar je zavzel ogromen obseg. Gori 5 hektarjev gozda. Orožniki in seljaki so gasili kolikor je bilo mogoče. Škoda je velika. Najbrž so pastiru pustili žerjavico, ki jo je veter raz-nesel, da je zanetila požar.
— Samomor venerično bolnega. V Do-brigoždiu pri Mostarju je 471etni Ilija Medic že dolgo bolehal na neozdravljivi spolni bolezni. Nedavno je nenadoma znorel. Dobival je večkrat napade in pred dnevi ie med napadom pograbil nož ter se sam zaklal. Pomoč je bila prekasna, ker je Ilija zgubil mnogo krvi.
— Oženi se, da se reši kazni. V Splitu se je vršila včeraj razprava proti nekemu kmetskemu fantu, ki je posilil 161etno dekle. Na razpravi pa je izjavil, da dekletu ni hotel delati sramote in da se hoče ž njo poročiti. Sodniki so bili uvidevni in so razpravo preložili. V dveh mesecih mora obtoženec izpolniti svojo obljubo in se poročiti, sicer ga čaka najmanj eno leto ječe.
— Dete z dvema glavama. V vasi Srebrenice pri Sarajevu je porodila seljakinja Mileva Simić dete, ki je imelo dve glavi, štiri roke, a samo dve nogi. Dete je bflo izredno veliko in je tehtalo 8 kg. Porod je bil zelo težak in so zdravniki z največjo težavo rešili materi življenje. Dete je živelo samo 18 ur. Trupelce so izročili beograjski medicinski kliniki v naučne svrhe.
!z Ljubljane
. Napredni volilci! Udeležite «e volilnega shoda Naprednega bloka, ki Se bo vršil v petek, 20. t m. ob 8. ur) zvečer v veliki dvorani Kazine. Posebnih vabil za ta volilni shod se ne bo pošiljalo in udeležiti se ga Je častna dolžnost volil-cev Naprednega bloka.
—lj Klerikalna   bomba brez smodnika.
Danes je objavil «Slovenec» najemno pogodbo, ki jo je sklenil bivši gerentski svet s carinskim posrednikom g. R. Turkom za prostore v hiši linijskega urada na glavnem kolodvoru. Iz te pogodbe je razvidno, da mora plačevati g. R. Turk za te prostore 4400 Din na leto, da pa se najemnina lahko zniža ali zviša, ako se izpremene valutne razmete. Mestna občina si je torej v tej pogodbi popolnoma zavarovala svoje interese K dejstvu, da je dobil omenjene prostore v najem baš g. R. Turk, pa ugotavljamo, da se je to zgodilo pač zato, ker ni bilo drugega ponudnika, kajti prostori mestnega trošarlnskega linijskega urada se najiajado ne samo na železniškem svetu
ampak so tudi neprikladni za vsako drugo pisarno. Advokat menda ne bo tamkaj odprl pisarno, kapelica se tudi ne da napraviti tamkaj, trgovina še manj, ker sta obe mali sobici v prvem nadstropju, v ostalem pa je po naših informacijah plačal g. Turk, fcotfcor Je zahteval in predlagal bivšemu gereotskemu sveta mestni gospodarski urad. Bomba, ki Jo j o spustil «S*ove-nec», danes z objavo tozadevne pogodbe v svet, nima pravega smodnika!
— lj Mestna elektrarna. »Slovenec« si je te dni privoSčil tudi obratovodjo mestne elektrarne g. Vojteha Fortiča. češ, da so mu »pri srcu« zlasti pristaši klerikalne stranke. V koBkor smo informirani, lahko Izjavimo, da je poslovanje g. Fortiča vseskozi objektivno. »Slovenec« bi bolje stori], ako bi se pred objavo napada na g. Fortiča prej Informiral pri svojem somišljeniku inž. g. Soncu, kjer bi dobil tako točne informacije, da bi jih iz umevnih razlogov nikdar ne pTtobčS. Dejstvo je, da je par klerikalnih pristašev v elektrarni zagrešilo dejanja, ki bi morala imeti po službenem redu za posledico takojšen odpust iz službe. Namesto, da bi se to izvršilo, so ilh pustiH v službi še avanzirari. ker so na-pravi H škodo mestni občini. To bi lahko potrdil tudi inž. g. Sonc! Ršite raje o tem!
Shod
Naprednega bloka
za trnovski okraj
se bo vršil danes v sredo ob 8* zvečer v gostilni pri Sokliču (Pred konjušnico). Govore: dr. Dinko Puc, Ivan Tavčar in drugi
kandidati Naprednega bloka. Pristaši Naprednega bloka se
pozivajo k čim večji udeležbi!
— lj Sanje klerikalnega kandidata. Poročajo nam, da se je nekemu kandidatu na klerikalni listi sanjalo, da bo zopet postal »referent« v gotovem odseku občinskega sveta in da bo zopet deležen raznih komisijskih voženj in dijet. Sanjalo se mu je tudi to, da bo zopet hodil naročat v neko tovarno razne potrebščine za svoj referat in da bo za zrmo zopet dobil zastonj novo obleko. Pa tudi v sanjah ne gre vedno tako, kakor bi si človek želel. Ko se ie kakor nekdaj zglasil v tovarni z naročilom, mu je tovarniško vodstvo povedalo, da ni več »referent« in da ne bo nič — z novo obleko. Baje je na to grdo zaklel, se prebudil in se — popraskal za ušesi v skrbeh, kai bo 2. oktobra.
