Naročnina mesečno 85 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za
Inozemstvo 120 Din ■
Uredništvo je T
Kopitarjevi ol.6/111
£OVENE
Ček račun: Ljubljana it. 10.650 ia 111.549 za inserate; Sarajevo Jtv. 7563. Zagreb štv. 50.011, Prnpa-Dunaj 24.797
(J pr a v n : Kopitarjeva h. telefon M9J
Telefoni uredništva; dnevna alniba 2050 — nočna 2994, 2994 hi 209«
lakaja vsak dan ajotrsj, razen ponedeljka la dneva po prazniku
Ideali Irske
Parkrat zaporedoma smo objavili vesti iz Irske v smislu, da sicer Irska dosledno pripravlja proglasitev neodvisne republike, a da so na drugi strani pogoji za končni sporazum med Irsko in Veliko Britanijo zelo ngodni. Slišali smo celo, da se je De Valera v irskem parlamentu izrazil, »da naj nobena država ne misli, da bi mogla kdaj računati na Irsko kot opirališče svojega napada na Veliko Britanijo«. Med irskim idealom svobodne republike in njeno, četudi rahlo povezanostjo z britskini imperijem zija po naših merilih tako globok propad, da eno izključuje drugo. Pa vendar upajo tako irski kakor angleški državniki, da bodo mogli obema težnjama zadovoljiti. Angleški kolo-nijalni in dominijonski minister \V. Tho-mas je izdal tisto čarobno sredstvo, ki tudi čez tako globoke prepade gradi mostove: »V britskem imperiju je postal priprosti domači razum tista vez med raznolikimi deli cesarstva, ki jo drugod tvorijo ustavnopravne obveznosti in zdrav človeki razum najde izhodov tudi tam, kjer jih nobena ustava nuditi ne more.«
Odkar je iz revolucionarca De Valera postal državnik,, so se irske zahteve zelo zgostile in postale so jasne in nedvoumne. Irska ima danes v glavnem dve veliki politični želji: 1. republikansko oblko svoje samostojne države in 2. končna priključitev severne Irske k ostali državi, tako da bo irska država obsegala ves otok brez izjeme.
Danos ga ni več niti irskega niti angleškega državnika, ki bi republikansko misel Ircev podcenjeval. Narod, ki se je za svojo neodvisnost boril tako dolgo in s tolikimi žrtvami, kot Irci, postane skrajno dosleden in gre navadno v svojih zahtevah do skrajnosti. Na drugi strani pa je tudi res, da nobeden od vodilnih irskih državnikov danes ne zahteva, da bi se vsaka skupnost z angleškim imperijem pretrgala. Irski republi-kanizem torej ni več doktrina, ampak je največji povdarck, ki ga irski narod more dati svojemu hotenju po svobodi. V mnogem oziru jo postal že bolj besedna borba in v velikem britskem imperiju, kjer vlada zdravi človeški razum bolj kot pa pravna logika, ki vsak kompromis izključuje, ne bo tako težko odstraniti ovir, ki so manj načelnega, kakor besednega značaja in tako zadostiti v najvišji meri irskemu hotenju po svobodi, ne da bi bilo treba pretrgati vezi med njo in med Anglijo, česar dejansko nikdo več noče. Takšna irska republika, ki bo na svojem prostoru popolnoma neodvisna, a bo v osebi angleškega kralja ostala v družini britskih narodov, sicer ne bo strogo odgovarjala fi-lozofičnemu pojmu republike, a odgovarjala bo življenjskim potrebam, ki so čestokrat brijejo norce iz čistih državoslovcev.
Mnogo težji pa je dejansko drugi problem, ki leži Ircem na srcu: kako združiti vso Irsko v eno samo upravno celoto. Pred 14 leti, ko je prišlo leta 1921 do prvega, tako imenovanega westminsterskega sporazuma med Irsko in Anglijo in je Irska postala svoboden dominijon, bi bilo to lažje. Toda čimbolj se je v 26 južnih in katoliških grofijah Irske uveljavljala želja po samostojni republiki, tembolj se jo v 6 severnih, po vc-Eini protestantskih ulsterskik grofijah utrjevala težnja po čim tesnejši jiovezanosli z Anglijo. Severni Irci so po poreklu angleški priseljenci, ki so bili tja poslani v 17. stoletju, da potlačijo Irce. Za to so ne samo krvno in kulturno, marveč tudi gospodarsko bolj sorodni Angliji, kakor pa pravim Ircem, ki jih sovražijo in s katerimi se na vse načine branijo skupno živeti. Tako je boj Ircev za svobodo prepad mod severom in jugom le še bolj razširil. Toda tudi tukaj, kakor povsod, kjer rano žgejo, se že pojavljajo zdravilne sile. De Valerova zamisel, ko je bil še revolucionar, da bi s silo zavo-jeval šest severnih grofij, se je tekom zadnjih let omilila in irski nacionalisti so danes mnenja, da je mogoče pridobiti Ulster le z vzgledno upravo in z dobrim zgledom na področju državnega gospodarstva. Na isti način je zavladal razum tudi pri najbolj divjih nasprotnikih Ircev v Ulstru samem. Carinska borba, k se bije med irsko državo in med Anglijo, je najbolj zadela severni del Irske in je zgovorno pokazala, da človeška roka ne more razdvajati, kar je zemljepisna lega združila. Nepomirljivi Ulstrovci so uvideli, da bodo oni plačevali račune bojev med Irsko in Anglijo in da torej nimajo interesa, da bi borbo še podpihovali. Pa tudi pri Angležih v Angliji sami vedno bolj dozoreva prepričanje, da se za tisto peščico Ulstrovcev ne splača vrtati po rani, ki itak že dovolj zastruplja mirno in ustvarjajoče Božitje britskih narodov. Leta 1921 je Anglija, ne da bi z enim samim očesom trenila, žrtvovala za svoj sporazum z Irsko tistih 300.000 anglofilskih Ircev nn irskem otoku. Lahko pride kmalu čas, da bo z isto hladnostjo žrtvovala še tisti milijon protestantskih Ulslercev, samo, da bo imela z Irsko mir in redne trgovinske odnošaje. Kakot Mnogo je mirovnih posredovalcev nn Irskem, v Ulstru in v Angliji sami, ki spričo težav enostavne združitve Ulstra z irsko svobodno državo predlagajo neko vrelo no-
Kalastrofalne poplave v Ameriki in Aziji
Povodnji so porušite 5000 hiš
Miljardne škode, velika mesta popolnoma pod vodo, tisoči brezdomcev
V Ameriki
Newyork, 9. julija, b V nowyorški in sosednjih državah so nastale spričo zadnjih nalivov velike poplave. Reke so silno narasle, ponekod celo na sedem metrov, vodovje je podrlo nasipe in se razlilo po vseh ravnicah in dolinah. Kakor vse kaže, je bila najbolj prizadeta okolica glavnega mesta newyorške državo Albanyja.
