List 19. v • ecai lvu. i in I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 16 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 12. maja 1899. ft ft AftftÉ ft ft ftftÉÉ ft ft dtot ft ftft ft & ft ft ft âktik it Aft ft ft ft tt ft fttft ft & * Le pomislimo Politiški oddelek. obljubo glede predno je vlada izvršila svojo • WWW WWWWWWWWWWWWWWWW* WWWWWWWWW9WWWW9 lila hrvatske gimnazije v Pazinu že dovo- da dež. odbor istrski ustanovi v Pazinu laški kon- kurenčni zavod in Tako ne gre več. Bili smo doslej z vso odločnostjo na strani tistih kateri so se zavzemali za to, da naj slovenska delegacija vztraja v desnici in naj vlado podpira, in zastopali smo to mnenje posebno še z ozirom na dejstvo, da je večina nemškega naroda zavzela državi in dinastiji sovražno stališče. kar je najznačilnejše dala je temu zavodu že v naprej pravico javnosti. Kaj tacega se doslej še ni zgodilo. Celo jezuvitje so doslej pravico jav- nosti dobili za svoje zavode vedno naknadne Lahi f pa so je dobili v naprej Tudi stališče, katero vlada zavzela gled prelo In Toda kar je vlada storila v zadnjem času na Pri- morskem proti toli zatiranim Slovencem in Hnatom, to izbila sodu naše uprav angeljske potrpežljivosti dno. Vlada ima na Primorskem popolnoma proste roke, kajti prevlada italjanskega življa v teh kronovinah je žitve dež zbora iz Poreča v Pulj kaže, da želi za vsako ceno ugoditi Lahom in udariti Slovence in Hrvate, to isto kažejo tudi druge okolnosti. Vlada ne gane prsta ?ar, spoštovvl da njen pnik, istrski deželni gla zikovno ravnopravnost nego dopušča, da proglaša itali janščino za izkjjučno dipu jezik dež zbora in morda bo tugi dopustila da se razveljavijo mandatje slovanskih odvisna zgolj in jedino od vladne milosti, in razpade poslance dasi prav hitro samo postopati. če vlada začne resnično nepristransko to prejeli da poziva bi naj bilo se povsem nezakonito z ozirom na nejo v dež. zbor faktično niso Kdor uvažuje, da Slovanski poslanci istrski so začeli so italijanski poslanci začeli v da so abstinenco, a bili prisiljeni temu državnem zboru opozicijo, dočim so slovenski in hrvatski kriva vlada, kakor je tudi poslanci vlado z vso požrtvovalnostjo in z velikim samo- koraku, tega je največ slo- vlada pognala goriške zatajevanjem podpirali i tisti mislil tem ravna na Primorskem. Ali motil ■ venske poslance v abstinenco s tem, da je strupenega da se vlada po sovražnika vsega slovenstva, najstrastnejšega Lahona Pa- se, kdor bi tato jerja postavila na mesto dež. g avarja. Vlada mislil. Vlada postopa na Primorskem tako, da so slo- rila z očitnim namenom venski in hrvatski poslanci v državnem zboru Wolfovi krepko zaušnico. to sto- ) da založi slovenskim poslancem zavezniki, italijanski poslanci pa, da so najtrdnejša za~ slomba ministerstva. Slovanom na Primorskem se je vedno trda godila. Bili so vedno kruto zatirani in preganjani, ali še nobpna očitno fraternizovala Kaizlova vlada. In kaj naj rečemo o Trstu ? Za slovenske poslance, kateri so morali zapustiti dež. zbor vsled nečuvenih na- silstev se ta vlada niti ne zmeni vlada m tako naravnost tako na Slovence in Hrvate Dopustila napade » dopustila protizakonito razveljav z lahonsko stranko, kakor Thun ljenje Nabrgojevega mandata in niti besedice ni izgubila zaradi korespondence tržaškega župana Dompierij s pre Kar počenja vlada na Primorskem je jasen dokaz, zidentom italijanskega parlamenta Zanardellijem, česar bi da je vlada solidarna z Lahi, da odobrava njihovo div- niti najbankerotnejša srednjeameriška republika janje proti Slovanom in da odobrava mirno njihov namen, morskem. uničiti slovenski končni ne prenesla » a in hrvatski narod na Pri- dala tržaškim Slovencem še posebno slovesno brco s tem da je po 15 letih neugodno rešila prošnjo 1400 roditeljev za slovensko šolo Ti dokazi najsilnejšega nasprotstva vlade proti primorskim Slovanom so pač taki, da nalagajo državnim poslancem dolžnosti uvaževati, če jim sploh kaže še nadalje ostati v desnici, ali če bi ne bilo boljše, izstopiti iz desnice, kajti s to Thun - Kaizlovo vlado se nam zdi da je sploh nemogoče še praktirati. Deželni zbor kranjski. 14. seja, dne 28. aprila. O napravi mostov čez reko Krko pri Dobravi in Mrsečji vasi je poročal posl. Ulm. Posl. grof Barbo je opozoril, da se je dež. zbor pred par leti izrekel za napravo mostu pri Mrsečji vasi, da pa sam mokronoški cestni odbor odklanja prispevek, kakor tuđi kostanjeviški. To vender ne gre, da bi se cestni odbori spravljali v financi jalne kalamitete, in zato naj se stvar zopet odkaže dež. odboru. M Po nekih opomnjah posl. Pfeiferja je bil odsekov predlog sprejet z dostavkom, da mora dež. odbor v prihodnjem zasedanju poročati. Grof Barbo je poročal o proračunih bolniškega, blazniškega, porodišničnega in najdenišničnega zaklada za leto 1899. Tudi je nasvetoval, naj se skrčijo nekateri postavki, in je dež. zbor pritrdil vsem njegovim predlogom. V Županstvu v Sodražici se je dovolilo 150 gld. podpore. Prošnja občine Bogu se je odstopila dež. odboru. (Poroč. posl. Božič.) Končno je posl. dr. Tavčar poročal o Kalanovem predlogu gledé ustanovitve obrtnih sodišč in se je izrekel za to. Tudi je govornik rekel splošno o Kalanovem predlogu, da je isti po sedanjem zakonu brez vsake vrednosti. Nadalje je predlagal, naj se naroči dež. odboru, da izvrši preiskave gledé obrtnih sodišč in da potem stavi v prihodnjem zasedanju konkretne predloge. Predlog je bil sprejet. 