— lj O higijeni v Ljubljani. Iz poljanskega okraja poročajo k naši včerajšnji notici o nehigijenski greznici na dvorišču hiše mestnega pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu: Res ie škandal, da razmetava mestna občina pod sedanjim klero-radikalnim režimom milijonske vsote za razne nenujne stvari, kakor n. pr. za tlakovanje Kongresnega trga, za usmiljenke pri odkupovanju pogrebnih koncesij itd. nima pa toliko denarja, da bi svoje lastne hiše spravila v red in da bi poskrbela za par desk, s katerimi bi odpravila higijenske nedostatke v njih. Nesmotreno gospodarstvo pod sedanjim režimom se kaže povsod in je značilno zarej dejstvo, da podrejeni občinski organi ne morejo izposlovati najnujnejšega, kar bi bilo le v korist občinskemu gospodarstvu samemu. Zato pa bomo v nedeljo tudi pošteno obračunali s klero-radfkalnim režimom!
Shod
Naprednega bloka
za poljanski okraj
se bo vršil danes, v sredo ob 8. zvečer v salonu gostilne pri Ko-šaku (Kopitarjeva ul.). Govorijo dr. Dinko Puc in drugi kandidati
Naprednega bloka. Pozivamo  vse  somišljenike k čim večji udeležbi!
—U Nastavljanje v mestni službi. Današnji «Sk>venec» trdi, da je bila pod bivšim gerentskim svetom sprejeta v mestno službo cela vrsta ljudi brez stvarne potrebe. Treba Je pogledati samo imenik teh ljudi, pa je takoj razvidno, da so bili nekateri nastavljeni samo na izpraznjena mesta, drugi pa iz neobhodne potrebe, k te liste je tudi razvidno, da so v njej pristaši vseh strank. «Slovenec», ki so mu informacije na magistratu gotovo na razpolago, naj poleg te liste pregleda tudi listo onih ljudi, ki so biH nastavljeni pod kleroradikalnim režimom, pa bo dognal, da so sami klerikalci in k večjemu kak radikal. Pod tem režimom je bite nastavljena cela vrsta ljudi, za katere v proračunu sploh ni kritja. Nastavljeni so brli zgolj iz partizanskih namenov. Kar se tiče očitka, da je bil nastavljen v mestni službi sin enega izmed bivših gerentov, ugotavljamo, da je bil dotičnik že prej na magistratu in da je bil samo reaktiviran. Sicer pa imajo klerikalci najmanj povoda očitati kaj v tem pogledu, ker je bil pred meseci sprejet v mestno službo brez vsake kvalifikacije brat člana sedanjega sosveta, neki drug član sosveta pa je spravil na magistrat celo svojo hčerko. Glede «Slovenčeve» trditve, da so bili nastavljeni na magistratu ljudje, ki so bili predkaznovani zaradi tatvine, ugotavljamo, da se je klerikalna gospoda pri tem želo zmotila, ker more najti take ljudi sa-
SHOD
-  NAPREDNEGA BLOKA
skupno za šentpeterski in vod-matski okraj — se vrši jutri, v četrtek, zvečer ob 8. uri v gostil -in g« Leopolda Zupančiča, Ahac-
ljeva cesta. Govore gg: dr. D. Puc, Jos. Turk,
Iv. Tavčar in drugi. Vse cenjene somišljenike vabimo in prosimo, da se shoda pol-nostevilno udeleže. — Zdravo!
Napredni blok.
mo v svojih vrstah. Zaradi drugih laži bodo prizadeti «Slovenca» še sami prijeli za ušesa.
—lj Za koncert tenorja Šimenca se vrši predprodaja vstopnic od včeraj dne 27. trn. v Matični knjigarni, Kongresni trg.
—Ij Pogreb dr. Čerinove soproge. Ju
tri ob štirih popoldne se bo vršil pogreb prerano  umrle  soproge višjega kapelnika dr. Josva Cerina in sicer z glavnega ko lodvora na pokopališče k Sv. Križu.
— lj Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo za mehansko-tehniške obrti v Ljubljani (Ledina) bo v soboto dne 1. oktobra 1927. od 14. do 18. ure. Natančnejši podat ki so nabiti na veznih vratih.
— lj Vpisovanje obrtnih vajencev in va-jcnk na obrtni šoli pri Sv. Jakobu in na Vrtači se vrši v nedeljo, dne 2. oktobri dopoldne. Vajenci in vajenke se morajo pri vpisovanju izkazati z odpustnico osnov ne šole ter z obrtno knjižico. Obenem je plačati Din 15. Obiskovanje obrtnih nadaljevalnih šol je za vse vajence in vajenke po obrtnem redu obvezen.
— lj Otvoritev sezone 1927/28 na Šentjakobskem gledališkem odru. V soboti), dne 1. oktobra otvori Šentjakobski gledališki oder v Florijanski ulici sezono 1927/28 z Alojz Kraigherjevo trodejansko diramo »Školjka«. V nedeljo, dne 2. oktobra se ista ponovi. Vstopnice so v predprodaji v tr gcvfni Peter Šterk na Starem trgu.
