Št. 3 Maribor, petek 27.1.2017 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII OBČINA APAČE 16. Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov ljubiteljskih skupin v Občini Apače za leto 2017 Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih ljubiteljskih skupin v občini Apače (Uradno glasilo slovenskih občin 1/2013) ter Odloka o proračunu občine Apače za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 64 z dne 23.12.2016) objavlja občina Apače JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV LJUBITELJSKIH SKUPIN V OBČINI APAČE ZA LETO 2017 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače. 2. Predmet javnega razpisa: • sofinanciranje kulturne dejavnosti na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (orkestralna, pevska, plesna, lutkovna, gledališka, literarna, ljudsko petje, likovna), ki se izvaja v okviru društev. • nakup opreme in kostumov izvajalcev na področju ljubiteljske dejavnosti za izvajanje programa dejavnosti. 3. Na javni razpis se lahko prijavijo: • društva in druge organizacije, registrirane za izvajanje kulturne dejavnosti; • posamezniki, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi na pristojnem ministrstvu za kulturo. 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji: • trajneje, vsaj že eno leto delujejo na razpisnem področju; • so registrirani za opravljanje kulturno-umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin v Sloveniji s sedežem na območju občine Apače; • zagotavljajo dostopnost programskih sklopov javnosti in medijem; • izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih programov in projektov; • so v preteklem letu redno izpolnjevali pogodbene obveznosti za sredstva prejeta iz občinskega proračuna; • imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki za izvedbo programa, delež lastnih sredstev, delež uporabnikov in delež sredstev, pridobljena iz drugih virov (občina, sponzorstva, donatorstva, volontersko delo....); • podajo izjavo, da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani. 5. Višina razpisanih sredstev: Višina razpoložljivih sredstev je skupno 12.145,00 EUR od tega za: 5.1 sofinanciranje kulturne dejavnosti na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti 11.000,00 EUR; 5.2. nakup opreme in osnovnih sredstev izvajalcev na področju ljubiteljske dejavnosti za izvajanje programa dejavnosti 1.145,00 EUR. 6. Merila in kriteriji za dodelitev sredstev Za ocenjevanje programov bodo upoštevana merila za kategorizacijo, vrsta kulturne dejavnosti, velikost skupine, programske posebnosti in dosežki. Za izvedbo projekta bodo upoštevana merila: kvalitetni nivo izvedbe programov, število uporabnikov, vrsta kulturne dejavnosti, namen nabave, število članov izvajalca. 7. Način financiranja: Sofinanciranje se izvaja na podlagi izstavljenih zahtevkov društev in priloženih dokazil o namenski porabi sredstev. 8. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev: Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2017 do oddaje zadnjega zahtevka. 9. Informacije in dvig razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacija je na voljo takoj po objavi razpisa. Prevzame se lahko osebno v tajništvu Občine Apače ali na internetni strani www.obcina-apace.si Kontaktna oseba za dodatne informacije: Janja Pintarič, telefon 02 569-85-52, faks: 02/569-85-51. 10. Oddaja in dostava vlog: • Vloga mora biti predložena na naslov: Občina Apače, Apače 42b, 9253 Apače, najpozneje do 10.2.2017 do 13,00 ure. • Vloga mora biti oddana v zapečatenem ovitku in ustrezno označena. Na prednji strani ovitka mora biti izpisano: »NE ODPIRAJ - VLOGA NA RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV LJUBITELJSKIH SKUPIN 2017«. Na zadnji strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in poštni naslov (sedež). 11. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu razpisa: Vlagatelji bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po roku za oddajo vlog s sklepom. Številka: 4102-0001/2017-1 Datum: 26.1.2017 Občina Apače Franc Pižmoht, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 17. Sklep o vrednosti točke za obračun občinskih taks v letu 2017 Župan Občine Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, izdajam na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZLS-UPB2 ter št. 27/08, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 8. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/2007 in 3/2012) naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA OBRAČUN OBČINSKIH TAKS V LETU 2017 1. člen Vrednost točke za obračun občinskih taks v letu 2017 znaša 0,3376 EUR. 2. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-01/2007-12 Datum: 23.1.2017 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, župan OBČINA CERKVENJAK 18. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Kozar Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12 in 27/16) in 15. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 46/2016) je Občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 2. dopisni seji, dne 26. 1. 2017, sprejel naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA NA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH BREZ SPREMEMBE NAMENSKE RABE ZA GRADNJO KMETIJSKIH OBJEKTOV NA KMETIJI KOZAR 1. člen (splošno) S tem sklepom določa Občinski svet Občine Cerkvenjak začetek in način priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPPN) na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Kozar. Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) (Uradni list RS, št. 27/16) in Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter podzakonski predpisi. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) Na podlagi pobude kmetije Kozar, Brengova 64, 2236 Cerkvenjak, vpisane v register kmetijskih gospodarstev s številko KMG-MID: 100309781 iz katerega je razvidno, da je kmetijsko gospodarstvo organizirano kot kmetija, nosilec kmetijske dejavnosti pa obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD in 102/15), se skladno s prvim odstavkom 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih z OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe načrtuje kmetijske objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski dejavnosti. Obravnavano območje spada v območje drugih kmetijskih zemljišč, v neposredni bližini obstoječe lokacije kmetijskega gospodarstva. Z OPPN bo pridobljena osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja za širitev hleva (novogradnja) za rejo piščancev in spremljajočih objektov ter ureditev območja s potrebo prometno in komunalno infrastrukturo. 3.člen (vsebina in oblika OPPN) Predmet OPPN je prostorska ureditev območja za gradnjo kmetijskih objektov na parceli št. 942 in 946/2, obe k.o. Brengova-539. OPPN bo vseboval besedilo in kartografski del, izdela se v analogni in digitalni obliki. 4. člen (območje OPPN) Območje OPPN zajema zemljišče s parcelno številko 942 k.o. Brengova-539 v velikosti 850 m2 in zemljišče s parcelno številko 946/2 k.o. Brengova-539 v velikosti 800 m2. Ureditveno območje OPPN lahko pri načrtovanju omrežij gospodarske javne infrastrukture poseže izven območja OPPN. 5. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve prostorskih ureditev ter ostale strokovne podlage vključno z geodetskim načrtom in geološko-geomehanskim poročilom za izdelavo OPPN pridobi in financira investitor oz. pobudnik. Pri pripravi OPPN je potrebno upoštevati idejno zasnovo, smernice nosilcev urejanja prostora in izhodišča veljavnih prostorskih aktov Občine Cerkvenjak. 6. člen (roki za pripravi OPPN) Predvideni roki za pripravo OPPN po posameznih fazah so naslednji: 1. faza: priprava osnutka OPPN / 30 dni; 2. faza: pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora (NUP) in odločbe o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) po 40. členu Zakona o varstvu okolja / 30 dni; 3. faza: dopolnitev osnutka OPPN / 45 dni (če je za prostorski akt potrebno izvesti CPVO, se za dopolnjen osnutek zagotovi okoljsko poročilo in se ga, skupaj z dopolnjenim osnutkom, pošlje ministrstvu pristojnemu za varstvo okolja v presojo po 42. členu Zakona o varstvu okolja); 4. faza: javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka prostorskega akta / 7 dni pred začetkom javne razgrnitve; 5. faza: javna razgrnitev in javna obravnava / 30 dni; 6. faza: priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve / 14 dni od prejema vseh pripomb in predlogov; 7. faza: priprava predloga OPPN / 20 dni po potrditvi stališč do pripomb in predlogov; 8. faza: pridobitev mnenj / 30 dni (če je za prostorski akt potrebno izvesti CPVO, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, odloči o sprejemljivosti izvedbe OPPN na okolje in izda potrdilo); 9. faza: potrditev predloga OPPN / 45 dni. Okvirni predvideni roki se zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev v postopku lahko tudi spremenijo, saj pripravljavec akta na to ne more imeti nikakršnega vpliva. V kolikor bo ugotovljeno, da je potrebno izvesti CPVO, se postopek in roki od 3. faze te točke dalje ustrezno spremenijo. 7. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za pripravo OPPN, k predlogu pa mnenja, so: 1. RS, Ministrstvo za okolje in prostor Ljubljana, Direktorat za okolje, Dunajska 48, 1000 Ljubljana 2. (Vloga za izdajo odločbe o potrebnosti izdelave CPVO) 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana; 4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 5. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana 6. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 7. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana 8. RS, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana 9. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor; 10. Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor; 11. Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor; 12. Mariborski vodovod, javno podjetje d.d.: Jadranska 24, 2000 Maribor; 13. Občina Cerkvenjak, Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak; 14. AGJ d.o.o., Pot na Kamenšak 2, 2230 Lenart; 15. Drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so tangirani. Na podlagi določil zakona, ki ureja varstvo okolja in postopek celovite presoje vplivov na okolje, se v postopek vključi tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana. 8. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem postopka) Sredstva za financiranje priprave OPPN, izdelavo geodetskega načrta, pripravo vseh strokovnih rešitev, izvedbo CPVO, v kolikor bo potrebna, zagotovi pobudnik OPPN oz. investitor, Aleš Kozar, Brengova 64, 2236 Cerkvenjak. 9. člen (začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505-01/2017 Datum: 26. 1. 2017 Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan OBČINA DUPLEK 19. Poslovnik Občinskega sveta Občine Duplek Na podlagi 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007, spremembe in dopolnitve Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2010, 32/2011, 24/2015) je občinski svet Občine Duplek na svoji 19. redni seji dne 25. 1. 2017 sprejel POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK I. Splošne določbe 1. člen Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 4. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 5. člen Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. Slavnostne seje se lahko sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. 6. člen Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. 7. člen (1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. (2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. (3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. (4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor/ica občinske uprave. II. Konstituiranje sveta 8. člen Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. 9. člen Prvo sejo sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet. Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo. Člane komisije predlaga župan, lahko pa tudi vsak član. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan, pa o predlogih članov po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. Komisija na podlagi poročila in potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. 10. člen Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 11. člen Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. 12. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in predloge za imenovanje novih članov. III. Pravice in dolžnosti članov sveta 1. Splošne določbe 13. člen Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. Član sveta ima pravico: • predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; • glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; • sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega sveta; • predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 14. člen Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 15. člen Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. 2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta 16. člen Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. Član sveta ima pravico županu ali direktorju/ici občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. 17. člen Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. Ustno postavljena vprašanja in obrazložitev pobud posameznega svetnika ne sme trajati skupno več kot 5 minut. Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor/ica občinske uprave. Če sta župan ali direktor/ica občinske uprave zadržana, določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor/ica občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji. Župan ali direktor/ica občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovarja pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 18. člen Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles 19. člen Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. Članu sveta pripada sejnina samo za seje, ki se jih udeleži in je bil prisoten pri obravnavi in glasovanju vsaj tri četrtine točk dnevnega reda. Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev. IV. Delovno področje sveta 20. člen Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine. V. Seje sveta 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 21. člen Svet dela in odloča na sejah. Seje sveta sklicuje župan. Župan sklicuje seje sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. 22. člen Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 14 dni pred dnem, določenim za sejo. Gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red, se objavi v elektronski obliki na spletni strani občine, v enakem roku, kot je določen za sklic seje. Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje tudi drugim vabljenim na sejo občinskega sveta in v vednost predsedniku Nadzornega odbora občine Duplek, predsednikom vaških skupnosti in predstavnikom medijev. 23. člen Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Izredno sejo lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na lastno pobudo. V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajšanem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 24. člen Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja sveta. Glasovanje na dopisni seji se opravi na podlagi vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, po elektronski pošti. Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali. O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. 25. člen Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor/ica občinske uprave. Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. 26. člen Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. 27. člen Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 28. člen Seje sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe, zaupne narave oziroma državna , vojaška ali uradna tajnost. Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. 2. Potek seje 29. člen Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 30. člen Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 31. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek . Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 32. člen Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 33. člen Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor/ica občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. 34. člen Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 35. člen Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 36. člen Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj . V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 37. člen Seje sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. 38. člen Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. 3. Vzdrževanje reda na seji 39. člen Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 40. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: • opomin, • odvzem besede, • odstranitev s seje ali z dela seje. 41. člen Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 42. člen Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 43. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 4. Odločanje 44. člen Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani). Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. 45. člen Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen, če zakon določa drugačno večino. 46. člen Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. 47. člen Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. 48. člen Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali » PROTI« sprejemu predlagane odločitve. 49. člen Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim glasovanjem. Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. 50. člen Tajno se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor/ca občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor/ica občinske uprave. Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 51. člen Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. Ugotovitev izida glasovanja obsega: • število razdeljenih glasovnic, • število oddanih glasovnic, • število neveljavnih glasovnic, • število veljavnih glasovnic, • število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih, število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, • ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa kateri kandidat je imenovan. O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 52. člen Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. 5. Zapisnik seje sveta 53. člen O vsaki seji sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. Za zapisnik seje sveta skrbi direktor/ica občinske uprave. Direktor/ica občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor/ica občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. 54. člen Potek seje sveta se snema na magnetofonski trak, ki se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana. Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje. Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca. Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. 55. člen Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom. Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se hranijo v arhivu občinske uprave. O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. 56. člen Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor/ica občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet 57. člen Strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta zagotavlja direktor/ica občinske uprave z zaposlenimi v občinski upravi. Direktor/ica občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles. Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor/ica občinske uprave. Direktor/ica občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. 7. Delovna telesa sveta 58. člen Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naloge, določene s statutom občine. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. 59. člen Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. 60. člen Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 61. člen Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. Prvo sejo odbora skliče župan. Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 62. člen Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta. 63. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 64. člen Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu. Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Glasovanje v delovnem telesu je javno. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta. 65. člen Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. VI. Akti sveta 1. Splošne določbe 66. člen Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: • poslovnik o delu sveta, • proračun občine in zaključni račun, • planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, • odloke, • odredbe, • pravilnike, • navodila, • sklepe. Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. 67. člen Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan. Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 68. člen Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan. Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 2. Postopek za sprejem odloka 69. člen Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje seje (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). 70. člen Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 71. člen Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka. Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 72. člen V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. Če svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta. Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka. 73. člen V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. 74. člen V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji. Župan lahko predlaga amandmaje tudi kadar ni sam predlagatelj odloka. Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta in predlagatelj odloka. Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj amandmaja. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. 75. člen Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 76. člen Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. 77. člen Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Občinski svet lahko nadaljuje z obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov 78. člen Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabijo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov 79. člen Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre: • za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, • prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, • uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta, • spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. 80. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet. 5. Postopek za sprejem proračuna 81. člen (1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. (2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 82. člen Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna oz. sprememb proračuna Državnemu zboru. Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi izhodišča za sestavo proračuna. Župan pošlje predsednikom delovnih teles in vsem članom sveta predlog proračuna občine in izhodišča za sestavo proračuna ter sklic seje, na kateri bo občinski svet opravil splošno razpravo o predlogu proračuna občine. Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. 83. člen Občinski svet opravi splošno razpravo o predlogu proračuna občine. Občinski svet po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna občine, v skladu s statutom in poslovnikom sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine. 84. člen V desetih dneh po opravljeni splošni razpravi lahko člani občinskega sveta k predlogu proračuna predložijo županu pisne pripombe in predloge. Vsak predlagatelj predloga oziroma pripombe mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. 85. člen Župan se najkasneje v petnajstih dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna. 86. člen Na dopolnjen predlog proračuna lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se v roku iz prvega odstavka tega člena dostavijo županu. Amandma mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. 87. člen Pred začetkom razprave, v kateri občinski svet razpravlja o posameznih delih predloga proračuna občine, lahko najprej župan ali predstavnik občinske uprave dodatno obrazloži predlog proračuna občine. Občinski svet glasuje najprej o amandmajih, ki jih je vložil župan in šele nato o drugih amandmajih. 88. člen Ko je končano glasovanje po delih, predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov . Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. 89. člen Če župan ugotovi, da proračun ni usklajen, določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev in sicer datum naslednje seje oziroma trajanje odmora, v katerem strokovna služba pripravi predlog uskladitve. Ko je predlog uskladitve proračuna dan na dnevni red, ga župan obrazloži. Občinski svet glasuje svet o predlogu uskladitve in če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti. 90. člen Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 91.člen Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. 6. Postopek za sprejem prostorskih aktov 92. člen Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. 7. Postopek za sprejem obvezne razlage 93. člen Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava župan in občinska uprava. Če ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. Svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s statutom določen za sprejem odloka po hitrem postopku. 8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 94. člen Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka. VII. Volitve in imenovanja 95. člen Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. 96. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov , ki so glasovali. 97. člen Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. 98. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 1. Imenovanje članov delovnih teles sveta 99. člen Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. 2. Postopek za razrešitev 100.člen Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino kot je določeno za njihovo imenovanje. 3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 101.člen Člani občinskega sveta in drugi občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. VIII. Razmerja med županom in svetom 102. člen Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. 103. člen Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor/ica občinske uprave o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. IX. Javnost dela 104. člen Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. Župan in direktor/ica občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. 105. člen Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. X. Delo sveta v izrednem stanju 106. člen V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik. Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. XI. Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika 107. člen Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 108. člen Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži občinski upravi, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. Izven seje sveta daje razlago poslovnika občinska uprava. Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala občinska uprava, odloči svet. XII. Končna določba 109. člen Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati: Poslovnik občinskega sveta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije št. 8/1999, 5/2001, Uradno glasilo slovenskih občin št. 13/2008, 19/2010). 110. člen Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2017-9 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 20. Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08- odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US in 40/12 – ZUJF in 14/2015-ZUUJFO) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP in 96/15 ) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 19. redni seji, dne 25.01.2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2017 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Duplek za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) 5.373.877 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.849.559 70 DAVČNI PRIHODKI 4.058.609 700 Davki na dohodek in dobiček 3.627.059 703 Davki na premoženje 318.800 704 Domači davki na blago in storitve 112.750 71 NEDAVČNI PRIHODKI 790.950 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 382.850 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2017 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 16.600 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 19.500 714 Drugi nedavčni prihodki 367.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 240.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 100.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 140.000 73 PREJETE DONACIJE 2.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 282.318 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 282.318 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (eu sredstva) 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.857.507 40 TEKOČI ODHODKI 1.717.627 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 495.630 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 77.910 402 Izdatki za blago in storitve 1.048.860 403 Plačila domačih obresti 35.000 409 Rezerve 60.227 41 TEKOČI TRANSFERI 2.183.060 410 Subvencije 25.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.570.100 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 181.560 413 Drugi tekoči domači transferi 406.400 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2017 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.901.969 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.901.969 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 54.851 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 30.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 24.851 I. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -483,630 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75.000 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 75.000 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 DANA POSOJILA 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 75.000 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 76.230 50 ZADOLŽEVANJE 76.230 500 Domače zadolževanje 76.230 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 309.600 55 ODPLAČILA DOLGA 309.600 550 Odplačila domačega dolga 309.600 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -642.