15. seja, dne 2. maja. O proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1899 poročevalec posl. Višnikar. Begulacija učiteljskih plač jo vplivala na ta zaklad. Potrebščina 1. 1898 je znašala 398.573 gld. za 1. 1899 pa znaša 454.891 gld., pokritje pa znaša 23.937 gld. Primankljaj se bliža pol milijonu, in znaša 32% vseh dež. dohodkov. Dež. zbornica je proračun odobrila, in potem rešila več prošenj. Prošnja, ljudskošolskih učiteljev, naj se določijo službene doklade vsem jednako po 60 gld., učiteljicam pa po 50 gld. se je ugodila. Učiteljski vdovi Ani Adamič se je dovolila miloščina po 72 gld. za dobo 5 let. Konečno je predlagal posl. Višnikar naslednje : Učiteljem in učiteljicam, kateri so pri regulaciji plač leta 1898 manj prejeli, kakor znašajo prejšnje plače, se mora izplačati vsled sklepa dne 26. feb. 1898 dež. zbora, kar so premalo prejeli. Predlog je bil sprejet, in tudi dve resoluciji. 1.) Vlada se opetovano poživlja, naj imenuje dež. šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem. 2.) Dež. odbor naj se pogaja s c. kr. vlado, da primerno prispeva k ogromnim stroškom, katere nosi dežela za ljudsko šolstvo. O vodovodu v Starem trgu pri Poljanah je poročal posl. dr. Papež : Županstvo prosi, naj se pospeši zgradba vodovoda. Posl. Schweiger je zahteval, naj se ta vodovod prvi izvrši, in grajal je dež. odbor, na kar je njegovo natolcevanje odločno odvrnil posl. Povše. Posl. Murnik je istemu dokazoval, da ne more rešiti dež. odbor vsega tega, kar se mu naroča gledé vodo volov leto za letom. Posl. Murnik je tudi pojasnil gledé dež. dvorca. Posl. Pfeifer je tudi podpiral prošnjo starotrškega županstva. Ko je še posl. dr. Papež zavrnil Sehweigerjer predlog, je isti del svojega predloga bistveno spremenil, a zbornica tudi tega ni odobrila, naj se pridna nujnost vodovoda, ampak odklonila in sprejela samo odsekov predlog. Od plačevanja takse za lovske karte, so le oproščeni učenci nižjih gozdarskih šol in gozdarski vajenci (prakti kantje) mej dobo svojega šolanja. Posl. Luckmann je za hteval, naj se dà pravica za izdajanje lovskih kart tudi županstvom, ne pa samo glavarstvom, kar je dež. predsednik baron Hein odločno odvrnil, in se sklicaval na lovski zakon 1. 1889. okrajna glavarstva ne morejo prenašati svojih pravic na županstva. Posl. Langer je opustil svoj predlog in nasvetoval, nai se specijalna debata odloži do prihodnjega zasedanja. Posl. Murnik je bil mnenja, da se Luckmannovi želji ne more ustreči vsled zakona iz leta 1884, in je nasvetoval, naj se naroči uvaževati dež. odboru, če ne bi kazalo §§ 2 in 8 zakona iz leta 1884. pre meniti tako, da bi bilo lažje dobiti karte za vnanje goste. Zbornica je sprejela Murnikovo resolucijo. 16. seja dne 5. maja. Poročilo dež. odbora o lokalni železnici Trebnje-Tržišče se je dokazalo fin. odseku. O uvrstitvi obč. ceste Rakek-Logatec mej okrajne ceste je poročal posl. Jelovšek. Predlog je bil sprejet, in se je določila v ta namen podpora 1000 gld. Posl. Božič je poročal o razdružitvi občine Turjak v dve samostojni občini Turjak in Bob. Posl. Pakiž je govoril proti razdelitvi in predlagal, naj se iz davčne občine Turjak ustanovi posebna občina z imenom Turjak, iz davčnih občin Osolnik, Selo in Krvava Peč pa občina Rob, kar pa je bilo odklonjeno, in je odobrila zbornica za«onski načrt, katerega je predložil upravni odsek. Posl. vitez Langer je poročal o proračunu kranjske kmetijske šole na Grmu za 1. 1899. Potrebščina iznaša za šolo 6882 gld., za gospodarstvo 9432 gld., skupaj 16.314 gld., primankljaja je 3294 gld. Govornik je predlagal, naj se določi program za vsprejemno skušnjo, in naj se zlasti sprejemajo gojenci srednjega stanu. 115 Nadalje je dež. zbor sklenil zvišati mezdo vinčarja So jih stale že toliko žrtev in ki so sploh neznatna odškodnina za vse trpljenje češkega naroda Dr. Kaizl se je podal na 360 gld. trpljenje češkega naroda Dr Kaizl Posl. vitez Langer je poročal o vodovodu za Novo« da bi posredoval s čehi in jim razlcž podal po mesto in I o okolico. Stroški bodo znašali 155.000 gld., katerim naj država prispeva 40°/0, dežela kranjska 30°/ in vdeležne občine 30%. je obširno pcdpiral predlog s po- posl. Povše Posl Pfeifer nalašč v Prago, ložaj vlade. Da je vlada v hudih škripcih ve vsak češki muzikant Za prenaredbo teh razmer bi pač ne bilo treba dru-zega, da se izvede avstrijski program, katerega si je postavil sam cesar Fran Josip I. ko je dejal : Jaz hočem biti enako pravičen vsem svojim narodom. Kako pa se spolnuje ta pro- sebním ozirom na novomeško okolico i toda gram je njegove