— lj Organizacija elektromonterjev za Slovenijo naznanja, da se vrši v nedeljo dne 2. oktobra ob 10. uri dopoldne v restavraciji pri Levu (Gosposvetska cesta) njen ustanovni občni zbor. Prosimo torej vse elektromonterje, da se istega v čim večjem številu udeleže. — Odbor. 715/m
—lj Angleško sukno za moške obleke najfinejše kvalitete, dobite Po solidnih ce nah pri Franc Pavlin, Gradišče 3. 106-1 —lj Težka nesreča. Pri gradbi mestne stavbe za artilerijsko vojašnico se je vče raj okoli 15.30 pripetila težka nesreča. Zidar Miha Golob, ki je nosil malto po zidarskem odru, se je spodtaknil na cunji, ki mu je molela iz čevlja in padel raz oder, približno 5 metrov globoko. Dobil je težke poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v bolnico.
• Razstava in zaloga   pletilnih strojev
vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju v Ljubljani. Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104
— lj Cercle francais v Ljubljani otvarja s 3. oktobrom t. 1. pouk v francoščini in sicer: I. tečaj za začetnike ob pondeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. ure;-predava g. profesor Južnič, II. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure; predava g. prof. dr. Novak; IL b tečaj ob sredah od pol 19. do pol 20. ure; predavatelj isti; III. a tečaj ob torkih in petkih od pol 19. do pol 20. ure; predava ga. Belč francosko slovnico v francoskem jeziku; III. b tečaj ob pondeljkih in četrtkih od pol 19. do pol 20. ure; konverzacijo vodi g. baron Knorring. Obiskovalci tečaja bodo plačevali mesečno Din 25.—, lahko pa obiskujejo več tečajev. Ti tečaji se bodo vršili na »Moškem učiteljišču« na Resljevi cesti. Prijave sprejema služitelj g. Anton Dolenc ravnotam pritlično in sicer 28., 29., 30. septembra in 1. oktobra od 17. do IS. ure. Prijavi se lahko po pošti z dopisnico, pristopi se lahko tudi prvi teden oktobra t. L Odbor.
Iz Ceija
— c Občinske volitve v občino Celje— Okolica so razpisane za nedeljo, dne 20. novembra 1927.
— c Prosto stanovanje. Stanovanjsko sodišče v Celju Tazpisuje prosto stanovanje na Kralja Petra cesti št.ll. Upravičeni reflektanti se naj zglasijfo v pisarni stanovanjskega sodišča.
— c Volilni imeniki za volitve v trgovsko, industrijsko obrtno zbornico v Ljubljani so razgrnjeni na mestnem magistratu v sobi št. 2 med uradnimi urami na vpogled. Reklamacfjski rok poteče 8. oktobra.
— c Umrl je na Teharju pri Celju ugledni posestnik in gostilničar gosp. Ivan Šusfcerič. Znan je bil kot vrl narodnjak. Celjani so k njemu radi zahajali na izlete. N. v m. p.!
— c Mestno gledališče v Celju. Uprava mestnega gledališča je objavila za sezono 1927/28 repertoar. Iz repertoarja je razvidno, da se bodo v prvi vrsti vprizarjaia slovenska, ozir. jugoslovanska dela, zlasti novitete, poleg tega pa tudi značilna dela drugih literatur kot merilo za domače literarne proizvode. Na repertoarju so poleg slovenskih (in iugiosdovansfclh dramaJtžkoM tudi dela grških, angleških, nemških, ru-skfih, francoskSh m nordifeflflm pteate"*jev» Poleg literarnega se bo pridno gojil rudi ljudski repertoar in otroške predstave. Igralce, ki bodo posvetili svoje moči našemu gledališču poznamo kot dobre moči |n je gotovo pričakovati, da fc>odo pod umetniškem vodstvom g. ravnatelja Bra-tine stali na višku. Oder ie preurejen modernemu stremljenju primerno. — Sezona se otvori 6. oktobra s Cankarfevnnl »Hlapci«.
JAVEN SHOD
-  NAPREDNEGA BLOKA -
se bo vršil v četrtek dne 29. t. m, ob 20. v gostilni gosp. Batiča
(Reininghaus) v Šiški. Govore gg. dr. Dinko Puc, Ivan Tavčar in drugi. Pristaši Naprednega bloka v Šiški vsi na shod!
Za ob mske volitve 2. oktobra v Ljubljani
3. sita-
Volitev konča
ob 5. uri popoldne.
Iz Maribora
— m Prazna stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih 10 stanovanj v Mariboru in okolici. Ir.te-resentje naj si stanovanja ogledajo in vložijo prošnje najkasneje do četrtka opoldne. (Sicer pa dodeljevanje stanovanj sedaj Itak nima nikakega smisla, ker ga lahko h\^.: posestnik po eda j veljavnih določbah stanovanjskega zakona s 1- oktobrom že zopet odpove.)