Ogromne mase vode so preplavile tamkajšnjo pokrajino, tako da jo nad 20 krajev docela izoliranih od ostalega sveta. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe, ker je voda deloma razdrla hiše in druga poslopja, deloma pa jih zalila. Po dosedanjih podatkih so poplave zahtevale 30 žrtev. V Birming-hainu je vodovje podrlo dva mostova in preplavilo skoro vse mesto. Na tisoče delavcev je moralo ostati v tovarnah in delavnicah, ker niso mogli preko mostov domov. V stanovanjskem okraju je nastala velika nevarnost, da se poderejo vse hiše. Utonilo je osem
oseb. Ze sedaj cenijo v Birminglianui po poplavi nastalo škodo preko enega milijona dolarjev.
Tudi v drugih krajih je utonilo v vodovju več ljudi. Oblasti so takoj započele z reševalno akcijo, oddelki policije in vojaštva pa se borijo s hudimi težnvnnM. I'«r s" prekinjeno vso telefonske in brzojavne zveze in je vsak promet v pupiat ijonin krajih nemogoč. Poplava pa med tem še nadalje narašča.
Samo v newyorški državi znaša škoda po dosedanjih cenitvah nad 10 milijonov dolarjev.
Po današnjih poročilih postaja poplava v newyorški državi vedno bolj katastrofalna. Nalivi, ki so pričeli že v soboto zjutraj, še vedno niso ponehali. V poslednjih 15 urah se je dvignila voda v vsem poplavljenem ozemlju za novih 25 cm. Poplava se je razširila tudi na zapadli! del države in se je jezero Seneka silno povečalo, tako tla znaša njegova površina kar 191 kvadratnih
kilometrov. Na njem je voda porastla skoraj za pol metra. Porušenih hiš so našteli nad 500.
Na Kitajskem
London, 9. julija, b Klinična reka je prestopila bregove in preplavila vso pokrajino. Ves promet je prekinjen. Železniška proga Hankov—Peking je na več krajih pod vodo. Tudi Jangeekjnng je prestopil bregove in ponekod prekinil železniški in eesti promet. Poplava je prodrla do mesta Kjukjang, katerega severna predmestja so deloma že pod vimo.
Poplava se je snoči razširila že na vso pokrajino Kjangsi. Jangeekjang, ki je prestopil bregove, je podrl celo vrsto nasipov, Tudi jezero Pojang je silno naraslo. V bližnje mesto Naiičang prihajajo velike množice ljudi Iz poplavljenih krajev, ki jim jc voda pornšila domove. Po dosedanjih podatkih je v pokrajini Kjangsi porušenih 4400 hiš.
Dih revolucije
Kam plove Francija
Udar med levico in desnico na narodni praznik
te smo poročali, da ie za 14. julij, ki je največji francoski narodni praznik, napovedana manifestacija levičarske fronte v Parizu. Levičarska fronta obsega v Franciji komuniste in socialiste, ki po direktivah III. internac onale iz Moskve povsod nastopajo roko v roki, in pa levo krilo Herriotovih radikalov, ki jih vodi Daladier. Vrže se že velike priprave, da bodo ta dan nastopile komunistične in socialistične množice tudi z dežele in se združile z onimi iz »rdečega pasu« okrog Pariza.
Iz izjav, ki jih podajajo Daladier, Cachin, voditelj komunistov, in Leon Blum, voditelj socialistov, se da sklepati, da nikakor ne gre le za manifestacijo. Gre za revijo levičarskih sil, da bodo videli voditelji, če so že dovolj močni za državni udar. Dosedaj je bilo slišati iz levičarskega tabora alarm, da desnica pripravlja državni udar in da hoče omejiti politične svoboščine državljanov. Te dni pa je vodja komunistov izjavil: »Pripravljam dan, ko pridejo od Alp in Pirenejev v Pariz oboroženi možje, ki nas bodo osvobolili sužnosti.« Komunisti niso nikjer pristaši politične svobode, saj je njihov cilj, da po sovjetskem vzoru pripravljajo komunistično diktaturo.