zahteve glede okolice zavrnil. Zbornica V ogerski poslanski zbornici vrši te dni precej burna razprava o vladnem načrtu glede čistih volitev posebno sprejela odsekov predlog gledé vodovoda v Novemmestu. pa o takozvanemu kancelparagrafu . , _________on AAA naglašal v svojem govoru, da je Min predsedDik Széll je Zbornica je dovolila najetje posojila o znesku 32.000 gld. in v neku 800.000 gld. za mestno občino Ljubljano Poročevalec posl. Višnikar. Posl. Luckmann je menil, da £e je preveč ognjevito zavzel obč. zastop za olepšavo mesta, in grajal napravo elektrarne, na kar mu je odgovoril v dolgem svojem go- voru posl. Hribar. Ko je še posl. Luckmann na Hribarjeva izvajanja odgovoril: „gospod župan, čez nekaj let se zopet vidimo", je zbornica odobrila odsekov predlog Prošnja posestnikov iz \asi LobČek občine Žalina za podporo za zgradbo vodnjaka se je odstopila dež. od goru v rešitev. (Poroč. dr. Papež.) Dovolilo se je 1000 gld. za zgradbo nove občin- ske poti od Dolenje do Britib, za kar je prosila občina Planina pri Vipavi; poročevalec posl Murnik Politični pregled. Iz deželnega zbora štajerskega. — Nemci so pokazali zopet jedenkrát pravičnost napřim Slovencem. V dež. zboru štajerskem je predlagal dr. Eosina, naj se ustanovi vinarska šola za ljutomerski, seveda s slovenskim učnim jezikom. Dotični odsek je uvidel potrebo vinarske šole za ljutomerski, a ne s slovenskim, temveč z nemškim učnim jezikom. To je pravica ! Ako bi bili Nemci v manjšini, recimo na Štajerskem, in bi zahtevali tudi šolo prav v kakem nemškem kraju, in ustanovila bi se šola s slovenskim učnim jezikom. To bi se zgražali nemški listi zoper nas Slovence ! Kaj pa bi bilo, ako bi mi na Kranjskem ustanovili v Kočevju šolo s slovenskim učnim jezikom. Nadalje ne gre Nemcem v glavo, zakaj grmi po slovenskih Gradca!" To goricah je na Spod. Štajerskem klic : „Proč od posledek nemškega gospodarstva čez Slovence ! Jezikovni zakon in 14 v Vaterland od dne . maja priobčuje na uvodnem mestu Članek, v katerem dokazuje neobhodno potrebo izdaje jezikovnega zakona, akoravno s pomočjo zasilnega paragrafa. dobi, ko se nujno zahteva naglo uredbo jezikovnega vprašanja, ko se more najti pot iz kaosa zmešnjav in notranjih bojev, ni ugoden čas za razmiš- ljavanje, je li to ali ono sredstvo primerno v dosego tega na- mena. Lepo število mož t priznavajo cesarju, kar ce- sarjevega. pomoči do miru Vsem naj bode naloga, njemu in državi zopet pri- Stara pesem avstrijski politiki je vsak dan kaj druzega, seveda nič novega. Finančni minister dr. Kaizl hoče uplivati na čehe, da omogočijo izdati § 14 jezikovni zakon in da potem razveljavi jezikovne naredbe. svojem govoru namen tega zak. načrta varstvo volilne svobode v trojnem oziru; proti podkupo proti zlorabi uradne oblasti in konečno proti vpli naprav 7u cerkvenih Govornik je zavračal trditev, da ima isti paragraf namen preganjati duhovščino in naglasa, da o kakem kalj dobrih razmer mej cerkvijo državo ni govora dne Budimpešta. Škofovska konferenca, katera se je vršila izrekla za sodne kurije takozvanemu kan- t. m se celparagrafu Večni predsedenik Simson. Minuli torek je umrl v Berolinu v 89. letu svoje starosti Ed. Simson. Šele prejšnji dan je obhajal sedemdesetletnico svojega doktor- 8tva. Njegovo rodno mesto Konigsberg ga poslalo 1848 v frankobrodski narodni zastop, pri katerem je postal še isto leto tajnik, podpredsednik in predsednik. Tudi nemški državni zbor ga šel v opetovano izvolil svojim predsednikom. Leta 1891 je pokoj kot predsednik državnega sodišča v Lipskem. Simson je dvema pruskima kraljema ponudil cesarsko krono, 1849 in 1. 1870. Tako je postal Simsom najpopularnejša oseba na Nemškem Škandal v Hebu. se nedavno temu godile stv Pri sodišču v Hebu na Češkem so , ki delajo vso čast germanskemu poklonj Ondi se vršila posredoval Ceh dr. Miřička drga Na neka obravnava, pri kateri ulici ga je napadla tatinska so- Posl Pinkas je zahteval v dež zboru, naj vlada gleda Po za varnost omenjenega Čeha, a vlada ni ničesar storila drugi obravnavi se je vedla germanofilska svojat tako da je moralo orožništvo spremljati stranko, in dr. Miřička se je v vozu branil z revolverjem. Policija je voz ustavila in dela branitelja v zapor. To je skrajna predrznost Germanov. Drugod jim dajo košČek> se ta „nacion" plazi in lazi okoli tistih, tukaj v Avstriji so skrajno predrzni, ker jih vlada gleda jim daj potuho kakor kaka dobra mati svojemu ljublj Perzijski zaliv Vsaka večja država se trudi da dobila nadobla8t nad drugimi o so nastopili Francozi v tem zalivu, ki so dobili dovoljenje od Omanskega sultana smejo zasesti luko Maskat so sultana prisilili Angleži da da prekliče pogodbo in Eusija. Poslednj Sedaj stojita v Perziji nasproti Auglij dobila od Perzije dovolj za porabo luke Bender v perzijskem zalivu. To luko bi porabila Eusij kot zadnj postaj železnične črte od kaspiškega morj temu se protivi Anglij se boj za nadoblast Proti ampak z Rusijo ne bo končalo to nasprotje tako lahko kot z Francijo. kakor