— m Naraščanje Drave. Vsled neprestanega deževja in zadnjih nalivov ie tudi Drava zelo narasla. V Mariboru je narasla za dva in pol metra. Če deževje ne bo prenehalo, se je bati, da bo Drava zlasti v spodnjem toku od Ptuja naprej zopet prestopila bregove in poplavila okolico. Bil bi res že skrajni čas, da bi klerikalci enkrat izpolnili svoje dolgoletne obliube in zlas:i sedaj, ko so zopet na vladi in se na vlado ne morejo več izgovarjati, poskrbeli z.t po-trebne kredite za nujno potrebna regulacijska dela.
m Napredne volflce ponovno opozarjamo, naj se prepričajo, ali so vpisani v volilne imenike. Sedaj se vrši na magistratu uradni popravek imenikov in ima vsakdo pravico zahtevati vpis ali izbris. Pazite pa tudi, da ne ostanejo vpisani nasprotniki, ki so se že izselili iz Maribora in nimajo več volilne pravice.
Novice iz Splita
Split, 27. sept. 19?? Internacionalna   avtomobilska dirka.
Avtoklub kraljevine SHS, sekcija Split je priredil v nedeljo avTomotrilsko in motoci-klrstično dirko pri Omišu na krožno daljavo $2 km. Dirka je uspela v Polno zadovoljstvo športnikov in ljubiteljev sporta. Na motociklu je zmagovalec g. A. Perašič, na avtu pa Fritz Deutsch. Večjih nesreč ni bilo.
Boksarske tekme. Zadnji čas se je razvil ta ameriški sport tudi v Splitu. V nedeljo smo videli na športnem igrišču 6 boksarjev - tekmovalcev. Tekmovalo se je v treh kategorijah. Zanimiva ie bila borba v težki kategoriji. Nastopil je prvak naše države znani Splitčan TomiC pr~*i prvaku Nove Zelandije. Na koncu sedne runde si je zvrnil Tomič nogo in je ostal boks-mat'h neodločen. Ze začetek boja je poka/jI. da je prvak Nove Zelandije v premoči. Tomič je poskušal ves čas priti v napad. In če tudi mu je to parkrat uspelo, je ostal ita-sprotnik, po vseh strašnih udarcih Tomiča svež. Modric je pokazal veliko tehnično nadmoć in rutino na terenu, tako, da so /a našega prvaka v prihodnjem boks-matehu slabi izgledi.
Porota v Kotom. Na porotni obra v* navi v Kotoru proti Grginu, očetu in sinu, ki sta obdolžena umora pok. Žica, sta bila cba ponovno oproščena. Na predlog in pritožbo državnega pravdnika pa so oba zopet obdržali v zaporu.
Živa voda v Koprivnu. V tnali vasici Koprivno. daleč v gorah so donašali vaiča-ni vodo 8 do 10 km daleč. Po ustnem izročilu pa bi moral biti studenec v vasi. kjer so pred več stoletji zajemali vodo. Neki starec je določil kraj. kjer naj bi bil prvotni vrelec. Kopali so 10 m globoko in naleteli na živo vodo v veliko veseHe revnih vaščanov.
Ugledni tujci v Splitu. Z brzovlakom je prispel danes kontreadmiral g. VVikerhau-ser in brigadni general g. Vladimir Mflojko-vič, dospel ie tudi minister in narodni poslanec dr. Prvislav Grizogono in dr. Ante KandijaS. svetnik Stola sedmorice iz Za-grtba. V SpHtu biva tudi glavni urednik »Jugosl. Llovda« g. Ivan Malinar iz Zagreba.
Cementna tovarna »Majdan« je prešla v roke ameriškega milijonarja Petrino-vič Comp. To je največja tovarna cementa v Dalmaciji, kl producira dnevno 60 vagonov cementa. Veliko podrjetje je bilo prej v italijanskih rokah. Ameriški rodoljub, ki je doma iz Supetra na Braču in se je povzpel v vrste ameriških in svetovnih finančnikov, hoče tovarno še povečati in moderno rekonstruirati. Znano je, da konzumira Amerika v veliki večini cement iz Dalmacije. Imenovani je kupil tud! velik magacin kolonijalne firme Paskesc & Aljinović na Francoski obali v Splitu, kjer namerava graditi ogromno stavbo, kje* bodo nameščeni biroii njegovega parobrodi^kega društva, hoteli, trgovine in dr. prav po ame-TiSkem vzorcu. Stavba fe bila prvotno določena na 15 nadstropij, je pa baje občina proti temu, ker bi ta miniaturni nebotičnik zaprl krasen rac^gled raz Marjatia. Stavba bo imela samo 7 nadstropij.
Parnik Karagjorgje je danes pripeljal v Split udeležence mednarodnega kongresa «rrttženjc za pospeševanje tujskega prometa. Zastopani »o predstavnik! turizma iz Švice, rfolandije, Avstrije. Nemčije. Italije. Madžarske. BolgarMe. ČeSke, Potfske in Anglije. Ugledne goste je pozdravil mestni načelnik dr. Tartalia. Udeletžniki kongresa se odpeljejo v Boko m Dubrovnik, potem nazaj v Split kjer si ogledajo okolico, kongres pa dovršijo v Rogaški Slatini. Med potom obiščejo vse otoke, k) pridejo v postav za letovanja, dalje vse kraje zgodovinske važnosti ob nagi obali in vse. ki se odlikujejo po svoji naravni krasoti.
70
Stran I.
«S C O V ENSKI NAR OD» dne 29. septembra 1927.