Najžalostnejšo vlogo pa pri vsem tem igra Herriot, ki je imenoma še v-edtio vodja radikalov. Čeprav je njegova stranka v glavnem bila stranka malomeščanstva, jo je Herriot vedno usmerjal na levo. To zlasti zadnje čase, odkar je loža pričela tesnejše sodelovanje z marksizmom. Komunistični učitelji so uživali vso njegovo podporo. Sedaj pa naenkrat stoji pred sadovi svojega dela. Stranka mu uhaja v docela levičarski tabor, medtem ko on sam z nekaterimi zvestimi daje platonične izjave, da pravzaprav tega ni hotel, kar se sedaj dogaja. Toda, kdo ga še posluša! Vodstvo pTehaja na levičarskega Daladie-ra, Herriot je dejansko v stranki že likvidiran. Tako končava mož, ki ni bil nikdar politik, ampak kvečjemu romantik in pesnik. Romal je v Moskvo lansko leto in napisal knjigo v prilog komunizma. Kaj čuda, ako so jo njegovi pristaši prevneto brali! Herriot je bil tisti, ki je obakrat. 1924 in 1932, ko je prišel na oblast, ta-i koj pričel ustvarjati levičarski kartel s socialisti. Danes, ko je levičarski val tako narastel, seveda nekoliko prepozno pridiga o patriotizmu. Napo-| vetdal je, da se v kratkem razočaran umakne iz I političnega življenja.
Istočasno pa je napovedan tudi pohod »Ognjenih križev«, to je desničarsk h organizacij. Tudi v Parizu. Za narodni praznik se torej v Franciji pripravlja veliko merjenje sil in težko, da bo vse mirno poteklo.
ve zvezne države, po zgledu Avstralije, kjer bi obe zvezni državi, južna in severna Irska pod skupno vrhovno vlado obdržali obširne samoupravno svoboščine.
Končno pa imamo vtis, da so pri obravnavanju obeh irskih teženj, ki smo jih našteli, vsiljuje sam od sebe zelo zanimiv kompromis. Republikanska zamisel, če bi jo gnali do kraja, je centrifugalna, želja po končni združtvi vse Irske pa je centripetal-na. Irska republika pomeni neke vrste beg iz britskega imperija, enotna Irska pa je ideal, ki se da doseči le v njegovem območju. Obe hotenji sta elementarni, a druga drugo kontrolirata. Zato pravimo, da v imperiju, kjer vlada zdravi človeški razum mnogo bolj kot tiskani paragraf ustave, ne bo tako težko najti kompromisa, ki bo zadovoljil Irce in Angleže. Imamo vtis, da že danes ta zdravi človeški razum išče pravilnih izhodov.
Nastop „Ognjenih križev"
Pariz, 8. julija. AA. Včeraj se je blizu Tour-coinga vršil shod organizacije Ognjenih križev. Na shodu je govoril voditelj organizacije polkovnik de la Rocque. Med drugim je dejal, da sta strah in nesposobnost poslednjih francosk h vlad povzročila položaj, ki ga Ognjeni križi čuječno spremlia-jo, da bodo v danem trenutku mogli stopiti v odločno akcijo.
De la Rocque je dejal, »da so Ognjeni križi moralno že zmagali. Levičarji žele pritirati Ognjene križe v predčasno oienzivo, da bi jih mogli naslikati kot nekake upornike, proti katerim je tre-
ba nastopiti s policijo in vojsko. Toda ideje Ognjenih križev bodo same po sebi zmagale in priSle na oblast ne v službi katerihkoli politikov ali strank, temveč v službi splošnih narodnih potreb Francije. Napravili bomo konec politiki vclebank, tistih velebank, ki ljubimkujejo nekaj časa s sov-jeti, potem pa spet z Nemčijo. Ko bomo mi prišli na oblast, bo v vladi manj ministrov, pa tudi manj nezaposlenih v državi. Mogel bi že jutri ali pojutrišnjem izdati nalog za mobilizacijo proti Leonu Blumu, Daladicrju, Cachinu in njihovim tovarišem. Od dne do dne lahko ugotovim, da postaja naša organizacija večja in mnogo številnejša, kakor sem poprej mislil. Ko pride do odločitve in se vrne red v državo, boste poklicani, da boste delali za veliko socialno delo pomirjenja in združitve vseh stanov za skupno delo v ljubezni do domovine iu do bližnjega. Ne želimo drugega kakor medsebojno spravo med vsemi Francozi in nc upiramo se nobeni politični, gospodarski ne socialni teoriji, ki bi temeljila no ideji te sprave.«
(»Ognjeni križi« jc ime za združenje vseh Francozov, ki so dobili odlikovanje z zaslužnim vojaškim križcem za junaštva na fronti — v ognju — in ne za zasluge za fronto. — Op. ured.J
Abesinsko-italijanski spor
Na ostrini
London, 9. julija, e. Generalni tajnik ZN se je danes sestal z zunanjim ministrom Hoareom in pa z lordom Edenom. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da Anglija zahteva, da se skliče svet ZN na Izredno zasedanje za dan 25. julija zaradi napetosti med Abesinijo in Italijo. »Reuter« sporoča iz Rima, da je Italija zaradi tega onemogočila delo razsodišča v Seveningenu, da bi mogla še pred 25. julijem začeti s sovražnostmi proti Abesiniji in s tem postaviti ZN pred gotovo dejstvo. V Italiji trde, da se italijanska vlada sestanka ZN ne bo udeležila.