se nam brzojavno Mirovna konferenca bo poroča tajna, in le uradne komunikeje za časnike bo izdajalo predsedstvo konference 19 t. m se začne razprava v Haagu Suhoparni komunikeji bodo naznanjali svetu, da so res delegati se sošli ob tej uri in da so se razžli ob gotovem času. Čemu ta tajnost; da se pokriva brezuspešnost mirovne konference, kakor pri protianarhistični konferenci ? Zastopnik ruske vlade, po slanik Staal je že v Haagu, drugi delegatje prideje nekaj časa Cehi radi prej pred pričetkom konference. Izgon protestanskega župnika-agitatorja. Župnika v to privolili," ampak v Darlamentu se bi razmere težko zbolj- dr. Everlinga so pognala oblastva preko nemško-češke meje šale, zatorej nočejo še odstopiti od jezikovnih naredb, katere vzrok je ta, ker je hotel priti agitirat v Gradec za prestop 176 protestantizmu. Wolfovo glasilo se jako togoti zaradi te do godbe in dokazuje, da je isti prišel v Avstrijo z namenom da nejše delavske moči, in so jih časih uprav grozno iz se s svojimi lastnimi očmi poučil o novem verskem gibanju na Avstrijskem. Veseli nas, da nima Thunova vlada takih-le Everlingov korišali. več razuma za študijska potovanja Ruski jezik na Nemškem se bavi s člankom z učenjem ruščine trgovcem in vojaštvom Častniki, ki znajo ruski Kdor se rokodelstva ni zamogel popolnoma izučiti, tudi ni znal napraviti dobrega in solidnega izdelka in je Kôlnische Zeitung" moral svoje izdelke če jih sploh hotel v denar katero priporoča zlasti spraviti přidej prodajati po najnižji ceni in največkrat še na činoma v generalni štab. Pa tudi častniki in uradniki uprave iu intendanture morajo znati ruski. Isti list pravi sta ruščina (oziroma poljščina) in francoščina za ve-vojne . da upanje, včasih celo z izgubo. Tako je samega sebe ukra- del in povrh še z nesolidno konkurenco druge solidne Nemce potrebnejša jezika kakor italijanski in angleški. Povsod mnogo bilo dobro Zeitung ako dalji se učili Nemci ruski, tako priporoča n Ko In priporoča naj se ustanovi več kurzov za ruščino Tako cenijo Velikonemci važnost in korist ruščine na Slovenskem pa je po mnenju barona Heina — Grott sei Dank, učenje ruščine nepotrebno ter „panslavi stično gibanje." rokodelce oškodoval, ali jih celo spravil na kant. Taki in jednaki „rokodelci" so zanesli konkurenčni boj tudi mej rokodelstvo in zmagovali so proti solidnim obrtnikom, ker so si zapisali na svojo zastavo geslo „po Pogajanja o nagodbi Dne t m so skupaj , da prišli ministri obeh državnih polovic v ogerski polovici se posvetujejo o nagodbi. Izmej avstrijskih ministrov so prisotni grof Thun, dr. Kaizl, baron Dipauli in grof Grulochovski. Cesar je tuii sedaj v Budimpešti, a odpotoval bode kmalu v Godolo. ceni, a slaboa. Producirali še čedalje cenejše in slabejše, in s tem podkopavali temelje poštenega rokodelstva. In občinstvo je še podpiralo razvo; te nesolidne in nepoštene konkurence, ker je vedno gledalo isto povsod in vselej največ na ceno, in ker ni poznalo kakor še dandanes izdelkov. ne pozna do dobra kvalitete ponujanih Kdor se sam ni nič prida naučil v svojem roko delstvu » in največ Obrtflija. " nl moge' P°P°lnoma izučiti. Tako šušmaril, ta seveda tudi druzih malnvrfidni moj- so » m W9 WWW V WV'im V VII* V?VIV « WW Wé* Za našo obrtnost. (Obrtnopolitična premišljevanja.) stri sami največ storili, da se obrtni naraščaj ni ničesar poštenega naučil, in prav s tem so zadali različnim rokodelskim strokam smrtni udarec. Te razmere so prou- zročile v prvi vrsti » da rokodelstvo izgubilo zlata tla i Že katera je imelo toliko časa, in da mu je zrasla čez glavo 1846. je slavni zgodovinar Macaulay v an gleškem parlamentu ponosne svoje rojake opominjal da j naj mogla prvenstvu in nadvladi nikdar ne pozabijo, Angleške v svetovnem gospodarstvu nastati nevarnost samo od narodov, kateri bi bili duševno močnejši in na prednejši od Angležev. Veliki Monge pa je učil i da se zamore država rešiti iz objetja tuje obrtnosti samo s temeljito strokovno izobrazb} svojega prebivalstva. naši dobi se že splošno priznava, da tadi v mo-urejenem gospodarstvu naposled zmagajo najomi- derno kanejši in najizvežbanejši elementi da je poglavitno jamstvo trajnega razvoja obrtnosti, posebno pa rokodelstvo do vrhunca razvita strokovna in primerna splošna izomika » Solidno rokodelstvo v dobi neomejene obrtne prostosti trpelo in pojemalo poglavitno zategadelj, ker se zapiralo tej resnici. Splošno se dandanes uvideva da rokodelstvo po izdaji obrtnega reda iz 1. 