-tev. 220
Vodiška Johanca v drugi izdaji
▼ Konnersreuthu, — Rravo ozadje nenavadnih pojavov. — O kakem čudežu ne more biti govora.
Inozemski, zlasti nemški listi, priob* čuje jo zadnje čase obširne članke o ču* dežu, ki se je zgodil v Konnersreuthu v Nemčiji, kjer se je pojavila vodiška Johanca v drugi, znatno izpopolnjeni izdaji. To kmetsko dekle po imenu Te* režija Neumann, kaže v verski ekstazi znake silnih fizičnih muk.
Znani pisatelj Maks Brod se je mu* dij te dni v Konnersreuthu in je podal sotrudniku «Lidovih Novin» zanimivo izjavo o Tereziji Neumannovi. Sotrud* ni ga je vprašal, je*li dobil vtis, da gre pri tem za navadno sleparijo? Pisatelj Je odgovoril, da je dobil ravno nasprot« ni vtis. Vsi, ki poznajo Neumannovo, so prepričani, da je vseskozi poštena, pač pa spadajo njeni člani med verske fanatike. Pisatelj sam smatra, da je sleparija izključena. Podzavedna avto* sugestija je po njegovem mnenju tako zelo sorodna verskemu fanatizmu, da je težko reči, kje se konča prvo in pri« cen j a drugo.
Publicist N. Natonek je izdal o Tereziji Neumannovi brošuro pod našlo* vbm «Svetnica — bolna sleparica?» V, tej brošuri navaja avtor vse pojave, ki so v zvezi s čudežem v Konnersreuthu. Natonek piše: Kmetsko dekle Terezija Neumannova je bilo več let težko bol« no in slepo. Naenkrat je spregledalo in vsi znaki  bolezni so izginili. Akutno vnetje slepega črevesa je izginilo v hi* pu, ko se je zdravnik že pripravljal k operaciji. Na rokah, nogah in prsih ozdravljenega dekleta so se pojavili na* enkrat sledovi ran. Od velikega petka 1926 teče iz peterih ran vsak petek kri. Od Marijinega vnebohoda leta 1926 kr* vavi samo rana na prsih, sicer na levi strani nad srcem. 19. novembra 1926. so se pojavili znaki ran tudi okrog gla* ve in se ta pojav ponovi redno vsak petek. Vsak petek ima Neumannova v ekstazi vizije in vidi križevo pot. Nje* ne   izpovedi   so   protokolirali razni znanstveniki. O Veliki noči 1. 1926. je imela Neumannova vizijo, iz katere je spoznala, da mora za Kristusa ne le tr* peti, marveč tudi veseliti se. In res nje« nc rane dva petka zaporedoma niso kr« vavele. Od Velike noči leta 1926 Neu* mannova ne je in ne pije. Tudi poprej je jedla zelo malo. Zdaj zavžije dnevnu samo košček hostije v žlici vode. Ho* stije ji prinaša domači župnik.
Tako piše Natonek. Pisatelj Max Brod je videl rane in prepričal, da Neu* mannova v ekstazi res vidi križev pot. Na vprašanje, kako si razlaga te zagos netne pojave, je odgovoril:
— Miilim, da jc treba presojati te pojave kot izraz verskega fanatizma. Taki pojavi so sicer zelo redki, vendar jih pa naravni zakoni ne izključuje jo. Terezija Neumannova živi v razmerah, ki izključujejo vsako trezno presojanje verskih problemov. Zanimivo je, da se po železnici ni še nikoli vozila in da ie živela vedno doma. Najoddaljenejši kraj, kamor je stopila njena noga, je Cheb, ki je oddaljen komaj eno uro od Konnersreutha. S tem pa še ni vse
pojasnjeno. Neumannova je vse življe* nje razglabljala Kristusovo trpljenje. Od mladih let je mislila samo na to. Sočutje s trpečim Kristusom se je pri nji tako silno razvilo, da je dobilo sled« njič konkretni izraz na njenem telesu. Saj vidimo slične, seveda ne tako izra* zite pojave, vsi na svojem telesu. V zadregi ali jezi človek zardi, v strahu prebledi itd.
Pri Neumannovi igra važno vlogo tudi bolezen, ki jo je mučila dolga leta. Njeno duševno življenje razpolaga se* daj z ogromno silo in se približuje fa* kirstvu. Seksualno življenje, ki je pri normalno razvitem človeku podlaga vsega nehanja, je pri Neumannovi po* polnoma okrnjeno. Iz tega sledi, da so se morale njene duševne sile razviti v drugo smer. Vera kot izraz duševne sile je zmožna največjih podvigov, pa tudi največjih zločinov. Pri tem je po* stransko vprašanje, je*li vera prava ali ne. Nesporno je samo to, da Neuman« nova veruje v Kristusa in njegovo trp* ljenje. To je njeno subjektivno stanje, vredno že samo po sebi občudovanja. Objektivnega dokaza za ali proti trdit* vam katoliške cerkve glede Kristusa in njegovega trpljenja pa ta pojav ne nu* di. Človeška duša je zagonetka, ki je nihče ne razume. Ko je Flaubert opiso* val smrt svoje Madame Bovarv, je imel več dri v ustih silen okus po strupu. To dokazuje, s kako intenzivnostjo je pisatelj preživljal v svoji duši usodo Madame Bovarv. Pri tem je zopet po* stransko vprašanje, da*li je Madame Bovarv obstojala ali ne.