London, 9. julija Italijanska vlada bo prekinila vsa diplomatska pogajanja za mirno likvidacijo italijansko-abesinskega spora. Mussolini se je zares definitivno odločil že koncem meseca avgusta pričeti z vojaško akcijo proti Abesinccm. V političnih krogih je izzvala ta vest znatno vznemirjenje, ker so se še vedno nadejali, da ho mogoče v zadnjem hipu najti kakršenkoli izhod iz nastale zagate. Pri tem so bili mnenja, da so bili
Kulturni boj v Nemčiji
Svet ZN. sklican dne 25. julija
vsi dosedanji ukrepi italijanske vlade predvsem nekake grožnje, da hi se v senci bajonetov uveljavile italijanske zahteve.
Abesinija prosi Švede - zaman
Addis Abeba. 9. jul. c. Odgovor ameriške vlade, s katerim sporoča, da ne more posredovati v sporu med Italijo in Abesinijo v smislu Briand-KellogovOga pakta, je izzval zelo veliko nerazpoloženje v vsej Abesiniji. Abesinski cesar je izjavil časnikarjem, da zdaj upa samo še na Zvezo narodov. Danes je ameriška kolonija v Abesiniji sprejela iz Washingtona nalog, da naj takoj zapusti Abesinijo. Abesinski cesar jc danes poslal brzojavno prošnjo švedskemu kralju, da naj dovoli švedskim pilotom, tla bi odpotovali kot inštruktorji v abeslnsko letalsko armado. Švedska vlada je že danes zelo vljudno odgovorila, da ne more nobenega pilota poslati v Abesinijo, ker so vsi preveč zaposleni pri domačem letalstvu.
Rosenberg psu§e škofa Galena..
Notranji minister Frick napoveduje zlom katoliških društev
Miinchen, 9. julija. SE Zadnje dni se je boj narodnega socializma proti katoliški cerkvi zelo poostril. Zunanji povod k temu je dalo pismo, ki ga je poslal miinsterski škof grof Galon na pokrajinskega predsednika Westfalije, »da naj Kosenberg nikakor no pride v Miinstor, ker bi njegov napovedan govor vzbudil med ljudstvom največje vznemirjenje«. Roscnberg pa Je kljub temu prišel in je škofovo pismo vzel za povod za najgrše izpade proti katoliški cerkvi. Takšnih psovk katoličani v Nemčiji od tako visoko stoječ« osebnosti še niso slišali.
Rosenbergu se je pridružil še poveljnik SA oddelkov Liitze, ki jo v svojih izvajanjih sirovo dejal: »Kdor nas napada, ga bomo s teptali na tla, kdor se z nami bori in nas izziva, ga bomo pobili.« Naštel je nato I uurodnoNOci&lištičnu »verske uaukc«, ki jih
bo narodni socializem tudi katoličanom znal vcopiti mesto njihovih neumnosti.«
Na isti način se je izkazal tudi notranji minister Frick, ki se je s psovkami znosil nad miinsterskim škofom, ki si je drznil prepovedati besedo državnemu voditelja narod-nosocialistične stranko. »Treba bi ga bilo zapreti. Mi zahtevamo, da sc vso javno življenje odreši verskih vplivov. Kakšna neumnost je govoriti o katoliškem uradniku. Mi ne potrebujemo ne katoliških, nc protestantskih uradnikov, ampak nemških. Kakšna be-(lnstoča govorili o katoliških uradniških združenjih, ali o katoliškem tisku. Zakaj nam jc pa katoliški tisk. Tudi katoliška strokovna društva, društva vajencev in rokodelcev in sploh vsa katoliška stanovska društva ne spadajo več v okvir nade države. Razpršili jih bomo—	^
*m/)VF,NT3C«, dne 10. julija im
ft> Ul v. lihi.
Kffli nam je pripravljal Jevtič-Marašičev režim
rt *
petorhe
Kol dopolnilo k našemu včerajšnjemu po-u-ilu o namerah Jevtič-Marušičevega režima, da ustanovi [mj nemškem zgledu posebne režimske uniformirane in oborožene udarne Četo pod imenom POK (1> atrijotična (»mladinska Fronta) in da je našo državo pred takšnimi katastrofalnimi pustolovščinami rešila ob 12 uri nova Stojadinovičeva vlada, objavljamo danes sledečo poučno vest belgrajske »Politike«. Kajti Jevtič-Marušičev režim je mislil iti še dalje. Ne samo, da je nameraval svoje politične nasprotnike poslati T koncentracijska taborišča, ostale (lriav-Ijane pretepati po udarnih POP četnikih. ampak Jevtiž-Marušičov režim si je hotel še med poslanci samimi, torej t ustavni Narodni skupščini ustanoviti posebno oboroženo protorijnnsko gardo poslancev, »petorke« imenovano, ki bi bila imela namen strnhovati poslance in jih s tilo aklnnjati pokorščini novega jugoslovanskega >(iihrorj&<. >Politika< pripoveduj« vso »tvar takole:
»Narodni poslanec za sarajevski okraj dr. Kaludžerič, ki je kot bivši rad£kal takoj prešel k dr. Stojadinovičo, pripoveduje, kako bi izgledala narodna ritupščina, če bi bfl Jevtič še vedno ostal na oblasti. Neki narodni poslanec namreč, M pripada bližnji famfllji Bogoljuba Jevtiča, je t imenu neke skupine narodnih poslancev, zbiral poslance bi jih priganjal, naj vstopijo v organizacijo »taj-u i k peterk«, ki naj bi imele namen in naloga da v narodni skupščini slepo podpirajo vse ambicije »fObrerja« Jevtiča. Ožja okolica gospoda Jervtiča Je torej zares mislila, da se je Jevtiž vrnil od volitev kot neki jugoslovanski kancler In Ftlhrer nekega »pakreta«, o katerem so že govorili nekateri aktivni ministri, čeravno se med ljudstvom »e nikjer ni pokaral. Te skupščinske »petorkec bi po zamisli Jevtičevega režima tvo-rflenefoe vrste n g r e d j e norega f a š i « t i 8 -■ ega p o k r e t a pod vodstvom POFa, na isti nafin, kot so hitlerjevske SS udarne 8ete od prvega početka bile revolucionarni kader Hitlerjevega gibanja. Narodna skupščina, ki bi bila s pomočjo teh »petork« branila Jevtiča na oblasti hi služila njegovim »fiihrerskim ambicijam«, bi postala kader revolucije, ki jo je pripravljal odhajajoči režim. Kriza vlade in imenovanje nove vlade je za vselej uničila ljubimkanje z revolucijo od zgoraj, ker nova vlada ne zahteva od skupščine, da si z njeno pomočjo osvoji narod in dTŽavo. ampak zahteva od nje, da vladi pomaga, da ohrani državo pred nepotrebnimi pustolovščinami m pred nepotrebnim gorjem.«
Jevtičeva garda v Narodni skupščini
Dekret o konSinacijah
V današnji »Politiki« beremo: O. Bogoljub Jevtič je na skupščinskem hodniki1 srečal novinarje, s katerimi se je začel razgovarjati V tem razgovoru je g. Jevtič dementiral vesti, da je njegova vlada pripravljala internacije raznih politikov. G. Jevtič je izjavil, da bi bil moral kaj takega narediti pred volitvami, oko bi bil hotel. Toda znano je, da je on amnestiiral dr Mačka ter izpustil iz internacije dr. Dragoljuba Jovanoviča, ki je največ delail na se-slavi liste g. Mačka Izpustil je tudi Milana Kostiča, Dudo Boškoviča in druge. O. Jevtič je še enkrat izjavil, da kaj takega ni storil tudi. ne po volitvah, i na katerih je dobil večino.
Temu nasproti izjavljamo mi, da je notranji minister Jevtičeve vlade Velja Popovič dne 15. maja poslal vsiem banom države nalog, da naj mu pošljejo seznam najbolj nevarnih in najvplivnejših oseb, ki so proti režimu, katere naj se konfinirajo ali postavijo pod policijsko nadzorstvo. Na to depešo so bani takoj naslednjega dne poslali vsem okrajnim glavarjem sledeči nalog:
Pov. 1L DZ. No. 1716(1 16. V. 1936.
Vsem sreskim načelnikom, vodjem srcskai izpostav itd.
Na depešo ministrstva notranjih poslov od 15. t m. Vam naročam, da mi vpošljete v 10 dneh seznam najbolj nevarnih in najvplivnejših oseb, ki j vodijo ali osebno izvršujejo akcijo proti državnemu ; in narodnemu edinstvu in je zato njihoya navzočnost v sedanjem krajevnem bivališču nevarna za javni red in mir in sploh za javno varnoet.
V istem seznamu ali posebej mi predložite ote-meljen predlog glede oseb, ki bi jih bilo zaradi takega udejstvovanja treba konfinirati ali staviti pod policijsko nadzorstvo.
Podpis bana.
Pod ta ukaz so sledila navodila, v katerih se zahteva, da se popišejo vsa ne režimska društva z namenom, da se razpustijo. Kakor smo že omenili, je bil dan obenem nalog, da na ta spis pridejo v prvi trsti vodilne osebe opozicije, pri nas predvsem pristaši SLS, od drugih pa dr. Krarner, Ribnikar ki še nekateri drugi, ki so bili v opoziciji proti dr. Ma-rušiču.
Besedo ima g. Bogoljub Jevtič.
Finančni zakon za L 1935-36
7 in pot milijonov Din za ljubljansko Oseučifišfto knjižnico
Belgrad, 9. julija. m. V finančnem zakonu
za 85-36, ki ga je finančni minister predložil
skupščini v razpravo, je pooblastilo prosvetnemu ministru, da lahko v soglasju z ministrskim svetom odobri 7 in pol milijonski kredit za gradnjo vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Dalje so v zakonu razne odredbe o davkih, taksah, pristojbinah, užitninah in carinah.
Čl. 44. predvideva ustanovitev ministrstva pošte in telegrafa i dne 1. septembra. Organizacijo tega ministrstva bo predpisal ministrski svet i uredbo na predlog pravosodnega ministrstva. <51. 65. pravi: Izjemno od predpisov zakona o državljanstvu Slovani po rasi in jeziku, doseljeni in oni, ki bivajo v eni izmed občin kraljevine Jugoslavije, bodo sprejeti v državljanstvo kraljevine Jugoslavije, ako najdalje do 81. marca 1906. leta predajo pristojnim občeupravnim oblastem prve stopnje prošnjo za izjemni sprejem v jugoslovansko državljanstvo in če notranji minister po svobodni oceni to vprašanje potrdi ter o tem izda
odlok. Cl. 68. razširja veljavnost finančnega sa-kona indi na osebe, ki se sprejmejo v lianovinsko "službo kot dnevničarji ali honorarni uslužbenci ter se na ta način tudi »a te ustanovi podporni lond pomožnega osebja v službi pri banovini.
Proračun državnih izdalkov in dohodkov za leto 1904-35 se podaljša za 8 mesecev do 81. R. 1906. Skupno so izdatki povečani v novem proračunu za ^12,018.348 dinarjev, dohodki pa sc povečajo ia 49,509.619,60 dinarjev.