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -233.370 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 483.630 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 642.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. IV. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo), ki se uporablja za namene določene v tem zakonu, • okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, • okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov • prejeta sredstva za sofinanciranje projektov • prihodki od občanov, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacije, • drugi prihodki, ki jih določi občina. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) (1) Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna: • samostojno in brez omejitev v okviru istega podprograma, • med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 20 % podprograma in • med glavnimi podprogrami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % glavnega programa. (2) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. (3) Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) (1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. (2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. (3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. (4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. (5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) (1)Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. (2)Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. (3)Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunska rezerva) (1)V stalno proračunsko rezervo občine Duplek v letu 2017 izločamo 50.000 evrov. (2)Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet 9. člen (splošna proračunska rezervacija) (1) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2017 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 10.227 €. (2) O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF. V. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 210 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. VI. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) (1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 76.230 EUR (najem dolgoročnega kredita pri državnem proračunu). (2)Poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Duplek, v letu 2017 ne bo izdajala. 12. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni medobčinski stanovanjski sklad, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2017 ne smejo zadolževati in izdajati poroštev. VII. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Duplek v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2017-11 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 21. Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08- odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US in 40/12 – ZUJF in 14/2015-ZUUJFO) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP in 96/15 ) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 19. redni seji, dne 25.01.2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2018 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Duplek za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) 5.511.976 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.780.176 70 DAVČNI PRIHODKI 4.139.226 700 Davki na dohodek in dobiček 3.707.676 703 Davki na premoženje 318.800 704 Domači davki na blago in storitve 112.750 71 NEDAVČNI PRIHODKI 640.950 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 282.850 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 711 Takse in pristojbine 5.000 712 Globe in druge denarne kazni 16.600 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 19.500 714 Drugi nedavčni prihodki 317.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 310.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 170.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 140.000 73 PREJETE DONACIJE 2.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 419.800 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 419.800 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (eu sredstva) 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 5.854.726 40 TEKOČI ODHODKI 1.524.846 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 495.630 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 77.910 402 Izdatki za blago in storitve 915.960 403 Plačila domačih obresti 35.000 409 Rezerve 346 41 TEKOČI TRANSFERI 2.184.060 410 Subvencije 20.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.617.100 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 146.060 413 Drugi tekoči domači transferi 400.900 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.118.900 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.118.900 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 26.920 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 25.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 1.920 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -342.750 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 DANA POSOJILA 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 550.820 50 ZADOLŽEVANJE 550.820 500 Domače zadolževanje 550.820 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 334.070 55 ODPLAČILA DOLGA 334.070 550 Odplačila domačega dolga 334.070 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -126.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 216.750 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 342.750 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 126.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. IV. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-uradno prečiščeno besedilo), ki se uporablja za namene določene v tem zakonu, • okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, • okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov • prejeta sredstva za sofinanciranje projektov • prihodki od občanov, ki se namenijo za izgradnjo kanalizacije, • drugi prihodki, ki jih določi občina. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) (1) Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna: • samostojno in brez omejitev v okviru istega podprograma, • med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 20 % podprograma in • med glavnimi podprogrami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % glavnega programa. (2) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. (3) Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) (1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. (2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. (3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. (4) Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. (5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) (1)Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. (2)Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. (3)Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunska rezerva) (1)V stalno proračunsko rezervo občine Duplek v letu 2018 ne izločamo sredstev. (2)Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 20.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet 9. člen (splošna proračunska rezervacija) (1) Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2018 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 346 €. (2) O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF. V. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 210 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. VI. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) (1) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 550.820 EUR. 500.000 EUR pri poslovnih bankah in 50.820 EUR za najem dolgoročnega kredita pri državnem proračunu. (2)Poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Duplek, v letu 2018 ne bo izdajala. 12. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni medobčinski stanovanjski sklad, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2018 ne smejo zadolževati in izdajati poroštev. VII. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Duplek v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2017-12 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 22. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek Na podlagi določil Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) in 16. člena Statuta Občine Duplek (UGSO, št. 17/07, 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 19. redni seji dne 25.01.2017 sprejel ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI DUPLEK 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). • Lokalne ceste so ceste, namenjene povezovanju naselij v Občini Duplek z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v Občini Duplek med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; • javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Občini Duplek in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.). 3. člen Lokalne ceste v Občini Duplek z uvedenim uličnim sistemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: • na zbirne krajevne ceste (s skrajšano oznako LZ), ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih območij Občine Duplek na ceste enake ali višje kategorije. 4. člen Lokalne ceste (LC) so: Zap. št. Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m] 1 081011 710 Zg. Duplek - Malečnik 243501 1.409 V 1.523 - Maribor 2 081021 081031 203161 203161 Zimica - Zg. Korena 745 954 V 4 081041 203161 Zg. Duplek (Pečar - Perša) 081051 1.009 V 5 081051 710 Zg. Duplek - Križ - Talce 710 2.595 V 6 081061 203161 Zimica (Zimica - Metava) 243521 1.233 V 1.209 - Maribor 7 081071 710 Sp. Duplek - Dupleški Vrh - Vince 081021 4.524 V 8 081091 710 Dvorjane - Ciglence 081171 2.918 V 9 081101 081091 Ciglence (Jug - Lovski dom - Turk) 081111 1.086 V 10 081111 710 Dvorjane - Ciglence (šola - Breg) 710 1.105 V 11 081121 710 Sp. Duplek - Johe - Dvorjane 710 2.354 V 12 081131 710 Dvorjane - Vurberk - Čreta - Farošak 710 3.025 V 13 081141 710 Sp. Duplek - Ciglence 081091 837 V 14 081151 745 Zg. Korena - Vince 081071 1.060 V 15 081152 081071 Vince - Zimica 203161 1.594 V 16 081161 081171 Zg. Korena - Sp. Žikarce 745 2.627 V 188 - Lenart 17 081171 745 Korena - Vurberk 710 3.723 V 18 081191 081061 Zimica - Vinička vas 203161 2.096 V 607 - Lenart 19 203161 203151 Hrastovec - Jablance - Korena - Zimica - Zg. Duplek 710 7.309 V 2.808 - Lenart 20 203541 745 Rogoznica - Prodni vrh - Črna Tabla - Korena 081171 822 V 2.033 - Lenart 21 328091 710 Vičava - Čreta 081131 686 V 9.885 - Ptuj 22 328092 328091 Vurberk (Y križišče) 081131 34 V V…vsa vozila SKUPAJ: 43.717 m 5. člen Zbirne krajevne ceste (LZ) so: Zap. št. Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m] 1 081301 710 Sp. Duplek (center) 081301 553 V V…vsa vozila SKUPAJ: 553 m 6. člen Javne poti (JP) so: Zap. št. Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m] 1 581011 081011 Zg. Duplek (Dvoršak - Ilijaš) HŠ 82F 174 V 2 581021 081011 Zg. Duplek (Berlič - Nerat) HŠ 84A 178 V 3 581031 081011 Zg. Duplek (Duh - Duh) HŠ 81A 169 V 4 581041 081011 Zg. Duplek (Horvat - Krejač) HŠ 78C 104 V 5 581051 081011 Zg. Duplek (Vrbnjak - Premzl) HŠ 87A 415 V 6 581052 581051 Zg. Duplek (Pivec - Škrbot) HŠ 74D 81 V 7 581053 581051 Zg. Duplek (Zijan - Potis) HŠ 86F 71 V 8 581071 081011 Zg. Duplek (Črnčič - Mlakar) HŠ 72C 476 V 9 581081 081011 Zg. Duplek (Spomenik - Mini market) HŠ 4 88 V 10 581091 710 Zg. Duplek (Cementninarstvo - Štuber) HŠ 8I 126 V 11 581121 081051 Zg. Duplek (Breznik - Krajnc - Miličnik) HŠ 18 310 V 12 581131 710 Zg. Duplek (Žlahtič) HŠ 23A 41 V 13 581141 581161 Zg. Duplek (Trgovina Vika - Špes) HŠ 133D 648 V 14 581151 581141 Zg. Duplek (Dolenc - Lešnik) HŠ 131 159 V 15 581161 203161 Zg. Duplek (Šola - Taler) 203161 433 V 16 581171 581161 Zg. Duplek (Ornik - Kekec HŠ 127C 291 V 17 581181 581171 Zg. Duplek (Ornik - Šabeder) 581171 229 V 18 581191 203161 Zg. Duplek (Muzek - Ploj) HŠ 112F 147 V 19 581201 203161 Zg. Duplek (Pečar - Lavrec) HŠ 124D 318 V 20 581211 203161 Zg. Duplek (Klemenčič - Križanec) HŠ 123 215 V 21 581221 203161 Zg. Duplek (Vajda - Kotnik) 745601 1.001 V 306 - Maribor 22 581231 581221 Zg. Duplek (Vajda - Kirali) HŠ 142D 125 V 23 581241 081031 Zg. Duplek (Kurbus - Damiš) HŠ 146D 128 V 24 581251 081031 Zg. Duplek (Pečice - Večernik) HŠ 165 921 V 25 581261 581251 Pečice - Zg. Duplek (Najglič - Purgaj) 581251 514 V 26 581271 581261 Pečice - Zg. Duplek (Domitar - Zelenko) 081031 219 V 159 - Maribor 27 581281 581261 Pečice - Zg. Duplek (Diemas - Poharič) HŠ 164A 143 V 28 581291 203161 Zg. Duplek (Jug) HŠ 171 119 V 29 581301 581141 Zg. Duplek (Pečovnik - Horvat) HŠ 89C 179 V 30 581311 581921 Zg. Duplek - Završka vas (Sekol - Morandl) HŠ 172 121 V 31 581321 203161 Zg. Duplek (Korošec - Koser) HŠ 177 214 V 32 581322 581321 Zg. Duplek (Koser - Muršec) HŠ 178 454 V 33 581331 203161 Zg. Duplek (Kapun - Muršec) HŠ 178A 1.250 V 34 581341 203161 Zg. Duplek (Semler - Večernik) HŠ 89A 51 V 35 581361 581331 Zg. Duplek (Kolarič) HŠ 179 299 V 36 581371 081041 Zg. Duplek (Šabeder - Rojko) 581331 209 V 37 581381 581391 Zg. Duplek (Majerič) HŠ 188 69 V 38 581391 081041 Zg. Duplek (Lovrenčič - Kolmanič) HŠ 193 519 V 39 581392 081041 Zg. Duplek (Y križišče) 581391 49 V 40 581401 081041 Zg. Duplek (Kunač - Golob) 081051 781 V 41 581411 081051 Zg. Duplek Murasu - Rojko) HŠ 48A 72 V 42 581421 081041 Zg. Duplek (Kocbek - Perša) HŠ 38A 82 V 43 581431 081041 Zg. Duplek (Pečar - Perša) HŠ 102 69 V 44 581441 081051 Zg. Duplek (Cimerman) HŠ 56C 59 V 45 581451 710 Zg. Duplek (Štiftar - Stara Drava) HŠ 33A 38 V 46 581461 710 Sp. Duplek (Mejna ulica) HŠ 12 88 V 47 581462 HS 12 Zg. Duplek (Mulec - Poš) HŠ 34D 300 V 48 581463 HS 12 Zg. Duplek (Bezjak - Kašman) HŠ 35F 111 V 49 581464 581462 Zg. Duplek (Mulec - Novak - Bezjak) HŠ 35B 44 V 50 581511 710 Sp. Duplek (Nova ulica) 081051 411 V 51 581531 710 Sp. Duplek (Stara pot) 581532 97 V 52 581532 581531 Sp. Duplek (Kračine) 581541 162 V 53 581541 710 Sp. Duplek (Mlinska pot) 081051 401 V 54 581561 581541 Sp. Duplek (Zavita ulica) HŠ 3 88 V 55 581571 581541 Sp. Duplek (Bezgovje) 581511 131 V 56 581581 581541 Sp. Duplek (Ulica 19.septembra) HŠ 1 65 V 57 581591 581601 Sp. Duplek (Rancarska ulica) 581592 216 V 58 581592 581591 Sp. Duplek (Ulica 19.septembra) 581511 85 V 59 581601 581511 Sp. Duplek (Kurirska pot) HŠ 12 297 V 60 581611 081051 Sp. Duplek (Prvomajska ulica) HŠ 3 161 V 61 581621 710 Sp. Duplek (Stara Drava) HŠ 7 90 V 62 581631 710 Sp. Duplek (Zelena ulica) HŠ 7 172 V 63 581641 710 Sp. Duplek (Log) HŠ 21 316 V 64 581651 710 Sp. Duplek (Kot) HŠ 8 103 V 65 581652 581651 Sp. Duplek (Kot) parc.403/2 108 V 66 581661 581671 Sp. Duplek (Namestnik - Muster) HŠ 12 190 V 67 581671 710 Sp. Duplek (Cesta 4.julija pri Namestniku) HŠ 70 55 V 68 581681 710 Sp. Duplek (Cvetlična ulica) HŠ 5 62 V 69 581701 081051 Sp. Duplek (Splavarska ulica) HŠ 1 41 V 70 581711 081301 Sp. Duplek (Cesta k Dravi - prečrpališče) prečrpališče 437 V 71 581721 581711 Sp. Duplek (Golob - Klamfer) HŠ 25 263 V 72 581731 745 Sp. Duplek (Slanič) HŠ NH 77 V 73 581741 581711 Sp. Duplek (od Goloba v Loge) parc. 962/5 283 V 74 581751 081121 Sp. Duplek (Poljska cesta) HŠ 28 153 V 75 581761 710 Sp. Duplek (Pri lipi) HŠ 12 125 V 76 581781 081071 Sp. Duplek (Šolska pot) 583681 184 V 77 581791 745 Sp. Duplek (Korenska cesta; Škofič S.) HŠ 8 146 V 78 581801 081071 