O kakem čudežu, kakor jih servira katoliška cerkev svojim lahkovernim ovčicam, torej ne more biti govora. — Vse, kar se dogaja z Neumannovo, je samo izraz njenega verskega fanatizma.
Strahoviti nalivi v alpskih deželah
Kakor smo že na kratko poročali, je zadela del Švice in Tirolske strahovita nevihta, ki je povzročila ogromno ško* do. V soboto in nedeljo je lilo kakor iz škafa. Vse reke in potoki so presto* pili bregove. Na Tirolskem sta zlasti prizadeti zillerska in wipptalska dolina. V Švici je ustavljen ves promet med Bellinzono in Churo. V vasi Tavanasa so valovi odnesli neko hišo in železni* ško čuvajnico. Pri tem je utonilo osem eseb. Reka Wildbach v Casaccia je po« plavila celo vas, tako da so si prebi« valci komaj rešili golo življenje. Zve« čer je začelo v gorskih krajih snežiti. Po zadnjih poročilih so začele vode pas dati, tako da je največja nevarnost mt» nila. Tudi reka Arva je prestopila bre* gove. V Ženevi je voda vdrla v mnoge kleti. V pristanišču Lugano se je poto* pil v noči od sobote na nedeljo parnik <'Ticino». — Reka Arva je povzročila ogromno škodo v krajih Gornje Sa* vojske m tudi v okolici Ženeve. 2^ m visok nasip pri Etrembieresu ni mogel
kljubovati pritisku vodnih mas. Tudi reka Foron, ki se izliva v Arvo, je na* pravila mnogo škode. Na nekaterih krajih stoji voda na polju 1 meter vi* soko.
V ponedeljek je voda popolnoma porušila v Porenju nasip na lichten* steinski strani Rene. Izpod jedla je ste* bre železniškega mostu, tako da vise tračnice v vodo. Postaj enačelnik v Cha* nu pri Buchsu je utonil. Pogrešajo tudi njegovo ženo in več lichtensteinskih gasilcev. Brzojavne in telefonske zveze z Lichtensteinom so pretrgane. Iz Ino* mosta poročajo, da so plazovi na mno*
gih krajih zasuli brennersko železnico. Velik plaz je zasul železnico tudi se* verno od Franzensfeste. V nedeljo po» noči so poslali na zasuto progo pomož* ni vlak z delavci. 2 km od Franzensfe* ste vodi železniška proga čez most, pod katerim teče pritok Aisack. Voda je očividno most izpodjedla, ker se je po« drl v hipu, ko je vozil čezenj tovorni vlak. Strojevodja se je rešil na ta način, da je skočil iz vlaka. Vsi delavci so padli z vlakom vred v vodo in utonili. Železniški promet med Franzensfestom in Brennerjem je ustavljen.
Makedonska vročebrvnost pred poroto
Porotna obravnava proti atentatorju Proševu na Dunaju, — Kako je bil izvršen ponesrečeni atentat. — Obtoženec taji, da
bi bil kot atentator najet.
Dunaj je zadnja leta središče senza-cijonalnih procesov vseh vrst. Pred dvema letoma je vzbujal veliko pozornost proces makedonske emigrantke Menci-je Carniciu, nato sta sledili senzacijo-nalni razpravi proti inž. Mareku in Nelly Grosavescu, zatem se je obravnaval prosluli schattendorfski dogodek, ki je dal inicijativo za krvavi dunajski puč in te dni obravnava sodišče zopet veliko politično afero: ponesrečen atentat plesnega učitelja Proševa na makedonska voditelja Ivanova in dr. Atanasova. To je že drugi slučaj, da obravnava dunajska porota makedonske zadeve.
Povodom te razprave ugotavlja dunajsko časopisje, da Makedonci, ki so se že pop reje in med svetovno vojno medsebojno pobijali, tudi v tujini, kjer iščejo zatočišča, nadaljujejo svoj ogaben posel. VoČigled neprestanim zločinom in klanju med Makedonci je res čudno, da to ljudstvo še ni izumrlo. Dunaj, ki je glavno zatočišče makedonskih emigrantov, je že drugič pozorišče običajnih makedonskih atentatov. Že iz procesa Carniciu je bilo razvidno, da se Makedonci ne pobijajo iz osebnih ali idealnih razlogov, marveč da so plačani z desne in leve strani. Njih delo je pre-računjeno v najmanjše detajle in znajo se napram oblastem spretno zavarovati. To dokazuje slučaj Carniciu, ki se je dala na nosilnicah prinesti v porotno dvorano, markirala umirajočo in je zato našla usmiljenje v očeh porotnikov. Je* dva na svobodi, jo ie odrinila v domovino in se poročila. In tu rodi otroke, ki bodo nadaljevali njeno delo .. Dunaj je pač desinteresiran na političnih kupčijah, ki jih imajo Makedonci med seboj in ki jih nihče ne razume. Časopisje energično zahteva, da se komedija procesa Carniciu ne sme ponoviti. Zakon velja za vse, tako za tujca kot za domačina. In če se dožene, da je Prošev samo orožje taznih visokih politikov, potem se naj da tem, ne oziraje se na njih položaj, razumeti, da jih Dunaj noče več trpeti. Dunaj ima .s, mojimi ljudmi dovolj opravka...