(Točne podatke o finančnem zakonu prinesemo v eni prihodnjih številk. Op. uredD'4'vn.^
Bled dobi avtomatsko telelonsho centralo
I	Med izrednimi izdatki je hidi pozicija di-
narjev 2.250,000 za nabavo telefonskih avtomatskih central in aparatov za Bled, Boh. Bistrico, Jesenice, Radovljico in Lesce.
,Bojno glasovanje" v Narodni skupščini
Dvetretjinska večma za vlado
Vlada je predložila finančni zakon
Domači odmevi
Zopet preobrat?
•Jntnx se ie dalj časa nahaja na poMh, po katerih mu je težko slediti, ker nikakor ni mogoče razbrati, kam merijo, ako ni njegovo pisanje in zadržanj« v letih 1934 in 1935 spioh samo izraz popolne politične in kulturne dezorijentacije.
Kar se tiče kulturnega programa v najširšem pomenu, smo lahko zadovoljni, da je začelo »Jutro« gledati na katoliški svetovni nazor, ki ga začenja vedno bolj smatrati za edino trdno podlago duhovne in moralne obnove naroda, pozitivno. Nikakor pa se »Jutro« in njegov krog ne moreta znajti v poiitičnem življenju, kjer iščeta nove usmeritve, pa se ne moreta odtrgati od centralističnega in unita-rističmega gledanja. Menda je res samo o6ebno na-sprotstvo med »Jutrovim« krogom in dr. Maruši-čem glavni vzrok, da skuša »Jutro« najti drugo politično podlago, nego je bila njegova dosedanja. Že so se ljudje veselili, kio se je »Jutro« začelo simpatično nagibati k slovenstvu, oziroma k priznavanju slovenske individualnost v skupnem političnem in kulturnem življenju države, oziroma jugoslovanstva, dasi se je vsak bal, da ne bo »Jutro« zopet padlo nazaj v svoj jugoslovenski imtegTalizem ali da bo, kakor pravijo medicino^ redno dobivalo recidive. in res beremo danes, ko se nahaja »Jutro« v najhujši borbi zoper Mantšičev jugofašizetn, beležko, v kateri se urednik identificira s pisanjem belgrajske revije »Javnost«, kri- se hudirje na nas, ker mo grajali udrirženje naših umetnikov, ki so si nadeli ime »umetnikov dravske banovine«, ker so menda pod Marušičevim režiinom mislili, da ne bi bflo patriot-ično oziroma, da bi zvenelo protidr-žavno, če bi se lepo imenovali to, kar so, marveč slovenski umetniki. »Jutro« se strinja z belgrajsko revijo, da bi »bilo vcsidar že enkrat zapustiti ozke eftvire preporod nega patriotizma, ko se ni moglo osnovali ni H udruženje prodajalcev kostanja ali klobas, da se ne bi imenovalo udruženje srbskih pro-
dajalcev kostanja ali društvo s krven sirih klobasar-
jev ...«
Kljub temu, da skuša »Jutro« na ta način vprašanje u-aruženja dravskih ali slovenskih likovnih umetnikov potisniti na nivo slabega gostilniškega vica, smo mnenja, da je ta stvar načelne važnosti. ker atiiinacija slovenstva in njegove naloge v jugoslovanski skupnosti nikakor ni vprašanje ko-stanjarstva ali klobasarstva. Kdor skuša iti mimo tega problema na tak slovenstva nedostojen način, dokazuje le, da mu slejkoprej manjka osnovnega domorodnega čuvstva. ki je nujna podlaga vsem višjim čuvslvom in vsaki višji skupnosti, ter zato zelo obžalujemo, da smo »Jutro« zopet našli na slarem izliojenem potu o katerem so nekateri res že mislili, da sc gs jul rove. poučeni po bridkih izkušnjah m enoglasni odkionilvi njihovega političnega programa po slovenskem ljudstvi, in njegovih kul-turnili delavcih, končno zapustili.
Zagrebški Sokol zahteva razdržavljenje
Izvršilni odbor zagrebške sokol ske župe je na svojii seji 4. in 5. julija sklenil resolucijo, v kateri izjavlja, da imenovanje vodstva sokolske zveze ter sprejemanje dTžavne denarne podpore ni v skladu z načelom samostalnosti in svobode sokolstva. So-kolska župa Zagreb želi, da Sokol zopet postane privatno društvo, ki naj bo popolnoma svobodno. Sokol ne sme biti kakšna poluradna ali državna ustanova, ampak ustanova svobodnega navdušenja posameznikov im naroda. Sokoli morajo nesebično delati za blagor celokupnega naroda in ne smejo biti plačani ter se morajo naslanjati na svojo lastno moč in sredstva. Uprava energično zahteva, da se zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije izpremem in da naj sokolstvo odklanja dosedanjo stalno državno podporo iz državnega proračuna.
Da si zavaruje pot v Indijo ....
London, 9. jul. c. V lordski zbornici je lord Strickland predložil nujen predlog, da naj se zgradi veliko letališče za hidroavijone na otoku Malti. Za to letaliiče naj se določi kredit dva in pol milijona funtov šterlingov. Predlog je bil sprejet in se je v debati posebno navajalo, da si mora Anglija tudi v zraku zagotoviti prosto pot v svoje kolonije v litji ji. Ijetaiteka proga med Londonom in Indijo poslej ne bo šla več preko Francije fcn Italije, ampak okoli Španije preko Gibraltarja, Malte »n Palestine. Poleg tega pa bo to letališče imeto tudi važen vojaški pomen, posebno še zato, če bi »e napetost med Italijo i.u Anglijo zaradi Abesmije preveč poostrila.