1859. jelo propadati v prvi vrsti vsled tega, ker je ta obrtni red napravil konec prejšnjim razmeram vajencev, torej strokovne izobrazbe bo- konkurenca veleindustrije. Veleprodukcija je pri takih razmerah napram rokodelstvu v premnogih ozirih znatno na boljem, ne samo vsled izborne kreditne in trgovinske organizacije nego zlasti produkcijske organizacije. Kapital dobi po ceni, razdeli ga na delnice, in to olajša v jednem oziru dovršenost v proizvodih in razširjenje izdelkov. Najhujše pa so zadele rokodelstvo velike, uprav revolu-cijske spremembe v vsi produkciji in v vsem svetovnem gospodarstvu izumitve nove dobe, par in elektrika. Vsled teh izumov, z razvojem strojaj kemije, elektrotehnike itd. so nastale razmere, katere so ubile poprejšnji red in katere so popolnoma predrugačile vse gospodarstvo, in torej tudi vse, kar je bilo poprej podlaga rokodelstvu, toda vzlic temu je trditev črnoglednih prorokov, da mora v tem velikanskem napredku produkcije rokodelstvo brezpogojno utoniti, neutemeljena. To dokažemo v prihodnjih člankih. dočih samostojnih obrtnikov «f Kmetijstvo. E» tem času popolne obrtne wwwwwwwwwwwwwwvmi* prostosti je bilo res nemogoče se kakega rokodelstva do dobra izučiti. Izučenje obrtnega zlasti rokodelskega naraščaja je bilo tedaj popolnoma zanemarjeno. Pogodbe glede vaiencev m njih izučenja se navadno sploh niso Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. p II. Ptgoltnena repa. . Ravnokar peljejo voz poln repe na dvo- Jesen sklepale, a če so se že sklenile, se ni nihče zanje menil in se jih ni nihče držal. Brezvestni mojstri so vajence rišče. Na potu pride kamen pod kolo, kar je prouzročilo smatrali kot njim na milost in nemilost izrečene najce- močan stres, tako da je padlo nekaj repe na tla. I 111 potem vračal postir z Antonovo pohabili zobje svinčeni gumb, in prouzročili bi nabru vino Kmalu potem vračal se je postir z Antonovo ži- bi pohabili zobje svincem gumo, in prouzročiti umauiu domov. Dobra molzna krava je bila navadno vedno šene in opasne robe. Z obrajočimi in sunkastimi premi zadnja ; trudila se je in iskala po potu kaj jesti, in po brala je tudi vsak košček hrane in ga potem snedla. kanii se je porinil ješčnik počasi v goltanec. Ko Kmalu prišla blizo dvorišča, zapazila je na tla popadle repe. Zanjo je to bila vesela najdba. Hitro se je lotila rep in jih je nekoliko požrla. čutil sosed i da svinčeni gumb zadel na repo. sem in tie Rinil je in obračal previdno ješčnik nekoliko Sosed že menil, da se mu operacija tem hipu zapazil je pastir zaostajalko stekel popolnoma posrečila, a ne Sedaj obtiči repa še enkrat pri vhodu v prsih. Sosed porine z večjo močjo Pri tem njej in jo gonil naprej s šibo. Hitro je popadla krava je kravo zelo zabolelo, tako da jo niso mogli skoraj več s svojimi zobmi še eno repo, ki je bila zelo velika. Grizla držati. A vse ni nič pomagalo. Repa se ne premakne niti istem za centimeter naprej dol, in sosed mora vsak nadaljni se moral ako bi se več in krava bi in grizla, a je ni mogla spraviti v želodec hipu jo je udaril pastir, na kar se je krava jako vstra- poskus opustiti Meni * da > šila, in začela je hitro teči. A tudi repo je nezvečno po- moči notrebovalo, gotovo goltanec raztrgati, bila zgubljena. Sosed svetuje Antonu, naj pošlje prej ko sosed odšel, goltnila, katera ji je ostala v zgornji tretjini grla 1 Ko je pastir hotel kravo privezati da močno sline tišči in se davi. Sope tudi težko in kaže sploh neslast verigo, zapazil mogoče po živino-zdravnika, in odide. Ko pretila nova in še večja nevarnost H rane se Ker se v živalčnem vampu vedno plini razvijajo * niti ni dotaknila. Pastir ji pomoli vode. Krava pokuša jn isti niso mogli niti skozi goltanec, kateri piti. Voda pa ji priteče zopet v gobec nazaj m ona se repa, mora «e krava kmalu močno napihniti zaprla Leva la« davi še huje. kotna jama je počasno izginila Mesto kake globenice na Sedaj steče dečko pri vratih iz hleva ven, in po- strani zapazil Anton kmalu zelo obokano trebušno kliče Antona. Isti pride po majhni pomudi. tem času je postal stan krave slaběji stran. Istotako Pastir pripoveduje. „Krava je požrla veliko repo, je začela ječati Žival î poscala tudi desna stran obokana, padla in zopet vstala. Anton pokliče je zagotovo ostala v goltancu. Kmet potiplje kravji vrat in čuti trd predmet. Krava se ustavljala z vso močjo vsakemu na daljnemu potipljanju, in kmet preiskovanjem. Zadrega je velika moral nehati z svojim soseda, in ga vpraša obrzdali s poreslom, buhu. Sosed se mu smeje in pravi norčija ali neumnost. bi bilo dobro » če bi kravo in jo zatem krepko drgnili po trebi bila to velika da Kmet ne ve » kaj za Poreslo v gobcu ima namen provzročiti riganje î to četi » kajti krava stanje postaja nevarnejše postaja slabeja vsako minuto, in njeno je spustiti pline skozi goltanec To pa sedaj ni mogoče, Slišal že enkrat, da se more ker zapira repa grlo v goltancu U3tavši se grižljaj pri živini poriniti v želodec. Kako je treba to narediti, in kaj se pri tem mora rabiti, o tem ni imel Anton niti pojma. Sosed je še šel po pripravo je podobno bodalu i ki se imenuje trokpr » Prva njegova misel bila, zdravnika poklicati To sune sosed kravi v levo stran (v levo lakotnico) to se mu mu pade, njemu zdelo vendar nekoliko prenatančno. • — da ve mogoče njegov sosed za kak svet in mu pripoveduje dogodbo. misel steče v smeri proti vampu Zatem drži s prstom ploščo na luknji in potegne bodalo ven. Mnogo zraka Sosed vzamo v hitrosti meter dolgo usnjato cev in videlo se i izšlo. Krava je padla