★
Našim Čitateljem bo gotovo še v spominu ponesrečen atentat, ki je bil lani izvršen na oba makedonska vodi*
telja Ivanova in Atanasova. Dne 11. de-
cembra 1926 dopoldne je prišel Ivanov v stanovanje svojega kolega Atanasova, da se od njega poslovi. Ko sta hotela prijatelja oditi iz stanovanja, se je pojavil Prošev. Počil je strel, ki je preluk-nal Ivanovu klobuk, od strahu pa je ta padel na tla. V naslednjem trenutku je vstopil v predsobo Atanasov. Jedva ga je Prošev ugledal, je oddal nanj dva strela, ki pa sta zgrešila cilj. Atanasov je bežal in se skril v svojo sobo, za beguncem pa je Prošev oddal še pet strelov, toda nobena krogla gs. ni zadela. Ivanov se je medtem otresel strahu in splazil se je za hrbtom Proševa v kuhi* njo. Prošev je trikrat streljal za njim, ne da bi ga zadel, pač pa je težko ranil gospodinjo Atanasova, Frančiško Horni-ček, ki je bila zadeta v trebuh.
Atentator je nato zbežal na ulico, a Ivanov in Atanasov za njim. Pasantje so sicer skušali begunca, ki je imel dva samokresa v roki, ustaviti, toda grozil je vsakomur, da bo streljal. Udal se je stražniku, ki mu je prišel nasproti in v lomi jeni nemščini rekel:
»Jaz streljal politično, jaz ustrelil zgoraj vse, pri policiji povedal vse.«
Boris Prošev, plesni učitelj iz Sofije, sedi sedaj pred porotniki. V preiskovalnem zaporu ie povedal precej čudno zgodbo, ki je dovedla do aretacije Ivanova in Atanasova. Rekel je, da se je la ni v poletju seznanil z obema. Bil je politično pristaš Atanasova in poučen o njegovih načrtih. Dr. Atanasov in Ivanov sta ga baje nagovarjala, naj spravi s sveta odličnega vodjo makedonskih avtonomistov, *oda upiral se je temu, nakar sta mu onadva grozila s. smrtjo. Boječ se za svojo varnost, je zasnoval atentat proti Ivanovu in Atanasovu. Preiskava pa je pokazala, da si je Pro* šev zagovor izmislil, nakar sta bila Ata* nasov in Ivanov izpuščena. Pač pa je bolj verjetna kombinacija, da je bil Prošev najet od takozvane macedonske organizacije «Imro» in da je dobil na« log, da odstrani voditelje federalistov Vlahova, Ivanova in dr. Atanasova. Prošev je Ivanovu tudi predočil pismo, v katerem organizacija veli, da naj do* bavi «prvovrstno robo* in če ne dobi «prvovrstne robe», potem naj dobavi «dva zaboja manj vredne robe». Pod
robo je seveda razumeti glave make* donskih federalistov.
Pri obravnavi je obtoženec izjavil, da se ne čuti krivega v smislu obtoz* niče, da je bil namreč za umor plačan in naročen iz Sofije. Prizna samo, da je imel namen Ivanova ustreliti. Ko mu je predsednik rekel, da je preisko= valnemu sodniku izpovedal, da je hotel svojega bratranca Ivanova ustreliti, ker ga je smatral za srbskega agenta, ki je rovaril proti avtonomističnim težnjam Makedoncev, je obtoženec izjavil, da je to izpovedal v razburjenju in se važnosti izjave ni zavedal.
Razprava, ki vzbuja obilo zanima* nja, se nadaljuje.
Danes premijera I
Ženo z di/emo dušama
Pretresljiva drama osamljene dekl ce.
Dvojno vlogo tekmovalk igra lepa in zapel|iva
Norma Shearer
Izven piograma: dva izvrstno posrečeni šali.
Predstave ob 4, pol 6, pol 8, 9.
ELITNI KINO MATICA
Tek ton 2124.
bnnpri onrlično
IA.pl UU UUUIOUU
DVOBOJ.
Gizela je bila evkrat srečna. Pred mesecem dni je namreč nek večer po Ljubljani hodila in fante lovila.
Ker ima Gizela mnogo znancev i: prijatelj^r? ki so ji že večkrat darovali srce, kozarec vina in večerjo, je naenkrat naletela kar na tri fante, ki so ji zagotavljali, da brez nje ne morejo živeti.
Gizela je bila v zadregi, nobenemu se ni hotela zameTiti, nobenega ni hotela odsloviti.
Pa so fantje sami žrebali, kdo bo ostal njen ljubimec« žrebali so pa kar s pestmi, jeli so se namreč za Gizelo boriti, udaru so padali po glavah, a Gizela je stala ob strani in se zadovoljno hahljala.
Jurček je zgubil svoj klobuk, pal mu je v blato a Murčku je tekla že kri iz nosa.
Tedaj je pa pristopil stražnik: »Za noco; je dvoboj končan, Gizela na stražnico bo treba iti«. Fantje so se žalostno spogledali, tretji kavalir Andrej , je bil najbolj jezen, saj je mislil da bo iz tega dvoboja odvede! Gizelo v svojo štalico, ker se bosta onadva gotovo pošteno pretepla in v svojem dvoboju na vse pozabila.