Sp. Duplek (Vrhovska cesta) 081071 944 V 79 581811 081071 Sp. Duplek (proti Krajncu) HŠ 45 48 V 80 581821 745 Sp. Duplek (Strma ulica) HŠ 11 146 V 81 581831 745 Sp. Duplek (Korenska cesta) HŠ 52 51 V 82 581841 581801 Sp. Duplek (Vinogradniška pot) HŠ 10 110 V 83 581851 081071 Sp. Duplek (Vrhovska cesta; Čeh - Kolarič - Šešerko) 581801 214 V 84 581861 081071 Sp. Duplek (Nad izvirom) HŠ 9 106 V 85 581871 081071 Sp. Duplek (Kovaška ulica) HŠ 5 60 V 86 581881 081051 Sp. Duplek (Talce - Jakopec) HŠ 43 312 V 87 581891 581901 Sp. Duplek (Ulica 21.aprila; Kukovič) HŠ 16 360 V 88 581901 081071 Sp. Duplek (Zaloke) HŠ 33 638 V 89 581921 203161 Dupleški vrh - Zimica HŠ 175 768 V 90 581931 081071 Sp. Duplek (Golob - Koronek) HŠ 105 235 V 91 582021 081152 Zimica (Bezjak - Gradišnik) HŠ 70C 823 V 92 582031 582021 Zimica (Kropf) HŠ 69 389 V 93 582041 203161 Zimica (Krajnc - Kores) HŠ 11 137 V 94 582051 203161 Zimica (Rojs - Kranjc - Jug) HŠ 100 491 V 95 582061 203161 Zimica (Rujs - Črnčec) HŠ 3C 125 V 96 582071 081191 Zimica (servis Bezjak - Januš) HŠ 30 1.062 V 97 582101 081191 Jablamce (Nezman - Rižnar) 203161 1.052 V 98 582111 081191 Jablance (Štandeker - Šabeder) HŠ 26 368 V 99 582121 081191 Zimica - Jablance (Kojc - Žibek - Mulec) 582131 1.190 V 100 582131 203161 Jablance (Nemšak - Vogrin) HŠ 21 312 V 101 582141 582101 Jablance (Ploj - Čeh - Bauman - Živko - Nerat) 582101 626 V 102 582151 582101 Jablance (Ribič - Damiš) 081191 243 V 103 582161 081191 Jablance (Vidovič - Ulbl) HŠ 49 265 V 104 582181 081191 Zimica (Nemšak) HŠ 29A 199 V 105 582191 203161 Jablance (Valentan - Efrli) HŠ 13 718 V 106 582201 081021 Jablance (Damiš) HŠ 18B 130 V 107 582221 745 Zg. Korena (Hrastnik - Pučanca - Bezjak - Praviček) 745 1.164 V 108 582231 745 Zg. Korena (Hrastnik - Štuber) HŠ 60 686 V 109 582241 582231 Zg. Korena (Puntar - Kos) HŠ 55 461 V 110 582251 745 Zg. Korena (Brezner - Šabeder - Ekart) 745 635 V 111 582261 081171 Zg. Korena pod cerkvijo (gostilna Dvoršak - Bezjak) 582631 841 V 112 582271 582261 Zg. Korena pod cerkvijo (Beber - Koser) HŠ 42 357 V 113 582281 582291 Zg. Korena (šola - Pulko Slavica) HŠ 34A 121 V 114 582291 081171 Zg. Korena (okrog cerkve in šole) 582291 519 V 115 582311 745 Zg. Korena (Fras - Lenič) HŠ 41A 355 V 116 582341 745 Zg. Korena (Cesta na Bočko - Ekart) HŠ 53 485 V 117 582351 081071 Zg. Korena (Bistro Sonček - Koser - Beber) HŠ 51 709 V 118 582361 081071 Zg. Korena (Dajčman - Virtnik) HŠ 79 150 V 119 582371 081071 Zg. Korena - Vince (Zupančič - Rola) parc. 485/21 131 V 120 582381 081071 Zimica (Krajnc - Weingerl) HŠ 95G 122 V 121 582411 582421 Zg. Korena - Žikarce (Kos - Coter - Nešič) HŠ 1B 186 V 122 582421 745 Žikarce - Zg. Korena (Jug Štefan - Kos - Praviček) 745 384 V 123 582441 745 Žikarce (Mumlek - Fanedl) HŠ 15 281 V 124 582451 745 Zg. Korena - Žikarce (Slanič) 582491 773 V 125 582461 582451 Žikarce (Šauperl - Romih) HŠ 28 703 V 126 582471 582451 Žikarce (Kranvogel - Lešnik) HŠ 26 348 V 127 582481 582451 Žikarce (Slanič - Hš 70) 081161 1.210 V 128 582491 582451 Žikarce (proti Kašmanu) HŠ 54 740 V 129 582501 582451 Žikarce (Štiftar - Selce - Petek) 745 506 V 68 - Lenart 130 582511 745 Žikarce (proti Petku - Brezner) HŠ 18 128 V 131 582521 081171 Žikarce - Mutecev vrh (market Golob - Dvoršak) 081161 844 V 132 582531 081161 Žikarce (Jurša - Žugman) HŠ 56 402 V 133 582541 081161 Žikarce (Kovačnica - Ribniki - odcep Cizerli) HŠ 65 484 V 134 582551 081161 Žikarce (Bezjak - pri kovačnici) HŠ 69 297 V 135 582561 081171 Žikarce (Kokol - Medved) razcep 175 V 136 582581 081171 Žikarce (Črna tabla - Ribič) HŠ 72 936 V 137 582591 203541 Žikarce (Črna tabla - Rogoznica) 060031 648 V 208 - Ptuj 138 582631 745 Zg. Korena (Čučkov breg - cesta pod Barbaro) 081171 1.588 V 139 582641 582651 Sp. Korena (Vidovič - Čeh Ribič) HŠ 75 83 V 140 582651 582631 Sp. Korena pod cerkvijo (Vidovič) HŠ 72A 181 V 141 582661 582631 Sp. Koena (Safran - Kodrič) HŠ 69D 162 V 142 582671 745 Sp. Korena - Žikarce 081171 1.868 V 143 582681 582631 Sp. Korena (Fras) HŠ 63 158 V 144 582691 081141 Seune - Sp. Korena 745 1.185 V 145 582701 582691 Seune (Tepeh - Grušovnik) HŠ 22 284 V 146 582711 745 Sp. Korena (Markuš - Cafnik) 582721 109 V 147 582712 582721 Sp. Korena (Čeh) HŠ 5 40 V 148 582721 745 Sp. Korena (Rajšp - Žlahtič) HŠ 13 503 V 149 582731 745 Sp. Korena (Simonič - Ivanož) HŠ 50 458 V 150 582741 081071 Sp. Korena (Bezjak Peter - Nipič - Pušnik) HŠ 60 465 V 151 582751 582741 Sp. Korena (Klemenšak - Nipič - cesta Sp. Korena - Vince 081151 264 V 152 582781 582691 Ciglence (Mulec - Gole) HŠ 20A 358 V 153 582791 081141 Ciglence (Mulec - Majerič) HŠ 2 174 V 154 582801 081101 Ciglence (Jug - Jurša - Berlič) HŠ 34 299 V 155 582811 081101 Ciglence (Jug - Pihler - Majninger) HŠ 31A 594 V 156 582831 081111 Dvorjane (Sužnik - Lovski dom) 081101 333 V 157 582851 081101 Ciglence (Kranvogel - Vajd) HŠ 50 200 V 158 582871 710 Ciglence (Kuglšak) 582871 360 V 159 582901 710 Vurberk (Rojko - Alt) HŠ 141 105 V 160 582911 710 Vurberk (Budigan - Kokol) 710 319 V 161 582921 582911 Vurberk (Kokol - Žižek) HŠ 137 150 V 162 582931 710 Vurberk (Tajhman - Krajnc) HŠ 114 349 V 163 582941 710 Vurberk (na Grad) HŠ 85 541 V 164 582942 710 Vurberk (Y križišče) 582940 46 V 165 582951 081131 Vurberk (od Križa na Grad) 582941 257 V 166 582961 060031 Vurbekr (Jambrek - Pintarič) HŠ 104G 90 V 167 582981 81131 Vurberk (Farošak - Klet - Dvorana) 582941 706 V 168 582991 710 Vurberk (Krčevina - Damiš) 060031 404 V 291 - Ptuj 169 583011 081131 Vurberk (Plesnik - Kociper) HŠ 35 257 V 170 583021 081131 Vurberk (Habjan - Ferlež) HŠ 9 494 V 171 583031 081131 Vurberk (Zelenik - Žaga) HŠ 31A 244 V 172 583041 081131 Vurberk (Rojko - Bauman) HŠ 32 119 V 173 583051 328091 Vurberk (Lampreht - Brodnjak) HŠ 25 336 V 174 583061 081131 Dvorjane (Koser - Krepek) 583071 1.028 V 175 583071 583101 Dvorjane (Sorko - Drava) Drava 1.181 V 176 583081 081131 Vurberk (Oymič - Krepek) HŠ 44 88 V 177 583101 081131 Dvorjane (Bauman - Toplak - križišče Lešnik) 081121 1.898 V 178 583111 583101 Dvorjane (proti Grozdeku) HŠ 15 474 V 179 583121 081131 Vumpah (Breg - Tement) HŠ 7 204 V 180 583131 081131 Dvorjane (Cerkev - Brumen) 710 217 V 181 583141 081131 Dvorjane (cerkev) HŠ 53 88 V 182 583151 710 Dvorjane - Ciglence 081111 1.199 V 183 583151 081111 Dvorjane (Pipek - Gruber) HŠ 71A 108 V 184 583191 583201 Dvorjane (Brumen - Hauptman) HŠ 29H 95 V 185 583201 710 Dvorjane (Brumen - Potočnik) HŠ 29G 240 V 186 583211 710 Dvorjane (igrišče - Paluc Alojz) HŠ 25 98 V 187 583221 710 Dvorjane (Pokopališče - Skok) HŠ 7 215 V 188 583231 710 Dvorjane (Ostojič) HŠ 18 148 V 189 583241 710 Dvorjane (Paluc Silvester - Dvor) HŠ 22 82 V 190 583251 710 Dvorjane (Vidovič - Horvat) HŠ 28 46 V 191 583261 710 Dvorjane (Gasilski dom) 583281 225 V 192 583281 081121 Dvorjane (Grušovnik - Krepek - Ramuta Klanec) HŠ 42 406 V 193 583291 081121 Dvorjane (Pesel - Gregor) HŠ 8 137 V 194 583301 583101 Dvorjane (Kocbek - Klemenčič Žaga) HŠ 85 439 V 195 583321 081121 Dvorjane (Johe; Turčin - Krepek) HŠ 100 386 V 196 583331 081121 Dvorjane (Johe; Zajc - Ribič - Dvor) HŠ 97C 293 V 197 583332 583331 Dvorjane (Johe; Ribič) 081121 81 V 198 583351 081121 Dvorjane (Johe; Bračko - Lendero - Hauptman) HŠ 89 612 V 199 583361 081091 Dvorjane (Hojnik - Lončar) HŠ 65E 94 V 200 583371 081091 Dvorjane (Jesenik - Slana) HŠ 64 105 V 201 583401 581201 Zg. Duplek (Hojnik) HŠ 112S 48 V 202 583411 582071 Zimica (Hum - vikendi) HŠ 24N 154 V 203 583412 583411 Zimica (Hum - Korošec) HŠ 24I 39 V 204 583421 582071 Zimica (Hum - Cvikl) HŠ 35 249 V 205 583431 582221 Žikarce (Pučanca - Lešnik) HŠ 5 126 V 206 583441 081051 Zg. Duplek (Križ) H 17F 92 V 207 583451 581121 Zg. Duplek (naselje Vita vila) 581121 104 V 208 583481 581711 Sp. Duplek (proti čistilni napravi) ČN 242 V 209 583491 745 Sp. Duplek (Zajšek - Petrovič) HŠ 22C 123 V 210 583501 745 Sp. Dupek (Šolska pešpot) HŠ 30 96 V 211 583511 582691 Sp. Korena (Seune - Simonič) HŠ 16A 116 V 212 583521 583011 Vurberk (Grušovnik - Lesjak) HŠ 36C 79 V 213 583522 583521 Vurberk (Đurkin - Potočnik) HŠ 40D 22 V 214 583531 081131 Vurberk (Toplak Janez) HŠ 51 74 V 215 583541 081131 Vurberk (Toplak Konrad) HŠ 62 70 V 216 583551 081131 Vurberk (Pod goricami) 081131 337 V 217 583571 710 Vurberk (Pirnik - Vodan) HŠ 128 98 V 218 583581 081101 Ciglence (Lovski dom) HŠ 41 138 V 219 583591 582811 Ciglence (Vauda) HŠ 28 307 V 220 583601 582671 Sp. Korena (Reberca) HŠ 65 102 V 221 583611 081161 Žikarce (Dvoršak - Slanič) HŠ 70 514 V 222 583621 582491 Žikarce (Zajc - Škofič) HŠ 52 111 V 223 583631 203161 Zimica (Ruis) HŠ 56 69 V 224 583641 582221 Zg. Korena (Pučanca - Rola) HŠ 9 219 V 225 583651 745 Sp. Duplek (pot okrog šole) HŠ 22 320 V 226 583671 081151 Zg. Korena (Bistro Sonček - Koser - Beber) HŠ 50 205 V 227 583681 581781 Pešpot (Šolska pot) 583651 81 P 228 583691 582221 Zg. Korena (Kos - Brumen) HŠ 10D 356 V V…vsa vozila, P…pešci SKUPAJ: 74.484 m 7. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2017, z dne 24.01.2017. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/09, 32/11). 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2017-10 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 23. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1l, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), je občinski svet občine Duplek na svoji 19. redni seji dne 25. 1. 2017 sprejel NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE DUPLEK 1. člen Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2017 vsebuje: • načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe občine Duplek, • načrt razpolaganja z zemljišči v lasti občine Duplek in • načrt pridobivanja premičnega premoženja. 2. člen 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe občine duplek Zap. št. Vrsta nepremičnine Okvirna velikost v m2 Predvidena sredstva (v EUR) 1. Kmetijsko zemljišče 8800 36.000 3. Nezazidano stavbno zemljišče 700 9.000 4. Stavba in pripadajoče stavbno zemljišče 570 zemljišče, 330 stavba 120.000 Skupaj: 165.000 2. Načrt razpolaganja z zemljišči v lasti Občine Duplek Zap. št. Parc. štev. k.o. in šifra k.o. Kvadratura v m2 Orientacijska vrednost 1. 819/11 684-Zgornji Duplek 752 35.000 2. 819/12 684-Zgornji Duplek 677 35.000 3. 819/13 684-Zgornji Duplek 620 35.000 4. 819/14 684-Zgornji Duplek 600 35.000 Skupaj: 140.000 3. Načrt pridobivanja premičnega premoženja Zap. št. Vrsta premičnega premoženja količina Predvidena sredstva (v EUR) 1. Plovilo - brod 1 35.000 2. šotor 1 35.000 3. Osebni avtomobil 1 12.000 4. agregat 1 15.000 Skupaj: 97.000 3. člen V primeru spremenjenih prostorskih potreb občine Duplek, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi tega načrta ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklene pravni posel, ki ni predviden v tem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Skupna vrednost teh poslov lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrtov iz prvega člena. 4. člen Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti organ, pristojen za izvrševanje proračuna. 5. člen Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2017-8 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 24. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek Na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1l, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), je občinski svet občine Duplek na svoji 19. redni seji dne 25. 1. 2017 sprejel NAČRT RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE DUPLEK 1. člen Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek za leto 2018 vsebuje: • načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe občine Duplek, • načrt razpolaganja z zemljišči v lasti občine Duplek, • načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb v lasti občine Duplek. 2. člen 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe Občine Duplek Zap. št. Vrsta nepremičnine Okvirna velikost v m2 Predvidena sredstva (v EUR) 1. Kmetijsko zemljišče 1500 3.000 3. Nezazidano stavbno zemljišče 700 7.000 Skupaj 10.000 2. Načrt razpolaganja z zemljišči v lasti Občine Duplek Zap. št. Parc. štev. k.o. Kvadratura v m2 Orientacijska vrednost 1. 819/15 684-Zgornji Duplek 40.000 2. 819/16 684-Zgornji Duplek 40.000 3. 412/2 711-Vurberk 1002 20.000 4. 411/5 711-Vurberk 1719 35.000 5. 412/4 711-Vurberk 29 600 6. 412/3 711-Vurberk 269 4.400 SKUPAJ: 140.000 3. Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb v lasti Občine Duplek Zap. št. naslov ID oznaka stavbe Kvadratura v m2 Orientacijska vrednost 1. Vurberk 97, 2241 Spodnji Duplek 347 562 50.000 Skupaj: 50.000 3. člen V primeru spremenjenih prostorskih potreb občine Duplek, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi tega načrta ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklene pravni posel, ki ni predviden v tem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Skupna vrednost teh poslov lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrtov iz prvega člena. 4. člen Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme v skladu z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti organ, pristojen za izvrševanje proračuna. 5. člen Načrt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2017-7 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 25. Pravilnik o spremembah pravilnika o denarnem prispevku za novorojence Na podlagi 21. In 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in 16 . člena Statuta Občine Duplek Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11) je občinski svet Občine Duplek na svoji 19. redni seji dne 25. 1. 2017 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O DENARNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE 1. člen Spremeni se prvi odstavek 4. člena in sicer tako, da glasi: Višina denarnega prispevka po tem pravilniku znaša 120,00 €. 2. člen Ostala določila pravilnika ostanejo nespremenjena. Številka: 0323-1/2017-4 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 26. Sklep o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta Na podlagi Zakona o javnih financah /ZJF/ (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS št. 60/06, 54/10 in 27/16) in Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je občinski svet Občine Duplek na svoji 19. redni seji dne 25.1.2017, sprejel SKLEP O POTRDITVI DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA 1. Potrdi se: DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA»GRADNJA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V ZGORNJEM DUPLEKU – KRIŽ«, ki ga je izdelal: ProSVET, Martina Magajna Gerželj, Dilce 40, 6230 Postojna v januarju 2017. 2. V NRP občine se (obkroži): • uvrsti nova naložba; • spremeni veljavna naložba. 3. Celotna vrednost operacije znaša 249.000,41 EUR po stalnih in tekočih cenah (januar 2017), z vključenim DDV in se bo izvajala skladno s časovnim načrtom v letu 2017. 4. Vire za financiranje zagotavljajo: • Občinski proračun Občina Duplek 121.950,41 EUR v letu 2017, • sofinanciranje nepovratna sredstva – 23. člen ZFO 50.820,00 EUR v letu 2017 • sofinanciranje povratna sredstva – 23. člen ZFO 76.230,00 EUR v letu 2017 Številka: 0323-1/2017-6 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 27. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1-UPB1 (Ur. list RS, št. 102/4 -UPB-1, 14/05, 92/05, 93/05, 111/05, 120/06 in 126/07) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 19. redni seji, ki je bila dne 25. 