na isto stran, Ko se je luknja enkrat pavčeve debelosti, katera imeia na koncu svinčnati kateri ima zaprla vzel da je čvrsteja. sosed šibico nove metle in drezal po nji i gumb. Istotafco vzame podolgast košček lesa na sredi okroglo luknjico. Ednako se repo Poskuša čutil sosed pri preiskovanju v grlu vstavšo da bi potegnil repo v dokler je šel zrak ven « i . Ko so se še s kravo bavili, stopi živinozdravnik v hlev. Sosed mu na kratko razložil dogodljaj ivino prvo z roko gobec nazaj. Pi vsem svojem trudu ni imel sosed sreče zdravnik rekel. vse odobril Repa se ni prav nič odmaknila od svojega mesta Tudi da je bilo neobhodno potrebno drugače bi poginila za zaduženjem. kar se je do sedaj storilo, in ker » kravo vbosti » ni imelo nobene koristi. „Sedaj naj se poskusi ponvan porivanje z ješčnikom Ko se opomogla u pravi sosed in pusti peljati kravo ven iz hleva. Kravo postavijo na ravan prostor Sosed zopet iz hleva hotel še sam poskusiti krava razmerno daljnemu preiskovanju i a ako in hlapec zgrabita kravo za roge Zatem potisne sosed dol. Postopal s ješinikom peljali so Živinozdravnik poriniti repo kakor sosed, in posrečilo se dalo podolgasti kos lesa navprek kravi v gobec ga zaveže se mu po nekolikih previdnih poskusih j da z ješč z rogmi Skozi okroglo luknjo porine potem svinčeni trudil zelo, da ne gumb med kravje zobe, ker v tem slučaju gumb ješčnika, pri kojem delu se pride svinčeni nikom poriail repo nižje za par centimetrov, a ostala je še enkrat v prsnem delu goltanca. nadaljni poskusi so spodleteli. klicom nevolje ješčnik ven iz grla, Operacija ni bila več mogoča je vzel živinozdravnik konečno Samomor (rini ? m ni bilo mogoče Sedaj je postala stvar zelo neprijetna Repa je bila v prsni no Kecelj zmešalo v Trzinu v 2. t. m. zvečer se drvarnici obesila. Starki 781etna Marij se menda zdravnik pri vsem tem ni obupal za sedaj ni mogoče nič narediti doseči jo z zarezo Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so živino- poslali : Slavna posojilnica v Konjicah 25 skel ie Antonu, (Konec sledi.) da posojilnica v Postoj 20 gld Slavna Notranjska Slavna posoj bra nilnica v Siačivasi na Koroškem za velikovško šolo 70 gld Slavna « M € Lednik posojilnica v Cirknici 10 gld župnik g. Anton pri Sv. Duhu v Ločah 10 gld. ustanovnine Novice. H* Trnovski gost v Ljublj 2 gld g. Pr. Zakrajšek, semeniški duhovnik A v Koblar 4 gld Gorici mmwvwv wwww^^wwwwwww ^^pïïïïïï ii'i ïi'i-i'i- % nabrane med Osebne vesti. Davčni goriškimi slovenskimi bogoslovci. uredništvo „Slovenca" v Ljubljani 21 gld. 20 kr i jmenován davčnim davčnim oficijalom v oficijal Robert Lindtner Bonač trgovec s papirjem Sedlar in Ivan Stabelj davčnima adjunktoma* v X čin raz v Gradcu, 2 Rudniški eleve, g. Josip Vitouš, je imenovan plavžarskim kega rainega kontrolorjem, davčni adjunkt Ivan Oswald cin. raz. in davčna praktikanta Artur Stabelj davčnima adjunktoma čin raz. skupilo za Tomo Zupan v Logatcu 10 gld v Gradcu v Ljublj zglednice. 20 gld 25 gld., Slavno . Ivan prvo kot Slavna posojilnica g. Avg. Skočir, kurat dež. bolnice gld za prvih mesecev t duhovnika 163 mojstrom pri rudniškemu praktikant pri ljubljanskem fin nateljstvu, v Idrij Računski beneficijat v Šmartinu pri gld ravnateljstvu g. Josip Rasp Trpin razglednice kot I. donesek ustanovnine 40 Litij kr D gld Darilo ne- . Ivan za prodane Hinko Cerer v je imenovan računskim praktikantom v finančnem ministersvu.' Boètaïli Javne ure v Ljubljani. Predstojništvo frančiškan skega samostana namerava oskrbeti na pročelji te cerkve tran sparentno, v nočnem času električno razsv nabral gld slom: ^Naprej zastava Slave » Gradu na svatbi Terezinke Kirarjeve z ge« Slavna posojilnica v Gor » gld Živeli navdušeni nasledniki etlj uro, ako se B 1 a g aj n i š t družbe sv. C i n dotični stroški deloma prevzemo od mestne občine. Takih javnih v noči razsvetljenih ur pogrešajo zlasti tujci v našem mestu. Poraba starih notranjih voznih listov. C. kr Metoda v Liubl Strica iskat. Te dni sta prišli v Ljubljano dve devetletni deklici iz Rečice na Štajerskem. Iskali sta svojega ministerstvo za železnico je v sporazumljeoji zc kr. finančnim strica; povprašuje neko ženico po svojem stricu, sliši ju redar, ministerstvom glasom naredbe z dne 16. aprila 1899 kateri ju o 'pelje stricu. Toda kmalu zginilo otrokoma 16.456 rok za popolno porabo starih notranjih vožnih listov odločen veselje. Prišli sta materi in ju odpeljali zopet v Rečico. z odredbo z dne 15 prila 1898 dr leto podaljšalo za daljnih šest mesecev i. štev 48 na eno Tombola z dobitki je dovoljena za tekoče leto n sicer ne bra t. 1 rabiti, i vsled sporazumlj strom Tekom tega časa se smejo torej stari vožni listi za pošiljatve na avstrijske postaje, temveč z gosp. kr. ogerskim trgovinskim mini- to je do konca okto- kmet- podružnici v Begunjah na Gorenjskem. se ni smeti tudi za pošiljatve na ogerske postaj Ravno tako tekom podalj šedših s starimi ogerskimi roka odklanjati pošiljatve pri Vodovod v Ilirski Bistrici je dovršen, kolavdacija vršiia