Da ne bo treba fantom skrbeti za Gi-zelino prenočišče, bo zdaj shranjena en teden pri sodišSu, Hjer bo zaprta radi vlačuganja.
[3
odda v najem za 1. november 1927
večji trgovski ozir. pisarniški prostor
v Dalmatinovi uliti 13. zraven hotela Štrukelj
Pojasnila se dobe med uradnimi urami pri upravitelju v Mestni hranilnici 2181
t
Mestni pogrebni rarod.
Pogreb moje neskončno ljubljene in nepozabne
7V* • ini
oziroma naše predobre, zlate mamice se bo vršil v četrtek, 29. t. m. ob štirih popoldne z glavnega kolodvora Ljubljana na pokopališče k Sv. Kriku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v v petek, dne 30. t. m. ob devetih dopoldne v frančiškanski cerkvi
V Ljubljani, dne 28. septembra 1927.
Višji kapelnik dr. J os. Ceriti, soprog. — Med. dr. Josip Čerin, sin. — Leo-poldina vdova D&rfier rojena Ćerin ; Bogumila, učiteljica - hčeri. — JPoldka D&rflerjeva, vnukinja — in ostali so-vodniki.
Kemična pralnica in barvanje oblek
* najrazličnejših barvah izvr. šuje dela v  najkrajšem času
pri najnižjih cenah
Anton Boc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 61.
• Tovarna: Vič-Glince
suhe jedilne gobe
itd. kupuje vsako količino
1.1
Ljubljani
2183
Blagajničarka
zmožna slovenskega in nemške* ga jezika, z večletno prakso — išče službo. Nastopi lahko ta» koj. — Ponudbe pod »Blagajni* čarka/2176* na upravo «Slov. Naroda*.
Hiromant
je prišel za kratko dobo. — Gleda na roke in pove: pro* šlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 10.—12. dopoldne in od 3.—7. popoldne. — V. Timofijev, Ljubljana, acHotel južni kolodvor*, soba št. 9/L 2170
Francoščino
in nemščino temeljito poučuje strokovno izprašana učiteljica. Sprejema od 1.—4. ure. — Na* slov v upravi «S1. Nar.». 2150
Abonenti
se sprejmejo na dobro meščan* sko hrano. — Abonma dnevno Din 12.— in Din 17.—. — Restavracija pod aSkalco-D, Mest* na trg 11. 2173
Lepo ležeča parcela
(Cesta pod Rožnik) ca. 5800 m3 — ugodno naprodaj. — Ponud* be pod «Domovina/2182» na upravo «Slov. Naroda*.
Veliko ppedtisKariia ženskih ročnih dei
za trgovino, solo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blag;u. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13
Popolnoma suha ena
BUKOVA DRVA
v polenih ali razžagana, kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka ARBOR d. cL, Dunajska c 50 v vsaki množini od lm* naprej.  Dostavlja tudi na dom. Telefon 2546.
KLlSARNA „JUGOGRAFIKA"
TISKOVNA IN ZALOŽNA ORU*8A Z. O. Z.
Vse vrste klišejev, črtne in avtotipije, izdeluje  po predloženih risbah,   peropisih ali slikah za navaden tisk aH za fine j so izvedbo \ eni ali več   barvah,  točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenCno nizkih cenah.
LJUBLJANA. žV PETRA NASIP 23-
Ali se želite docela iznebiti
protina
in
Po vsem svetu gre glas, da je iz* najden nov pripomoček proti revma» tizrou protinu in rshiasu. Te strahot« ne bolečin« se vgnezdrujejo tako v siromašni delavčevi kolibici, kakor v sijajni palači bogataševi; povsod išče' jo svoje žrtve, prihajajo pa nepričakovano. Kdo jih ne pozna — ako ne iz lastne izkušnje, pa vsaj po tožbah svojih bližnjih. Znano je, koliko muk mora prestati na revmatizmu bolni in kako nevarne posledice lahko na» stanejo iz tega. Bolečine se vsak dan množe, na raznih mestih se pojavljajo otekKne v sklepih, roke in noge ohromc, pogosto se pa ta bolezen pojavi tuda na očeh.
Mnogo j« pripomočkov, ki odstranjujejo samo bo» ločine. Znameniti zdravniki so se ljubosumno bavili -tem, da te bolezni popolnoma uničijo, pa so našli pot do zdravja v lahko izvedljivem domačem pitju, ki bo naposled siromašne bolnike rešilo teh mučnih bolečin Dajem vam priložnost, da se o tem prepričate, ker vsakemu, kdor mi piše, pošljem
POPOLNOMA ZASTONJ poučno razpravo in majhno poizkusu j o. Ta način zdrav* ljenja ima že na tisoče in tisoče privržencev — pridru» žito se tudi vi in z uspehom boste zadovoljni in iznc» nadeni.
August Mirzke, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5
Abt. 307 395C
Urejuje; Josip Zupančič. wm Za »Narodno tiskarno*; Fran Jeaeršek. ~ Za oporo to toseratoi del Usta: Oton Ghristoi — Vsi v Ljubljani
6141