1. 2017, sprejel SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo nepremičnine: 1. parc. št. 227/2, k.o. 687- Jablance, 2. parc. št. 249/6, k.o. 687-Jablance, 3. parc. št. 249/9, k.o. 687-Jablance, 4. parc. št. 247/7, k.o. 687-Jablance 5. parc. št. 248/2, k.o. 687-Jablance 6. parc. št. 381/122, k.o. 710-Dvorjane 7. parc. št. 381/126, k.o. 710-Dvorjane 8. parc. št. 609/9, k.o. 710-Dvorjane 9. parc. št. 356/63, k.o. 710-Dvorjane 10. parc. št. 356/61, k.o. 710-Dvorjane 11. parc. št. 747/3, k.o. 692-Spodnji Duplek 12. parc. št. 728/2, k.o. 692-Spodnji Duplek 13. parc. št. 727/2, k.o. 692-Spodnji Duplek 14. parc. št. 671/8, k.o. 686-Zimica 15. parc. št. 113/6, k.o. 689-Spodnja Korena II. Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu tega statusa v zemljiško knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev. III. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-1/2017-5 Datum: 26. 1. 2017 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA GORNJI GRAD 28. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta Tičjek II. (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve OPPN) Na podlagi 57. in 61 a. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), pobude lastnikov zemljišč z dne 20. 1. 2017 ter 25. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/16) je župan Občine Gornji Grad sprejel SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA TIČJEK II. (V NADALJEVANJU SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OPPN) 1. člen Ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve OPPN Na podlagi pobude investitorjev oziroma lastnikov zemljišč, se za območje južnega, jugovzhodnega ter vzhodnega dela območja Tičjek II. začne postopek priprave sprememb in dopolnitev OPPN Tičjek II. Lastniki zemljišč želijo na območju večstanovanjske gradnje (A-1, A-2 in A-3) zgraditi tri individualne stanovanjske hiše, na območju samostoječe stanovanjske gradnje – vzhodni del (G1-E in E-1) se odlok spremeniti tako, da bo mogoče legalizirati obstoječo garažo ter na območju poslovno skladiščne dejavnosti z navezavo na centralne dejavnosti odlok spremeniti tako, da bo možna gradnja pokritih skladiščnih površin (nadstreškov). 2. člen Pravna podlaga za spremembe in dopolnitve OPPN Pravna podlaga za pripravo (izdelavo) so: • Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), • Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 99/07), • Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana občine Mozirje, za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989 za območje občine Gornji Grad (UG ZSO št. 2/2002), dopolnitev v letu 2002 (UG ZSO št. 08/2004), • Odlok o lokacijskem načrtu Tičjek II. (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 13/2006). Predmet sprememb in dopolnitev OPPN Tičjek II. je prostorska ureditev dela območja Tičjek II., ki bo omogočala drugačno zasnovo območja, kot je bilo predvideno v osnovnem aktu, kar posledično pomeni tudi drugačno zasnovo komunalne infrastrukture in vpliv na prometno ureditev območja. 3. člen Območje spremembe in dopolnitve OPPN Ureditveno območje sprememb in dopolnitev OPPN Tičjek II. obsega: • parcele št. 390/18, 390/17 in 390/16 k.o. Gornji Grad, kjer je predvidena gradnja treh stanovanjskih hiš, • parcele št. 390/3 in 386/6 k.o. Gornji Grad, kjer je predviden dovoz do treh stanovanjskih hiš, • parcele št. 381/21 in 386/8 k.o. Gornji Grad, kjer se odlok spremeni tako, bo omogočil legalizacijo obstoječega • pomožnega objekta (vkopana garaža z ravno streho) in • parcele št. 386/4, 381/23, 381/6 in *240 k.o. Gornji Grad, kjer je predvidena gradnja pokritih skladiščnih površin (nadstreškov). Ureditveno območje je velikosti cca 9.615 m2. Območje - obstoječe Parcelna št. k.o. Predvideno Večstanovanjska gradnja Tičjek II. (A-1, A-2, A-3) 390/18, 390/17 in 390/16 Gornji Grad Gradnja treh stanovanjskih hiš. Cesta – spodnja ulica 390/3 in 386/6 Gornji Grad Ureditev dovoza do treh stanovanjskih hiš. Samostoječa stanovanjska gradnja – vzhodni del Tičjek II. 381/21 in 386/8 Gornji Grad Možnost legalizacije obstoječega pomožnega objekta (vkopana garaža z ravno streho). Poslovno skladiščna dejavnost z navezavo na centralne dejavnosti 386/4, 381/23, 381/6 in *240 Gornji Grad Možnost gradnje pokritih skladiščnih površin (nadstreškov). 4. člen Način pridobitve strokovnih rešitev, oblika in vsebina Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili: • Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), • Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Ur. l. RS, št. 99/07). Strokovne rešitve prostorske ureditve pridobi investitor posega v prostor v sodelovanju s pripravljavcem. Strokovna rešitev, kot podlaga za izdelavo sprememb in dopolnitev OPPN, se pridobi s preveritvijo vseh do sedaj izdelanih strokovnih podlag in izborom najustreznejše variante. V primeru izvedbe celovite presoje vplivov na okolje (v nadaljevanju: CPVO) se okoljsko poročilo pripravi skladno s predpisi, ki urejajo to področje. 5. člen Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN Postopek priprave, obravnave in sprejema sprememb in dopolnitev OPPN bo potekal predvidoma po naslednjem terminskem planu: Faza v postopku: Rok izvedbe: Objava sklepa o izdelavi sprememb in dopolnitev OPPN januar 2017 Priprava osnutka sprememb in dopolnitev OPPN februar 2017 Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora februar 2017 Priprava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPPN februar 2017 Javna razgrnitev in javna obravnava marec 2017 Opredelitev občine do stališč, pripomb in predlogov marec 2017 Priprava predloga sprememb in dopolnitev OPPN april 2017 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora april 2017 Priprava usklajenega predloga OPPN maj 2017 Obravnava in sprejem OPPN na občinskem svetu julij 2017 6. člen Nosilci urejanja prostora, ki podajajo smernice za načrtovanje sprememb in dopolnitev OPPN Pristojni nosilci urejanja prostora, ki dajo smernice za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN so: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Mariborska 88, 3000 Celje • Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad • Komunala d.o.o. Gornji Grad, Kocbekova cesta 23, 3342 Gornji Grad • Elektro Celje, d.d., Vrunčeva ulica 2a, 3000 Celje • Telekom Slovenije d.d., PE Celje, Lava 1, 3000 Celje V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v okviru postopka priprave ugotovi, da so potrebne njihove smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve. 7. člen Financiranje priprave sprememb in dopolnitev OPPN Vse stroške v zvezi s pridobivanjem strokovnih rešitev sprememb in dopolnitev OPPN, izdelavo sprememb in dopolnitev OPPN, vodenjem vseh z zakonom zahtevanih upravnih postopkov ter pridobivanjem smernic in mnenj prevzamejo lastniki parcel in pripravljavec prostorskega načrta. 8. člen Objava in začetek veljavnosti sklepa Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na svetovnem spletu (http://www.gornji-grad.si) ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505-0020/2006-2017-16 Datum: 24. 1. 2017 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan OBČINA MAJŠPERK 29. Sklep o cenah programov za vrtec Majšperk Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO), 18. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05) in 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je občinski svet Občine Majšperk na 23. redni seji, dne 24. 1. 2017 sprejel SKLEP O CENAH PROGRAMOV ZA VRTEC MAJŠPERK 1. člen Cene programov vrtca so: Starostno obdobje Cena programa v EUR Prvo starostno obdobje 414,28 Drugo starostno obdobje 325,55 2. člen Pri dnevni odsotnosti se odbijajo stroški živil v višini: Obrok Dnevno v EUR Zajtrk 0,30 Malica 0,50 Kosilo 1,00 Skupaj 1,80 3. člen Starši otrok, za katere je Občina Majšperk po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno, in sicer v obdobju od 1. julija do 31. julija in od 1. avgusta do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka za največ en mesec. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost otroka najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Za počitniško rezervacijo plačajo starši 50 % zneska določenega z odločbo. 4. člen Občina Majšperk prizna dodatni popust oziroma znižanje plačila programa vrtca za čas otrokove odsotnosti iz upravičenih razlogov, in sicer v primeru bolezni ali poškodbe otroka, ki traja neprekinjeno 30 koledarskih dni ali več, v višini 30 % zneska določenega z odločbo. Starši lahko za popust oziroma dodatno znižanje zaprosijo na osnovi podane pisne vloge za znižanje in predloženega zdravniškega potrdila. 5. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o povišanju cen programov vrtca Majšperk, št. 60300-1/2015-2 z dne 17. 11. 2015. 6. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 2. 2017 dalje. Številka: 60300-1/2016-8 Datum: 24. 1. 2017 Občina Majšperk Darinka Fakin, županja OBČINA POLJČANE 30. Odlok o proračunu Občine Poljčane za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07– UPB2, 76/08, 100/08, 100/08-odl US, 79/09, 14/10-odl US, 51/10, 84/10 – odl US, 40/12 – ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 101/13 in 55/15 – ZfisP in 96/15) in 93. člen Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na 14. redni seji dne 25. 1. 2017 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE POLJČANE ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Poljčane za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna, posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS PRORAČUN 2017 A BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.512.212 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.266.501 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) 2.863.520 700 Davki na dohodek in dobiček 2.354.080 703 Davki na premoženje 397.210 704 Domači davki na blago in storitve 112.030 706 Drugi davki 200 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 402.981 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 350.310 711 Takse in pristojbine 4.500 712 Denarne kazni 6.300 714 Drugi nedavčni prihodki 41.871 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 52.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 30.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 22.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 193.711 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 140.671 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 53.040 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.787.302 40 TEKOČI ODHODKI (40+41+42+43) 1.369.768 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 303.271 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 51.071 402 Izdatki za blago in storitve 913.187 403 Plačila domačih obresti 55.000 409 Rezerve 47.239 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.451.062 410 Subvencije 62.200 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 827.068 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 112.677 413 Drugi tekoči domači transferi 446.117 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 844.462 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 844.462 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 122.010 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 83.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 38.510 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLAJ) = (I.-II.) -275.090 III./1 PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((I.-7102)-(II.-403-404) -221.290 III./2 TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) ((70+71)-(40+41)) 445.671 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA 241.300 550 Odplačilo domačega dolga 241.300 Konto OPIS IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VII) 516.390 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -241.300 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII-IX.) 275.090 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA (31. 12. 2016) 516.390 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Odlok je objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin na nivoju podskupine kontov. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Poljčane – www.poljcane.si. Načrt razvojnih programov odraža razvojno politiko občine na področju investicijskih izdatkov občine in državnih pomoči za naslednja štiri leta (od 2016 do 2019). V načrt razvojnih programov v občini so vključeni vsi izdatki za nakup opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna oz. vsi investicijski odhodki in investicijski transferi. Načrt razvojnih programov v okviru sestavljajo investicijski projekti, investicije manjših vrednosti in investicijsko vzdrževanje. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke - konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 60. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 - ZGO-1, 105/06, 3/07 - uradno prečiščeno besedilo in 9/11), • okoljska dajatev na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 70/10), ki se porabi za namen, določen v zakonu, ki ureja financiranje občin, • okoljska dajatev na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09 in 14/10), ki se porabi za namen, določen v zakonu, ki ureja financiranje občin, • prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije ter prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije za sofinanciranje investicij in projektov, ki se uporabijo za namen, določen v pogodbi. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami in konti odloča župan, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva namenjena. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom, poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetega proračuna. Neposredni proračunski uporabnik lahko v letu 2017 sklene pogodbe, katerih obveznosti zapadejo v plačilo v naslednjih letih največ do skupne višini 70% predvidenih sredstev v sprejetem načrtu razvojnih programov, če ima načrtovane pravice porabe v tekočem proračunskem letu. Skupni obseg prevzetih obveznosti proračunskega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in tekoče transfere, ne sme presegati 30% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu proračunskega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravice preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu proračunskega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. 8. člen V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje največ v višini 35.475 EUR. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave, o uporabi sredstev proračunske rezerve, za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF, odloča župan. Med odhodki proračuna je predvidena splošna proračunska rezervacija v višini 11.764 EUR kot nerazporejeni del proračunskih prejemkov za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen Župan lahko dolžniku do višine 210 EUR odpiše oziroma odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatev. 10. člen Župan sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine do vključno vrednosti 9.000 EUR in za nepremičnine, za katere občina uveljavlja predkupno pravico ter o tem obvesti občinski svet ob zaključnem računu. Za nepremičnine iz prejšnjega odstavka je župan pooblaščen tudi za podpis pogodbe. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži do višine 5% zadnjega sprejetega proračuna. Za izvajanje kratkoročnega zadolževanja je pooblaščen župan. O obsegu poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Poljčane, v vsakem posamičnem primeru odloča občinski svet. 12. člen Javna podjetja, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 144 EUR. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Poljčane v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0096/2016 Datum: 25. 1. 2017 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 31. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Centralna čistilna naprava Občine Poljčane« Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A in (109/12)) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 14. redni seji dne 25. 1. 2017 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU »CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA OBČINE POLJČANE« I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Centralna čistilna naprava Občine Poljčane« (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza Šarha 1, s številko projekta 04/16-OPPN, v septembru 2016. 2. člen (vsebina odloka) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Centralna čistilna naprava Občine Poljčane« (v nadaljevanju: odlok) določa: • ureditveno območje OPPN, • umestitev načrtovane ureditve v prostor, • pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko in javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, • rešitve za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, • rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, • etapnost izvedbe prostorske ureditve, • Odstopanja in obveznosti investitorja • druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN Sestavni del OPPN je poleg tega odloka še tekstualni in grafični del, smernice in mnenja nosilcev urejanja ter priloge. II. Opis in območje prostorske ureditve 3. člen (obstoječe razmere) V odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Slovenska Bistrica za območje Občine Poljčane, spremembe v letu 2008 (Uradni list RS, št. 79/11, v nadaljevanju: PSPA) je določilo, da je za zaščito reke Dravinje potrebno celovito urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda. V ta namen bo zgrajena skupna oziroma centralna čistilna naprava Poljčane, v katero bodo speljane odpadne vode iz aglomeracije Poljčane. V skladu s PSPA je bila za območje enote urejanja prostora (EUP) PO1 (območje okoljske infrastrukture - čistilna naprava Poljčane) predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. 4. člen (ureditveno območje OPPN) (1) Občina je za poseg zagotovila zemljišče na parc. št. 399/4 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, ki predstavlja območje obravnave v OPPN in je povečano za izvedbo cestnega priključka na parc. št. 399/2-del k.o. 778 Brezje pri Poljčana. Za izvedbo priključevanja CČN na GJI se lahko uporabijo tudi sosednja zemljišča. (2) Meja območja OPPN poteka po obodu parcele 399/4 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, ki se na severni strani razširi na del parc. št. 399/2 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah, za izvedbo cestnega priključka na R III 688 in je prikazana na grafičnem listu št. 3 - "Prikaz meje obdelave v geodetskem načrtu z obstoječim parcelnim stanjem". 5. člen (namembnost in opredelitev območja) Območje OPPN je po podrobni namenski rabi v PSPA opredeljeno kot območje okoljske infrastrukture - čistilna naprava Poljčane. Znotraj območja OPPN se predvidi pogoje za urbanistično ureditev območja centralne čistilne naprave, lokacijo ter oblikovanje objektov in parcel, ureditev utrjenih in zelenih površin, prometne, energetske in komunalne infrastrukturne ureditve na območju ter ukrepe za varovanje in izboljšanje okolja. 6. člen (vrste objektov na območju OPPN) Na območju OPPN je dovoljena vrsta gradbeno – inženirskih objektov ter nestanovanjskih stavb: • cevovodov za odpadno vodo in razbremenilnega cevovoda (oba CC-SI-22231), • čistilne naprave (CC-SI-2223), • nestanovanjskih spremljevalnih objektov CČN (CC-SI-122.-125) • dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi (CC-SI-21530) • objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih (CC-SI-24202) in • nove dovozne ceste (CC-SI-2112) kot lokalne ceste oziroma javne poti. Celoten sklop bo opremljen z vso pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo (GJI, CC-SI-22) in gospodarskim javnim dobrim (GJD, CC-SI-2112). 7. člen (vrste gradenj na območju OPPN) V ureditvenem območju je dovoljena gradnja novih gradbeno – inženirskih in infrastrukturnih objektov, njihova rekonstrukcija, sprememba namembnosti obstoječih objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist, kakor tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnimi predpisi. Dovoljena je zasaditev drevja, ozelenitev ograje in postavitev urbane opreme ter urejanje zelenih in utrjenih površin. III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 8. člen (vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi zemljišči) (1) V času gradnje bo vplivno območje obsegalo vsa zemljišča znotraj mej OPPN in dele zemljišč za potrebe priključevanja na obstoječe in nove infrastrukturne vode. V času gradnje bodo prisotne manjše emisije prahu, za katere pa iz izkušenj pri gradnji tovrstnih naprav lahko zagotovimo, da ne bodo imele vpliva na povišanje emisijskih vrednosti prahu v okolici gradnje. Med gradnjo lahko pričakujemo manjše povečanje onesnaženje tal zaradi prisotnosti gradbenih strojev in vgradnje gradbenih materialov. Med gradnjo bodo povečane emisije hrupa, vendar pa se bo gradnja izvajala samo v dnevnem času. Vpliva na požarno ogroženost, mehansko odpornost in stabilnost, higiensko zdravstveno zaščito in osenčenje ne bo. Vpliva na rastline, živali in biotope ne pričakujemo, saj se na obravnavanem področju zadržuje le manjše število živali (ptice in mali sesalci). Vplivno območje v času gradnje ocenjujemo na območje znotraj predvidene ograje platoja ČN. (2) V času obratovanja bo vplivno območje obsegalo zemljišče znotraj mej OPPN. Na platoju čistilne naprave bosta prisotni dve skupini virov hrupa. Hrup zaradi transportnih vozil za odvoz/dovoz. Transport se bo izvajal samo podnevi. Drugo vrsto hrupa lahko povzroča tehnološki proces čiščenja odpadnih vod. Oba vira hrupa ne smeta presegati mejnih vrednosti ravni hrupa po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 86/96). Za CČN veljajo določila v IV. stopnji/območju varstva pred hrupom »Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10, ...)«. (3) Vplivno območje hrupa bo do največ 20m od ograje CČN in sega na treh straneh na kmetijska zemljišča, na severni strani pa na regionalno cesto. . 9. člen (omilitveni ukrepi in način spremljanja stanja okolja v času izvajanja odloka) Omilitveni ukrepi in način spremljanja stanja okolja v času izvajanja odloka o OPPN so navedeni v okoljskem poročilu, izdelanem za spremembe in dopolnitve plana v letu 2008 (OIKOS d.o.o., št. 1141/09). Omilitveni ukrepi skupaj s smernicami nosilcev urejanja in se nanašajo na pripravo projektne dokumentacije in izvedbo del: • čistilna naprava naj se umesti v prostor neposredno ob cesti v višini ceste, tako kot je predvideno v idejnem projektu na koti 257,10 m n.v. in je prikazano v sliki v okoljskem poročilu v preglednici št. 17. Preostalega dela območja naj se ne nasipa in naj se na njem ne gradi – na tem območju so dovoljene zgolj ureditve namenjene iztoku iz čistilne naprave. • Pri izdelavi PGD je potrebno upoštevati zaključke iz Hidrološke hidravlične analize, št. HH-215/2016, izdelal BLAN d.o.o. • V sklopu priprave PGD je potrebno upoštevati zaključke Poplavne študije za območje Občine Poljčane in morebitne dodatne omilitvene ukrepe, ki iz nje izhajajo. • Potrebno je ohranjati morfološke značilnosti struge vodotokov. Posegi v struge vodotokov morajo biti minimalni in sonaravno urejeni. Kanaliziranje struge ter utrjevanje brežin s kamnitimi zložbami in betoniranjem ni dovoljeno. Potrebno urejanje in utrjevanje brežin naj se izvaja z ekoremediacijskimi tehnikami (kašte, zvitki iz geotekstila, itd.). Po končani ureditvi je potrebno brežine zarasti z avtohtono vegetacijo. • V delu območja, kjer ne bodo zgrajeni objekti, naj se po zaključku del vzpostavi mokrotne travnike. Raba tega območja naj bo ekstenzivna, kar pomeni košnjo največ dvakrat letno (konec junija-začetek julija in konec septembra). Omenjeni travniki naj ne bodo gnojeni oziroma naj bo gnojenje minimalno. Uporaba umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemikalij ni dovoljena. • Z lastniki parcel št. 390/1, 390/2, 393, 395, 396, 397, 399/1, 404, 405 in J, JZ delom parcele 402, naj se sklene pisni dogovor o ekstenzivni rabi (glej prejšnji ukrep) zemljišč. • Objekti naj ne bi bili osvetljeni. Kolikor je to nujno potrebno zaradi varnosti, naj bo osvetljevanje minimalno in v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Prednostno naj se uporabljajo svetlobna tipala. • Prizadeta območja je potrebno sanirati z avtohtono vegetacijo in preprečevati razrast invazivnih vrst rastlin. Sanacija prizadetih travnikov naj se izvede s setvijo senenega drobirja iz sosednjih travnikov in bližnjih senikov. • Gozdne otoke in druge naravne elemente kulturne krajine naj se v največji možni meri ohranja. Prizadete gozdne otoke naj se nadomešča (npr. tako, da se objekte zasadi z avtohtono lesnato vegetacijo). • Za manipulativne površine naj se prednostno uporablja obstoječe koridorje. • Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del (izkopi gradbenih jam, nasutja) naj se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem. • Na strehi novih objektov naj se v sodelovanju z ZRSVN vzpostavi primerna mesta oziroma nosilce za gnezda bele štorklje. • Objekti v sklopu lokacije čistilne naprave se delijo na tehnološke objekte in upravno stavbo s skladišči. Tehnološki objekti so predvsem odprti bazeni iz AB konstrukcije te posamezni kanali – kinete, ki so prav tako AB po projektu izdelane tehnologije. Okolje objekta in bazenov je za potrebe parkirišč in dostopov asfaltirano, ostale površine so zatravljene. Celotna površina čistilne naprave je ograjena z žično ograjo. 10. člen (lokacijski pogoji) (1) Območje namenjeno umeščanju objektov in potrebnih naprav ter infrastrukturnih napeljav za potrebe čiščenja odpadne vode je na parc. št. 399/4 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah na dvignjenem platoju, ki je trapezaste oblike in vzporeden državni cesti. Območje umeščanja sklopa objektov za čiščenje odpadnih vod je na platoju določeno z gradbeno mejo, ki se približuje oz. dotika 15m varovalnega pasu ceste, s čimer dosežemo največji možni odmik od vodotoka Dravinje. V tem območju se zgradi tudi upravna zgradba ter površine za parkiranje osebnih in dostavnih vozil. Možni in potrebni infrastrukturni priključki lahko segajo tudi izven mej območja OPPN, na sosednje parcele. Višine in globine objektov se prilagodijo tehnološkim zahtevam. Upravni del zgradbe je lahko dvoetažen. (2) Višinska kota platoja bo na umetnem nasutju, cca 3m nad obstoječim terenom, na višini 257,10 m.n.m. ± 1.5m + nagibi za odvajanje meteorne vode. Pri izdelavi PGD je potrebno upoštevati ugotovitve iz Geološko geomehanskega poročila, št. GM-221/2016, izdelal BLAN d.o.o. (3) Kapaciteta CČN Poljčane je 3.300 PE. Predvidi se možnost bodoče širitve. Objekti v sklopu lokacije čistilne naprave se delijo na tehnološke objekte in upravno stavbo s skladišči ter ostalimi potrebnimi funkcionalnimi objekti in napravami. (4) Objekti so od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 4,00 m, od meje z državno/regionalno cesto najmanj 15,00 m. (5) Gradbena meja se lahko, zaradi načrtovanega/predvidenega tehnološkega procesa, ki zahteva drugačen postroj/sklop objektov za čiščenje odpadne vode, tudi spremeni in poveča znotraj območja/meje z podrobno namensko rabo »okoljska infrastruktura«. 11. člen (pogoji za oblikovanje objektov) (1) Konstrukcijska zasnova objektov in izbor gradbenega materiala je pogojen z izborom tehnološkega procesa čiščenja odpadne vode in se določi v PGD. (2) Likovno - prostorska zasnova objektov izhaja v veliki meri iz funkcije objekta, to je inženirski objekt za čiščenje odpadnih vod, čemur se podredi tudi oblikovanje upravnega dela kompleksa in vseh nezahtevnih in enostavnih objektov. 12. člen (oblikovanje zemljišč in zelenih površin) (1) Zemljišče je lahko urejeno v različnih nivojih. Meje med nivoji so lahko zemeljske strmine (škarpe) v naklonu 1:1. Škarpe ob robovih parcel se lahko gradijo na notranjo stran višje parcele. (2) Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Drevesa morajo biti najmanj za polovico končne širine krošnje odmaknjena od parcelnih mej sosedov. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati upravljavec. (3) Območje je ograjeno z zaščitno ograjo. 13. člen (odvodnjavanje zemljišč) Meteorne vode se ne smejo nekontrolirano izlivati na sosednja zemljišča, temveč morajo biti zajete na parceli in v nadaljevanju skupaj z vodami iz parkirišč in po ustreznem čiščenju odpeljane do lokalnega recipienta. IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 14. člen (splošno) Na gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo naslednji priključki: • Novi cestni priključek na RIII 688 • Priključek vodovoda iz obstoječega javnega vodovoda • priključek električne energije iz javnega omrežja • Priključek na obstoječe TK omrežje in optiko • Iztok meteornih in čistih vod iz CČN v odvodnik (reka Dravinja) V nadaljevanju je prikazan načrtovan način priključevanja območja na javno infrastrukturo. Natančnejša lokacija priključkov in merilnih mest se določi v projektni dokumentaciji. Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti usklajeno zgrajeno v kabelski podzemni izvedbi. Pod asfaltiranimi in drugače utrjenimi površinami je vse električne in TK vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. Pri gradnji podzemnih komunalnih vodov je potrebno dosledno upoštevati predpisane odmike med posameznimi vodi. 15. člen (cestno omrežje) Vplivno območje OPPN leži ob državni cesti RIII št. 688, odsek 1233 Poljčane – Majšperk od km 1,685 do km 1,785. Na regionalno cesto se območje navezuje preko predvidenega cestnega priključka v km 1,705 ( preko parc. št. 399/2 k.o. 778 Brezje pri Poljčanah), z ustreznimi priključnimi radiji ter vzdolžnim in prečnim naklonom. Odmik objektov od državne ceste je prikazan v prečnem profilu in znaša min. 15m in ga predstavlja gradbena linija objektov. Načrtovane prostorske ureditve, z izvedbo novega cestnega priključka, zagotavljajo: Varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu Cestni priključek/križišče je opremljen s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa, Načrtovanje je usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve ceste S predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, ker je zagotovljen zadostni odmik. Prostorski akt vsebuje tudi opredelitev in utemeljitev vseh posegov v vplivnem območju državne ceste in varovalnem pasu: vsebuje prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturi ter grajeno javno dobro, kar je razvidno iz situacije list št. 7 »Projektne rešitve gospodarske, komunalne in druge infrastrukture«. 16. člen (mirujoči promet) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter urediti površine za dostavo in manipulacijo. 