due 28. aprila. Pri usposobljenih izpitih so dobili usposobljenost ljudske šole z nemškim in slovenskim jezikom gospodje Guštin Emil, Kaffon Ignacij, Klemenčič Ivan, Mlakar Fran in za strijske postaj vožnimi listi iz Ogerskega na av- gospodična Franica Vovk, gosp. Justin Ivan za nemščino ko tovo slavnemu uredništvu hvaležni Mnogoštevilni bralci cenjenega lista bodo go- u8ni Jezik' g- Petras Henrik pa za verouk : u stvari joče občinstvo če vsprejme med Domače 7 » J ^ mvu ^ vuiul/C r---J v kratki notici gorenjo naredbo in opozori nanjo čita- dragi na Vipavskem. V pokoj je stopil c. Fr. Pleško, župnik v Pod- Napadeni orožniki 29 lirali okoli Stožc orožniki aprila po noči so patru ker se je bilo bati kakih izgredov Krematorij v Gradci;. Mestni zastop je ustregel dunajskega društva „Flamme", da sezida krematorij in kolumbarii v Gradcu, ki preide ščasoma v obč. last. Torej prošnji Na cesti proti Ježicam napadli so fantje orožnike in zbežali, „velikonemški" Gradec bo prvi mej onimi naprednimi mesti Orožniki sodišču so ujeli samo Jerneja Pedšuha, ter ga izročili dež. v Avstri)ii smatra sežiganje mrličev za najnujnejo socijalno Istrski dež. zbor V zadnji seji deželnozborskega potrebo. Res tako hitro napreduje Gradec, Dunaj, glavno mesto Avstrije, noče slišati ničesar o krematoriju. odseka je bil osebno grof Gcëss. Pretresovalo se je vprašanj je-li naj se premesti istrski v Pulj. „Piccolo" javlja, da Na Opčinah je umrl posestnik Ivan Sosič, star t zbor in dež. odbor iz Poreča 77 let. Bil je cizoval, tako da je vladi vse jedno namestnik vladno stališče pre se v Pulj premesti dež zbor bil ima vedno malo mož narodnjak prve vrste, in pri volitvah je ali se ne premesti ^te v ^JPH HBHP PH Češki turisti v Ljubljani. 60 čeških turistov se Naj v miru počiva! strupen gad lahonskim nasprotnikom. Takih mož tržaška okolica. Boril se je do svojega zadnjega trenutka za narodno stvar, za kar mu Bog tisočkrat povrni ! popeljalo dne maja iz Prage skozi Ljublj na naš deljek se popeljejo v zvečer zopet v Ljublj društvo Mislimo, da se ne cel sle venski rod v Državne podpore. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo tukajšnji kmetijski družbi v svrho pospeševanja živino-binkoštno nedeljo. Binkoštni pone- reje in rastlinstva naslednje podpore za tekoče leto, za druž- slovanski jug, da si ogledajo Dalmacijo. Pri vračanju v milo jim domovino posetijo nas na postojinsko jamo od Drugi dan se odslové. Slov koder se vrnejo bino sadno šolo 300 gld., za nakup plan bakrenega vitrijola in se že pripravlja, da dostojno sprejme brate Čehe peronospera-brizgalnic 1000 gld., za povspeševanje in po- turisti vesele njihovega poseta dne 21 22 Ljublj ampak po celem Kranjskem. Torej beloreje 150 gld. vzdigo sadne kupčije 200 gld., za nakup plemenih bikov 2000 gld , za povzdigo ovčjereje 300 gld., svinjereje 500 gld., če- ~ X ? il Čehi in Slovenci in 23. maja praznovali bodemo staro pobratimo ,»Slovenske Matice" XXXIV. redni občni zbor se Državno podporo v 100 gld, je poljedelsko mi vrši v sredo dne 24 maja t. ob popoludne v mestni nisterstvo nakazalo kmetijski podružnici v Grahovem (logaški o dobi od 16. aprila lani dvorani. 1 ) Predsednikov ogovor. 2 ) Letno poročilo tajnikovo ekraj) za napravo ograje okoli drevesnice do 15. maja letos. 3 ) Poročilo blagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1898. 4.) Volitev treh računskih presoj evavcev društvenih pravil.) 5.) Poro Izgubil se kajžar Fran Pavčič iz Sostrega pri čilo blagajnikovo o proračunu za 1. 1899. 6 ) Dopolnilna volitev Ljublj društvenega odbora. 7.) Samostojni predlog društvenega od bora. naj se za izdavanje „Stenskega zemljevida slovenskih vaškem potoku, kamor je šla z loncem po vodo Ker so našli njegovo suknjo In klobuk na bregu Utonila je 701etna Margareta Kočevar iz Kazars v , Ponesrečenko pokrajin" dovoli potrebni izredni kredit. 8.) Posamezni nasveti in predlogi Ivan vitez Trnski. Doe 1 ma t so prazno vali Hrvatje 801etnico svojega slavnega pesnika in pisatelji viteza Trnskega. Vsa društva sopriredila slavljencu podoknico metala božjast Ponesrečil se je 621etni Iv. Rode v Jaršah, ko je padel s stopnice 3 m globoko. Starec je umrl zaradi notranji poškodb. Nebroj slavil čestitk in brzojavov dobil pesnik.. Pred 12 leti \ Trnski 501etnico svojega književnega delovanj Razdelitev pazinske občine pazinsko mesto v roke, sprejel se je zakon Da bi Lahi dobili . s katerim se Lucchenijev poskus samomora poroča, da se je te dni hotel umoritir Luccheni rice, Ženeve sc morilec cesa- ker mu je predolgočasno v zaporu, ali pa ga je začela pazinska občina razdelila na štiri občine višje sankcij a isti ni dobil naj peči vest Nadalje poročijo listi da je poskusil Luccheni večkrat se umoriti, a nikdar se mu ni posrečilo Tržaško namestništvo so vložili tržaški Slov proti temu rešilo rekurz, katerega da se tržaška občina Lev raztrgal Hasa zemljemerec v Mombasi brani osnovati v mestu eno slovensko šolo Name8tništ\ je odbilo rekurz z motivacijo vencev dovolj