Nemško brodovje
Berlin. 9. julija. AA. Na osnovi pomorskega sporazuma Anglije in Nemčije bodo Nemci zgradili dve oklopni vojni ladji po 26.000 registrskih ton. Na teh ladjah bodo montiral topove e kalibrom 280 mm. Zgradili bodo nadalje dve križarki po 10.000 ton in z 300 mm topovi, 1« rtišilcev po 1685 ton s 127 inm topovi in 20 podmornic po 250 registrskih Ion. Podmornice »e pravzaprav že gradijo in je bila ena izmed njih te dni že splovljena v morje. V načrtu je končno tudi zgraditev prve nemške matične ladje za letala.
Krvavi izgredi v Strasburgu
Pariz. 9. julija. AA. Kakor poročajo nacionalistični listi, predvsem »Echo de Pariš«, je prišlo v Strasbourgu včeraj do hudih demonstracij nacionalistične mladine. V Strasbourgu se je mudil letalski minister Pierre Cot. Demonstranti so navalili proti njegovemu avtomobilu in skušali vreči ministra. Policija je to s težavo preprečila.
Minister bi bil moral na nekem tamkajšnjem levičarskem zborovanju nastopiti kot govornik. Nacionalisti pa so se pripravili, da to zborovanje onemogočijo. Ko je bil minister obveščen, da se pripravljajo nove demonstracije, se ni udeležil zborovanja, ki je bilo sploh odpovedano. Kljub temu pa je prišlo še do več incidentov med pristaši levice in nacionalistično mladino. Šest ljudi je bilo lažje ranjenih. Policija je aretirala "sem demonstrantov.
»
Pariz, 9. jal. C. Prihodnji teden se bo . r.Vil evharistični kongres za vzhodno Francijo v Strass-burgu. Kongres bo trajal štiri dni. Na otroškem dnevu bo okoli 40.000 otrok sprejelo sv. obhajiilo. Računa sc. da se bo glavne verske manifestacije udeležilo približno 100.000 oseb. Sfcivesno sveto mašo bo imel papežev muncii.	' I - Mile
65% popusta.
Belgrad, 9. julija, m. Za današnjo skupščinsko sejo je vladalo veliko zanimanje, enako kot za prvo sejo, na kateri je vlada podala deklaracijo. Ze zgodaj zjutraj je bilo okrog skupščine vse živo. Skupščinski ku-loarji so bili okoli desetih polni. Poslanci so v klubskih prostorih živahno in burno debatirali. Šele 10 minut pred 11. uro se je oglasil skupščinski zvonec. Galerije za publiko in časnikarske lože so se takoj napolnile.
Ob 11 je skupščinski predsednik Stevan Čiric otvoril sejo. Zapisnik je bil sprejet brez pripomb. Nato je stopila v skupščino vlada z dr. Stojadinovičem na čelu, ki je bila živahno pozdravljena. Skupščini je bilo sporočeno, da je predložen zakonski predlog o ilvanajstinah in o naknadnih in izrednih kreditih za leto 1935-36. Proučil ga bo novoizvoljeni finančni odbor. Prečitan je bil kraljev ukaz, s katerim se imenuje za zaupnika vojnega ministra pri proračunski razpravi divizijski general Milorad Petrovič, pomočnik vojnega ministra, ker bo vojni minister general Živkovič za časa proračunske razprave na dopustu.
Dalje je bilo skupščini sporočeno, da je z odlokom ministrskega sveta finančni minister predložil skupščini zakon o splošnem carinskem tarifu in zakonsko novelo pri uvozu in izvozu, kot dodatek k zakonu o splošnih carinskih tarifih in pravilnik.
Krediti za Ljubljanico
Skupščina je vzela na znanje poročilo Glavne kontrole o specialnih kreditih, med katerimi je odobrenih 6,683.000 mestnemu na-čelstvu ljubljanskemu za regulacijo Ljubljanice.
O poročilu Glavno kontrole bo razpravljal novoizvoljeni finančni odbor. Nato so poslanci vložili nekaj interpelacij, med njimi Milan Božič na predsednika vlade o namerah njegove vlade, da bo vodila nacionalno in gospodarsko politiko. Predsednik vlade je nujnost interpelacije sprejel.
Volitve v odbore
Po 15 minutnem odmoru so pričele volitve v stalne skupčinske odbore. Vloženi sta bili dve listi. Lista »narodnih poslancev skupščinske večine« ima za nosilca administrativnega odbora Stavro Trpkoviča, imunitetnega odbora Izmeta bega Gavro Kape-tanoviča, odbora za prošnje in pritožbe Milana Lazareviča, finančnega odbora dr. Marka Kožulja.
Na čelu opozicijske liste, ki sta jo sestavila Voja Lazič in Jevtič, je bil za vse štiri odbore Bogoljub Jevtič.
Volitve so bile tajne in so trajale poldrugo uro. Ko so bile volitve končane, je Stevan Cirič objavil izid glasovanja:
Za odbor za prošnje In pritožbe je glasovalo 2.89 poslancev, za Milovana Lazare-viča (Klub narodnih poslancev skupščinske večine) 194 glasov, za Jevtiča (opozieionalni klub) 91 glasov, 4 listki prazni.
Za imunitetni odbor: oddanih 290 glasov, za Kapetanoviča (vladna lista) 191, za Jevtiča (opoz. lista) 95, prazni 4.
Za administrativni odbor: oddanih 287, za Trpkoviča 191, za Jevtiča 89, praznih 7.
Za finančni odbor: oddanih 293, za Kožulja 199, za Jevtiča 90, 4 prazni.