17. člen (električno omrežje) (1) Predvidena je izvedba NN priključka, skladno s pogoji upravljavcev Elektro Maribor d.d. in izdelano idejno zasnovo. Skladno z izdelanimi Strokovnimi podlagami za pripravo OPPN št. načrta 321/16-B izdelal ELEKTRO Maribor d.d. v oktobru 2016, je predviden način napajanja CČN iz obstoječega SN 20 kV omrežja s SN kablovodom z oporišča 15 na DV 20 kV d-038 Studenice 1. Dolžina trase je cca 520m. Kablovod bo napeljan v TP 20/0,4 kV Poljčane čistilna naprava in bo tipa TEN 6/24-mM, max. 1 x 630 kVA, proizvajalca TSN. Velikost TP je 2.5m x 2.0m, višine nad zemljo 2.02m in globine 0,75m. Na območju CČN se iz TP uredi ustrezno NN omrežje. (2) Kot drugi vir oskrbe z električno energijo je možnost koriščenja stabilnega elekroagregata.(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati skladno zakonodajo in tehničnimi pogoji in pridobiti ustrezna upravna dovoljenja, (3) V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave iz teh smernic, morajo biti pridobljene overovljene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. Pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo, (4) Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet tega OPPN ter bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo (upravna in projektna dokumentacija se mora glasiti na Elektro Maribor d.d.) na račun investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. 18. člen (telekomunikacijsko omrežje) (1) Na območju predvidenega OPPN za objekt CČN Občine Poljčane potekajo obstoječe TK instalacije (ob državni cesti). (2) Za CČN občine Poljčane je predviden priključek na telekomunikacijsko omrežje v tehnološko stavbo. Novo predvidena kabelska kanalizacija se bo navezovala na obstoječ TK. (3) TK infrastrukturo na področju OPPN je potrebno zaščititi in po potrebi razširiti na podlagi projektne rešitve. Predvideno preostalo komunalno infrastrukturo je potrebno uskladiti s TK infrastrukturi in predvideti ustrezen komunalni red. 19. člen (vodovod) 1. V bližini območja OPPN poteka javno vodovodno omrežje PE HD DN90 (ob cesti R III). 2. Predvideni objekt bo možno priključiti na javni vodovod PE HD DN90 na parc. št. 399/2 k.o. Brezje pr Poljčanah na javni vodovod z obratovalnim tlakom 6,5 bar/a. 3. Za potrebe požarne vode je potrebno predvideti kombiniran vodomer. 4. Pri priključkih premera O2col in pri priključkih O>2col se vodomer lahko vgradi v AB jašek ustreznih dimenzij, kot je predpisano v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., maj 2013). 5. Ker je v vodovodnem omrežju previsok tlak, si mora investitor vgraditi napravo za znižanje tlaka (reducirni ventil). 6. Ostali pogoji razvidni iz smernic in se nanašajo na izdelavo PGD. • Pri pripravi OPN so upoštevani: • Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS št. 88/12) • Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, ..., Poljčan (Uradni list RS št. 88/12) • Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o. , Maj 2013) • Sodelovanje s strokovnimi službami v podjetju OKP Rogaška Slatina d.o.o.. 20. člen (kanalizacija) (1) Sekundarna kanalizacijska omrežja bodo preko najkrajših tras priključena na primarno kanalizacijsko omrežje. (2) Meteorne vode bodo po ustreznem čiščenju (peskolovci, lovilci olj in maščob) odvajanje v lokalni vodotok – recepient. Projektno je potrebno obdelati priključevanje objektov na ločen sistem kanalizacije. Do pričetka obratovanja CČN pa čistiti odpadne vode na individualnih čistilnih napravah. Upoštevati je potrebno Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014). (3) Komunalne odpadne vode bodo priključene na sistem javne kanalizacije, povezan s CČN. 21. člen (ogrevanje) Način ogrevanja v upravnem delu bo določen v projektni dokumentaciji PGD. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. 22. člen (javna razsvetljava) Osvetlitev centralne čistilne naprave se izvede z interno zunanjo varnostno razsvetljavo, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov. Osvetljevanje naj bo minimalno in v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). Prednostno naj se uporabljajo svetlobna tipala. V. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin 23. člen (ravnanje z odpadki) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih za komunalne odpadke in odlagajo na deponiji Pragersko. Pri ravnanju z odpadnim blatom je potrebno upoštevati področno zakonodajo, ki jo je upravljavec ČN dolžen upoštevati. 24. člen (ohranjanje narave) (1) Območje OPPN se nahaja na področju Nature 2000 - SPA Dravinjska dolina, pSCI, SAC - Dravinja s pritoki, in Ekološko pomembnem območju - EPO 44100 Dravinjska dolina. (2) V delu območja, kjer ne bodo zgrajeni objekti, naj se po zaključku del vzpostavi mokrotne travnike. Raba tega območja naj bo ekstenzivna, kar pomeni košnjo največ dvakrat letno (konec junija-začetek julija in konec septembra). Omenjeni travniki naj ne bodo gnojeni oziroma naj bo gnojenje minimalno. Uporaba umetnih gnojil, pesticidov in drugih kemikalij ni dovoljena. Z lastniki parcel št. 390/1, 390/2, 393, 395, 396, 397, 399/1, 404, 405 in J, JZ delom parcele 402, naj se sklene pisni dogovor o ekstenzivni rabi (glej prejšnji ukrep) zemljišč. (3) Prizadeta območja je potrebno sanirati z avtohtono vegetacijo in preprečevati razrast invazivnih vrst rastlin. Sanacija prizadetih travnikov naj se izvede s setvijo senenega drobirja iz sosednjih travnikov in bližnjih senikov. (4) Gozdne otoke in druge naravne elemente kulturne krajine naj se v največji možni meri ohranja. Prizadete gozdne otoke naj se nadomešča (npr. tako, da se objekte zasadi z avtohtono lesnato vegetacijo). (5) Čas izvajanja del z gradbeno mehanizacijo naj se prilagodi biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst. Večjih gradbenih del (izkopi gradbenih jam, nasutja) naj se ne izvaja med 15. aprilom in 30. julijem. (6) Na strehi novih objektov naj se v sodelovanju z ZRSVN vzpostavi primerna mesta oziroma nosilce za gnezda bele štorklje. 25. člen (varovanje kulturne dediščine) Na območju OPPN ni območij ali objektov kulturne dediščine. 26. člen (vpliv na vodni režim in stanje voda) (1) Ker je območje lahko občasno preplavljeno, je potrebno ob izgradnji in obratovanju objekta izvesti vse ukrepe, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območje in da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. Zagotoviti je potrebno protivzgonsko zavarovanje odvodnega kanala. (2) V sklopu priprave PGD je potrebno upoštevati zaključke Hidrološko-hidravlične analize, št. HH-215/2016, izdelal BLAN d.o.o.. (3) Čistilna naprava je umeščena na plato neposredno ob cesti v višini ceste, tako kot je predvideno v idejnem projektu na koti 257,10 m n.v. in je prikazano v sliki v okoljskem poročilu v preglednici št. 17. Preostalega dela območja naj se ne nasipa in naj se na njem ne gradi – na tem območju so dovoljene zgolj ureditve namenjene iztoku iz čistilne naprave. (3) V sklopu priprave PGD je potrebno upoštevati zaključke Poplavne študije za območje Občine Poljčane in morebitne dodatne omilitvene ukrepe, ki iz nje izhajajo. (4) Potrebno je ohranjati morfološke značilnosti struge vodotokov. Posegi v struge vodotokov morajo biti minimalni in sonaravno urejeni. Kanaliziranje struge ter utrjevanje brežin s kamnitimi zložbami in betoniranjem ni dovoljeno. Potrebno urejanje in utrjevanje brežin naj se izvaja z ekoremediacijskimi tehnikami (kašte, zvitki iz geotekstila, itd.). Po končani ureditvi je potrebno brežine zarasti z avtohtono vegetacijo. (5) V 15 m pasu priobalnega zemljišča ne bodo zgrajeni objekti, niti komunalne, prometne in zunanje ureditve, kakor tudi ne ograja. V tem pasu bo izveden le iztok čistih vod v vodotok. (6) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključuje na komunalni čistilni napravi. (7) Kanalizacijski sistem in vsi ostali objekti centralne čistilne naprave (objekti biološkega bloka) morajo v celoti biti načrtovani vodotesno, ki jo je po končani gradnji potrebno preveriti. (8) Pokrovi na jaških odvodnega kanala za odvajanje prečiščenih komunalnih vod, ki se nahajajo na poplavnem območju, morajo biti vodotesni in vzgonsko zavarovani. (9) Pri dimenzioniranju odvodnega kanala za odvajanje prečiščenih komunalnih odpadnih vod in morebitnih padavinskih vod v vodotok Dravinjo, ki poteka po vodnem in priobalnem zemljišču, je treba upoštevati tudi prometno obremenitev in predvideti ustrezno zaščito za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe. (10) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15) in Uredbo o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 98/15). (11) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih vod. (12) Odvajanje padavinskih odpadnih vod s parkirišč in manipulativnih površin je treba načrtovati preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj in usedalnika. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). (13) Iztok prečiščenih komunalnih vod iz CČN in morebitnih padavinskih vod v vodotok Dravinja mora biti urejen tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Opremljena mora biti s protipoplavno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga vodotoka ustrezno zavarovana pred erozijo. Detajl iztoka mora biti v PGD ustrezno grafično in tekstualno obdelan in prikazan. (14) Za dovoljenje gradnje po 37. in 201. členu ZV-1, ki poteka po priobalnem in vodnem zemljišču, mora investitor s pristojnim organom skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih 153.a člena ZV-1 za gradnjo iztoka prečiščenih in morebitnih padavinskih odpadnih voda, preko vodnega zemljišča, če je lastnik zemljišča RS. Investitor si mora pogodbo o ustanovitvi služnosti pridobiti na podlagi izdanega vodnega soglasja pri pristojnem organu. Pogodba služi kot dokazilo o pravico graditi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki je v lasti RS. (15) V skladu z 49.b členom Zakona o graditvi objektov si mora investitor pri MOP – Direkcija RS za vode, Urad za upravljanje z vodami – Sektor za porečje reke Drave in Mure, Oddelek za porečje Drave, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje. VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 27. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati naravne omejitve (poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost terena) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje. (2) Območje obravnave leži v poplavnem območju, za kar bodo izdelani protipoplavni ukrepi. Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,100g. 28. člen (varstvo pred požarom) (1) Varstvo pred požarom se zagotavlja s pravilno izbiro materialov in opreme skladno s predpisi s področja požarnega varstva. Naprava je opremljena s hidrantnim omrežjem ter opremo za gašenje požarov. (2) Varen umik bo na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Dostop za interventna vozila do objekta bo po državni cesti RIII 688, preko cestnega priključka do dvorišča. Požarna ogroženost objektov ČN je zelo majhna. Intervencijski čas za prihod gasilcev je ocenjen na 5 minut. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom. Potrebni odmiki med objekti ali potrebne protipožarne ločitve se upoštevajo skladno s 3. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah. VII. Drugi pogoji posega v prostor, parcelacija in etapnost gradnje 29. člen (viški materiala) Pri načrtovanem posegu se večje količine izkopanega materiala ne predvidevajo, saj se bo humus odstranil in po končanih delih ponovno uporabil. Na območju ČN je načrtovana gradnja z nasipavanjem, zato se ne predvidevajo večje količine viškov materiala. Natančnejše količine materiala bodo definirane v projektu PGD. 30. člen (dopustna odstopanja) Dopustna so odstopanja pri tlorisnih in višinskih gabaritih zgradb in naprav znotraj gradbene meje, določene v situaciji. Za infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN. 31. člen (etapnost izvajanja OPPN) Posegi na območju OPPN za CČN občine Poljčane se lahko izvajajo etapno, vendar mora biti tehnološko zaključena enota izvedena v eni etapi. VIII. Obveznosti investitorja in izvajalcev 32. člen (monitoring) Zagotoviti se mora posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove. Monitoring se izvaja v skladu s področno zakonodajo. 33. člen (ukrepi v primeru prekoračitev dopustnih vrednosti) V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe s tehničnimi in prostorskimi rešitvami, dodatno zasaditvijo in zgostitvijo vegetacije in drugimi ustreznimi rešitvami. 34. člen (druge obveznosti investitorja in izvajalcev) Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej: • med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi, • ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, • pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci, • omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej, • med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav. • Zavarovati gradbišče, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode. IX. Končne določbe 35. člen (veljavnost odloka) Ob sprejetju navedenega odloka prenehajo veljati določila Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94 in 45/2000). 36. člen (vpogled v OPPN) OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Poljčane in Upravni enoti Slovenska Bistrica. Priloga Spis upravnega postopka priprave in sprejemanja akta je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Poljčane. 37. člen (nadzor nad izvajanjem OPPN) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 38. člen (začetek veljavnosti OPPN) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3500-0003/2016-201 Datum: 26. 1. 2017 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 32. Odlok o podeljevanju priznanj Občine Škofja Loka Na podlagi 18. alinee drugega odstavka 21. člena in druge alinee drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 – uradno prečiščeno besedilo in 35/2016) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 19. redni seji dne 19.1.2017 sprejel ODLOK O PODELJEVANJU PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA I. Splošne določbe 1. člen (1) Odlok o podeljevanju priznanj Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj Občine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: občina), njihovo obliko ter način vodenja evidence podeljenih priznanj občine. (2) O podelitvi priznanj občine odloča Občinski svet občine (v nadaljevanju: občinski svet) na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija), razen če ta odlok ne določa drugače. 2. člen Priznanja občine so: • naziv Častni občan občine, • Zlati grb občine, • Srebrni grb občine, • Bronasti grb občine. 3. člen (1) Priznanja občine se lahko podelijo posameznikom, pravnim osebam zasebnega in javnega prava, različnim skupnostim in organizacijam ter društvom, s prebivališčem oziroma sedežem v občini, razen priznanja iz prve alinee prejšnjega člena, ki se lahko podeli samo posameznikom. (2) Priznanja občine se lahko podelijo tudi drugim državljanom Republike Slovenije in tujim državljanom za njihov prispevek k razvoju in ugledu občine. (3) Občinski funkcionarji v času opravljanja funkcije ne morejo biti dobitniki priznanj občine za delo, ki je povezano z njihovo funkcijo. (4) Dobitnik lahko prejme posamezno priznanje samo enkrat. 