preskrbljen da za šolske potrebe trž Slo v Afriki je ležal v šotoru, ko se približa velik lev. Delavci branil s puško in ustrelil na leva, na : a kmalu se vrne in skoči na zemlje- so zbežali on se kar lev zapustil šotor s slovenskimi šolami po okolici Trž namestništv se torej brezpogojno postavilo na sta merca ter ga raztrga v pričo njegove obupno kričoče žene. »Gledališčni svetnik«. Ruska vlada je ustanovila lišče naših nasprotnikov. Sedaj saj vemo pri čem da smo Nedavno V zdravniško zbornico kranjsko so bili dne nov naslov za zasluge pri gledališču, nekega nemškega gledališkega ravnatelja „gledališkim imenovala svet- prilj izvoljeni sledeči zdravniki okraj Kranj in Radovljica člen dr volilna skupina pol. Anton Arko, okrožni kom Res ta em vsprejeti ker takih svet zdravnik v Škof ji zdravnik v Cerkljah Loki namestnik Ed Globočnik okrožni nikov bi potrebovalo marsikako gledališče, da si pridobi dobro ime in da ne bi imelo tolikega deficita. volilna skupina pol. okrajev okolica Kako hitro grade mostovi Nedavno so rabili ljubljanska, na Vrhniki Litij in Kranj član dr. Janko Marolt, okr. zdr. v bližini postaje Finsbury Park na Great Northern železnici i namestnik: Mihael Morscher okr. zdr. v Zagorj na Angleškem ure, da poderejo stari most in ga nado član namestnik dr III. volilna skupina pol vomeškega Meatu IV. okraj krškega in sodnega okraj meste z novim železnim držečim težo 200 ton. Podjetna tvrdka dr Peter Defranceschi. okr. zdr. v Novem Alojzij Homann, okr. zdr. v Ratečah postavi na jedni strani starega mostu novi most na suhem in sicer z vsemi potrebami vred Most slonil Volilna skupina polit, okrajev Postojina in Logatec, iz- primernih vozeh Ko bilo vse gotovo, so ob na šestih popoldan vzemši sodni okraj Lož. član dr. Karol Blei^v vitez Trste niški primar v Ljublj namestnik: dr. Rob. Prosinagg zgrabili nalašč v ta namen postavljeni železni grebeni stari i most ga praktični zdravnik v Ljublj nega mesta Ljublj volilna skupi dež člani dr Em Bock prim dr stol. Fr. dvignili iz struge. Parne novi most in v 20 minutah Kessbacher, c. kr. dež zdrav, referent v pok. dr goric, prim dr. Edo ajmer prim Vinko Gre- namestniki : dr. Julius čez dolino mestu starega. Za pritrjenj uri zvečer je že zamogel teči vlak i jače so nato potegnile stal novi most na bili še potrebno par ur in ob zadržka čez most večerni ^____ 4 Še hitreje pa je bil zamenjan kr^sodnije zdr. Ant. Paichel, zobozdr. F. H. Finz. bridge, čez katero teče North London Schuster c. okr. zdr. dr Ivan Kopriva most čez dolino železnica. Zadnji vlak mestni lizik, vsi v Ljublj Za ob 11 uri dop še tekel čez stari most, vlak ob 12. in 40 volilno skupino pol. okraj IV. nega okraja Lož Črnomelj in Logatec in sod- mjnut je že bežal čez novi most Tako hitro postavlj mo 2 maja t odredil 6795 c kr dež vlada z odlokom dne gtove Angleži novo volitev, in sicer na 16. maja t Koliko nakoplj zlata v Slovenski pravopis Sestavil L 9 c. kr Transvaal v Afriki je najbogatejša dežela na svetu Transvaalu ? Vsako leto profesor in okraj knjigi 1 K, nevez knjig. 1899 šolski, nadzornik v Ljublj Cena vezani izvlečej več zlata iz globočine Leta 1897 so ga izkopali 90 h Na Dunaj To najnovejšo prepotrebno kr. zalogi šolskih 3^034 674 vrednosti 10,583 626 fantov šterlingov (funt naš list že omenil v predzadnj številki, in tudi lanâko leto ko knjigo sterling je 10 gld) leta 1898 že naraslo na 4.255.009 unč smo na strani 77 o njej ; zato 115 116 123 in 124. obširnej pisali toraj več 1 520.335 unč več od leta 1897 Vrednost zlata leta 1898 znaša 15 milijonov funto r* šterlingov. Akoravno na- borno letos natančneje ocenjevali. Priporočamo bogastvo te dežele, se še vedno najde kako novo skla prav toplo slovenskemu uciteljstvu rašča dišče zlata v zemlj Slovanske knjižnice izšel 84. in 85 pič prinaša zanimivo V Gogolj povest n Božična v u noc ki iz Ciklon v Ameriki Meseca aprila obiskal sil vihar ciklon mesto Kircsville v Ameriki katero je popolnom ruščine prevel Miloradovič Cena 36 kr Umrl v Budimpešti nekdanji lastnik trgovine podrl 500 Pri izkopavanju se je našlo 50 mrtvih oseb in čez anjenih V mestu Neivton je posul 60 oseb 20 ubitih star 72 let. Bil miru počiva. Umrl Franj vzoren narodnjak in tudi poštenjak pri Bučarju" poleg frančiškanskega mostu Bučar, Naj v 40 močno ranjenih za moko Kaj se vse godi na svetu. Židje v 2 maja po kratki bolezni, previden s sv ojnah Avstrije z Italijo sleparili s tem da so prodajali Nekaj jednakega je delal Fc zakramenti za umirajoče Štef. Jaklič, župnik v Vidu pri Zatičini v 66 letu svoje starosti Save blizu Zavogelj, se sumi.'.da čase nekam otožen ter vodo ter utonil. v. m » moko, koji so primešali pesek. sard, trgovec z moko v Pont-Audemar namreč, cU je^ spora zumno z mlinarji primešaval moki zmleti les. mož li, j----- — * večkrat govoril o smrti ki je bil zadnje prodajal Fessard ljudem za pristno moko Tako moko Preiskava skočil v gnala, da ie pečal v do- kratkeoi' času 135 000 kg. lesa, in da mu neslo 15 18 novcev za kilogram