4. člen Izrazi v tem odloku, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. II. Priznanja občine 5. člen (1) Naziv Častni član občine je priznanje, ki se podeli občanu, ki je z izrednim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih družbenega življenja in dela pomembno prispeval k razvoju in ugledu občine v širšem družbenem prostoru. (2) Naziv Častni občan občine se podeli z umetniško izdelano listino, ki vsebuje besedilo sklepa o podelitvi in jo podpiše župan občine. (3) Vsako leto se lahko podeli en naziv Častnega občana občine ob pogoju, da zanj glasuje 2/3 vseh članov občinskega sveta. 6. člen (1) Zlati grb občine je najvišje priznanje, ki se podeli osebam iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka za dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembno delo na posameznih področjih družbenega življenja ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine. (2) Vsako leto se podeli največ en zlati grb občine. 7. člen (1) Srebrni grb občine se podeli osebam iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka za večletno uspešno in družbeno pomembno delo ter za zgledne uspehe in požrtvovalnost na posameznih področjih družbenega življenja. (2) Vsako leto se podelita največ dva srebrna grba občine. 8. člen (1) Bronasti grb občine se podeli osebam iz prvega in drugega odstavka 3. člena tega odloka za pomembne dosežke na posameznih področjih družbenega življenja. (2) Vsako leto se podelijo največ trije bronasti grbi občine. 9. člen (1) Zlati, srebrni in bronasti grb občine je okrogle oblike premera 52 mm in je kopija originalnega pečata mesta Škofja Loka, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. (2) Zlati grb občine je pozlačen, srebrni grb občine je posrebren, bronasti grb občine pa je izdelan iz bakra. (3) Vsak grb je položen v šatuljo, poleg je zlata ali srebrna ali bakrena miniatura grba občine z iglo v velikosti 12 mm. (4) Miniaturo grba občine z iglo lahko dobitnik priznanja občine nosi v javnosti ob različnih priložnostih. (5) Z zlatim, srebrnim ali bronastim grbom občine se podeli tudi listina, ki jo podpiše župan občine. Listina vsebuje ime in priimek oziroma naziv prejemnika priznanja ter besedilo sklepa občinskega sveta o podelitvi priznanja občine. 10. člen Poleg priznanj občine iz 2. člena tega odloka, se v občini podeljujejo tudi priznanja najboljšim prostovoljkam in prostovoljcem in projektom na področju prostovoljstva, ter posebna priznanja župana, ki pa niso predmet urejanja tega odloka. III. Postopek podeljevanja priznanj 11. člen (1) Pobude za podelitev priznanj lahko podajo občani, skupine občanov, pravne osebe zasebnega in javnega prava, skupnosti in organizacije ter društva. (2) Pobuda mora vsebovati: • navedbo vlagatelja pobude, • ime in priimek, datum rojstva fizične osebe, naziv pravne osebe in naslov predlaganega dobitnika priznanja občine, • utemeljitev pobude za prejem priznanja občine, dosežene uspehe pri delu in javnem delovanju na posameznih področjih družbenega življenja v občini, Sloveniji in svetu, • predlog za podelitev vrste priznanja občine iz 2. člena tega odloka. (3) K utemeljitvi pobude so lahko priložena tudi druga mnenja, ki podpirajo pobudo. (4) Pobudnik za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe ali svojega družinskega člana. 12. člen (1) Priznanja občine se podeljujejo na podlagi razpisa, ki ga v sredstvih javnega obveščanja objavi komisija najkasneje v začetku marca za tekoče leto. (2) Razpis mora vsebovati: • podatke iz drugega odstavka 11. člena tega odloka, • kriterije za podelitev priznanj občine, določenih v tem odloku, • vrsto in število priznanj občine, • rok, do katerega je treba pobudo vložiti, • naslov, na katerem je treba pobudo vložiti. 13. člen (1) Nepravočasnih in nepopolnih vlog komisija ne obravnava. (2) Pobuda za podelitev priznanj občine je nepravočasna, če do dneva, določenega v razpisu, ni prispela na občino oziroma tega dne ni bila priporočeno oddana na pošto. (3) Pobuda za podelitev priznanj občine je nepopolna, če ne vsebuje katerega izmed podatkov oziroma priloge iz drugega odstavka 11. člena tega odloka. 14. člen (1) Komisija lahko poda pobudo predlagatelju, da spremeni vrsto priznanja. 15. člen (1) Priznanja občine podeli župan občine oziroma njegov pooblaščenec. (2) Priznanja občine morajo biti podeljena na svečani način, praviloma na slovesnosti ob občinskem prazniku. IV. Evidenca priznanj in sredstva za podeljevanje 16. člen Strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem in evidenco priznanj občine opravlja občinska uprava. 17. člen (1) Gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj občine je javno in je na vpogled pri pristojni službi občinske uprave. (2) Vsa podeljena priznanja občine se vpišejo v častno knjigo prejemnikov priznanj občine. (3) Častna knjiga prejemnikov priznanj občine vsebuje naslednje podatke: • zaporedno številko, • ime in priimek oziroma naziv prejemnika ter njegov naslov, • številko sklepa občinskega sveta o podelitvi priznanja občine. 18. člen Sredstva za podeljevanje priznanj občine se zagotovijo v proračunu občine. V. Odvzem priznanj občine 19. člen Če je prejemnik s pravnomočno odločbo sodišča obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine, zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev, zoper človečnost in mednarodno pravo ter če se ugotovi, da je bilo priznanje občine podeljeno na podlagi neresničnih podatkov, se mu podeljeno priznanje občine odvzame. VI. Končni določbi 20. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podeljevanju priznanj Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 10/92, 31/97, 19/02 in 31/06). 21. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 094-0001/2016 Datum: 19. 1. 2017 Občina Škofja Loka Miha Ješe, župan OBČINA VIDEM 33. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Občini Videm za leto 2017 Na podlagi 2. odstavka 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/1998), Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin 9/2016 z dne 24.2.2016), ter Letnega programa športa občine Videm za leto 2017 objavlja Občina Videm JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI VIDEM ZA LETO 2017 1. Na razpisu lahko sodelujejo športna društva in klubi, ter zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in se z dejavnostjo ukvarjajo neprofitno. 2. Pravico do sofinanciranja programov športa imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo sedež v občini, • imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnostih, • imajo organizirano redno dejavnost in vadbo in so se registrirala vsaj v preteklem letu, • imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, ter evidenco o vadbi • občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter druge zahtevane podatke. 3. Obseg razpisanih sredstev okviru proračunskih sredstev občine Videm za leto 2017 znaša skupno 55.000,00 € 4. Iz proračuna sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: • programi kakovostnega športa 55.000,00 € 5. Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa z predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in urnikom. 6. Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja. 7. Rok za oddajo prijav na razpis je vključno do 6.03.2017 8. Prijave na razpis morajo biti oddane do roka na razpisanih obrazcih skupaj z dokazili oz. prilogami, ki jih zahtevajo obrazci - v zaprtih ovojnicah na naslov Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU s pripisom :»NE ODPIRAJ – RAZPIS ZA ŠPORT 2017« in opremljene z nazivom vlagatelja. 9. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnih programov športa v občini Videm. 10. O razpisu bodo izvajalci obveščeni v roku 30 dni od izteka roka za prijavo na javni razpis s sklepom. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju izvajanja programov športa v Občini Videm za leto 2017. Podrobnejše informacije in potrebne obrazce dobite na sedežu občine Videm pri Brigiti Polanec (telefon 02 761 94 00) ali po Elektronski pošti : info@videm.si. Obrazci so dostopni tudi na internetni strani Občine Videm: www.videm.si. Številka: 671-2/2016-2 Datum: 27. 1. 2017 Občina Videm Friderik Bračič, župan 34. Javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje programov in projektov, ki jih bo v letu 2017 financirala Občina Videm iz dela proračuna namenjenega za delovanje kulturnih društev in drugih društev, ki v svoji dejavnosti vključujejo kulturo Občina Videm na podlagi 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10 in 20/11, 100/11-odl. US in 111/13) , Pravilnika za vrednotenje kulturnih programov v občini Videm (Naš glas št. 1, letnik 6, april 2001) in sprememb Pravilnika za vrednotenje kulturnih programov v Občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin 9/2009) in letnega programa kulture v Občini Videm za leto 2017 objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE, SOFINANCIRANJE ALI SUBVENCIONIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2017 FINANCIRALA OBČINA VIDEM IZ DELA PRORAČUNA NAMENJENEGA ZA DELOVANJE KULTURNIH DRUŠTEV IN DRUGIH DRUŠTEV, KI V SVOJI DEJAVNOSTI VKLJUČUJEJO KULTURO 1. Občina Videm zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in ostalih dejavnosti sredstva iz proračuna skladno s programi in projekti za naslednje namene: • za varstvo naravne in kulturne dediščine, • za izvajanje dejavnosti kulturnih programov, prireditev in jubilejev • za materialne stroške društev • za revije, festivale in gostovanja v tujini • za ostale ljubiteljske dejavnosti 2. Predlagatelji Za kulturno in ostalo dejavnost po zakonu se štejejo kulturna in ostala društva, ter zavodi ter posamezniki, ki imajo opredeljen status na območju občine Videm, katerih dejavnost je posredovanje in varovanje kulturnih vrednot na področju književnosti, likovne in filmske dejavnosti, glasbe, plesa, petja in folklore; gledališke dejavnosti; varovanja kulturne dediščine; razstave in drugo. Predlagatelji, ki planirajo dvo-ali večletne programe in projekte, morajo predložiti predloge za 2-letno obdobje z obrazložitvami po letih (programi in projekti, ki bodo realizirani v obdobju do konca leta 2017.) 3. Obseg sredstev Obseg razpisanih sredstev okviru proračunskih sredstev občine Videm za leto 2017 znaša skupno 27.000,00 € 4. Način prijave programov in projektov Rok za oddajo pisnih predlogov s prilogami predlagatelji projektov na področju kulturnih in ostalih dejavnosti oddajo na sedežu občine Videm ali na naslov OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU do 17.02. 2017. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih mora biti podana oznaka • NE ODPIRAJ » PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA PROGRAME NA PODROČJU KULTURE V LETU 2017«. • Naziv predlagatelja V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov , ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna. Dodatne informacije o zbiranju predlogov in potrebne obrazce lahko dvignete na sedežu Občine Videm v sprejemni pisarni, pri Brigiti Polanec tel. 02 761 94 00 ali po elektronski pošti info@videm.si. Obrazci so dostopni tudi na internetni strani Občine Videm: www.videm.si Številka: 620-3/2016-2 Datum: 27. 1. 2017 Občina Videm Friderik Bračič, župan 35. Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti upokojenskih društev v letu 2017 Na podlagi Pravilnika o enkratnem prispevku za delovanje upokojenskih društev (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4 z dne 3.3.2006), Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 60/2016) Občina Videm objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI UPOKOJENSKIH DRUŠTEV V LETU 2017 1. Na razpisu lahko sodelujejo društva upokojencev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Videm, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, • da so registrirani po zakonu o društvih in delujejo najmanj eno leto, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, • da vsako leto občini redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. 2. Programi, ki se sofinancirajo in upravičenci: • društva upokojencev občine Videm za izvajanje dejavnosti in izvedbo njihovih letnih programov 3. Predlogi za sofinanciranje posameznih vsebin morajo biti podani na predpisanem obrazcu, ki ga zainteresirani dobijo v času uradnih ur na sedežu občine. Informacije v zvezi z razpisom na tel. številki: 02 761 94 00 pri Brigiti Polanec ali po elektronski pošti: info@videm.si . Dokumentacija je dostopna tudi na internetni strani Občine Videm: www.videm.si. 4. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev : a) za sofinanciranje dejavnosti društev upokojencev 4.650,00 €. 5. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti podane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oz. prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečatenem ovitku na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU, s pripisom »Ne odpiraj –razpis za društva upokojencev 2017 «, ter navedbo vlagatelja. 6. Rok za oddajo prijav na razpis je vključno do 17.2.2016. 7. V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu Pravilnikom o enkratnem prispevku za delovanje upokojenskih društev (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4 z dne 3.3.2006). Izvajalci bodo o izbiri obveščeni s sklepom. 8. Za društva je obvezna priloga evidenca o članstvu. 9. Nepravilno označene, nepravočasne in nepopolne vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene pošiljatelju. Številka: 039-7/2017-1 Datum: 27. 1. 2017 Občina Videm Friderik Bračič, župan OBČINA APAČE Stran 16. Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov ljubiteljskih skupin v Občini Apače za leto 2017 31 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 17. Sklep o vrednosti točke za obračun občinskih taks v letu 2017 32 OBČINA CERKVENJAK Stran 18. klep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov na kmetiji Kozar 32 OBČINA DUPLEK Stran 19. Poslovnik Občinskega sveta Občine Duplek 33 20. Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2017 44 21. Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2018 46 22. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Duplek 49 23. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek 54 24. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Duplek 55 25. Pravilnik o spremembah pravilnika o denarnem prispevku za novorojence 55 26. Sklep o potrditvi dokumenta identifikacije investicijskega projekta 55 27. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena 56 OBČINA GORNJI GRAD Stran 28. Sklep o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta Tičjek II. (v nadaljevanju spremembe in dopolnitve OPPN) 56 OBČINA MAJŠPERK Stran 29. Sklep o cenah programov za vrtec Majšperk 58 OBČINA POLJČANE Stran 30. Odlok o proračunu Občine Poljčane za leto 2017 58 31. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Centralna čistilna naprava Občine Poljčane« 61 OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 32. Odlok o podeljevanju priznanj Občine Škofja Loka 66 OBČINA VIDEM Stran 33. Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Občini Videm za leto 2017 68 34. Javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje, sofinanciranje ali subvencioniranje programov in projektov, ki jih bo v letu 2017 financirala Občina Videm iz dela proračuna namenjenega za delovanje kulturnih društev in drugih društev, ki v svoji dejavnosti vključujejo kulturo 68 35. Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti upokojenskih društev v letu 2017 69