Na podlagi teh volitev je po proporčnem sistemu dobila vladna lista v odboru za prošnje in pritožbe, imunitetnem in administrativnem odboru po 14 poslancev, Jevtič pa 7 članov. V finančnem odboru je dobila vladna lista od 31 mandatov 21, Jevtičeva lista pa 10.
Od Slovencev so na vladni listi izvoljeni v administrativni odbor dr. Klar, v imunitetni odbor dr. Som rov, v odbor za prošnje in pritožbe lienko Josip, v finančni odbor dr. Lovrončič Ivan in dr. Veble Andrej, kot namestnik dr. Kocc Juro. Na opozicijski listi so kandidirali v administrativni odbor in v oilbor za prošnje in pritožbe dr. Novačan. v finančni oilbor dr. Puks in Mohorič, vendar ni bil nobeden od njih Izvoljen.
Jevtičev poraz
Rezultat volitev, ki so bile tajne, je jasen dokaz, da je ogromna večina poslancev odobriln delo vlade. Obenem pa je to pora/, za liogoljuba Jevtiča, ki je skupno s pristaši
Voje Lazlča, najmočnejšo skupino parlamentarne opozicije, dosegel največ 95 glasov. Vladni poslanci so sprejeli izid volitev dostojanstveno in mirno, Jevtičev pristaš Dragiša Milovanovič pa je, ko se je omenilo Jevtičevo iine, obupno vzkliknil: »Živijo Jevtič!« Njemu se je pridružilo kakih 5 glasov, kar je zbudilo smeh v dvorani.
Takoj nato je skupščinski predsednik prosil poslance, ki so izvoljeni v posamezne odbore, da se popoldne ob 6 sestanejo in konstituirajo in ga o tem pismeno obveste.
K besedi se je oglasil Voja Lazič, toda je ni dobil, ker se po poslovniku ni pravočasno javil. Nato je bila »eja zaključena. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno. Na dnevnem redu je določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo.
Belgrad, 9. julija m. Danes popoldne se je izvršilo konstituiranje stalnih skupščinskih odborov, ki so bili izvoljeni na dopoldanski seji narodne skupščino. Za predsednika je bil izvoljen dr. Marko Kožulj, za podpredsednika uragiSa Cvetkovič, za tajnika Nikola Sokolovid in dr. Mi-školin. V administrativnem odboru so: predsednik Stavra Trpkovič, podpredsednik Pavle Matica, tajnik Branko Nikolič. Imunitetni odbor tvorijo: predsednik Ismed bej Gavra Kapetanovic, podpredsednik Janko Baričevič in tajnik kneievie. Odbor za prošnje in pritožbe je sestavljen Sienjece: Predsednik Milovan Lazarevič, podpredsednik^Nu-rijo Kozarae, tajnik Milan Sokič.	->
Belgrad, 9. julija m. Zvečer se..je med poslanci trdilo, da bodo nekateri Slani skupščinskega predsedstva podali ostavko na svoje položaje, ker so i ustanovitvijo novega poslanskega kluba vladne večine nastale spremenjene razmere in ti člani predsedstva ne uživajo zaupanja večine narodnih poslancev. Med tistimi, ki bodo podali ostavko, se omenja skupščinski podpredsednik Voja Lazid, vodja zemljoradnikov v skupščini, ki so v opoziciji.
Iz vladnega kluba
Belgrad. 9. jnlija. Danes popoldne ob 6 je bila prva seja novoustanovljenega kluba narodnih poslancev skupščinske večine. Po končani seji je bil izdan naslednji komunike: Danes ob 18 se je sestal klub narodnih poslancev skupščinske večine pod predsednikom Slovanom Jnnkovičem. Seji so prisostvovali člani kraljevske vlade s predsednikom dr. Stojndlnovičcm. Stevan Janko vič je v par besedah obrazložil potrebo, da sc osnuje ta poslanski klub ter sporočil, da se je dosedaj vpisalo r ta klub 200 poslancev. Bodoče vpisovanje po slancev v ta klub se bo vršilo samo po predhodni odobritvi predsedstva kluba.
Po govoru g. Jankoviča se je na predlog Petra Rogavca izvršilo konstituiranje. Izvoljen je bil za predsednika Stevan Jankovič, za podpredsednika Milovan Lazarevič, dr. Milan Pintorovič in dr. Ivan Lovrenčlč. za tajnika Dimitrije vir. Ljutica, dr. Josip Rogič, Milan Mravlje in Nurije Kozarae, za blagajnika Miha Lukarevič.
Gibanje ljubljanskih radikalov
Ljubljana, 9. julija. Danes zvečer se je zopet sestalo izvestno število pristašev bivše radikalne stranke. Na sestanku so razpravljali definitivno o tekstu resolucije, katero bodo ljubljanski radikali predložili glavnemu odboru radikalne stranke. Zvečer ob 8 pa so odpotovali v Belgrad kot zastopniki ljubljanskih radikalov z resolucijo: dr. Niko Zupanič, dr. Vladimir Ravnihar, časnikar Gj. Culafič. dopisnik Vremena ter mag. uradnik g. Lojze Slanovec.
Osebne vesti
Belgrad, 9. juL m. U|x>kojeni so Korošec Ivo, sreska nadzornik v Mariboru, ter ti-le učitelji in učiteljice: Skala Ljudmila v Šoštanju, Klemenčič Josip v Pobrežju, Tratar Jože v Ljubljani, Legat Stanko v Ljubljani, Vuga Ivan v Ljubljani, Osredkar Ana v Ljubljani, Kavčič Pavla v Višnji gori, Hajda Marjeta v Križevcih, Kopač Leopold v Slovenj-gTadcu.
Z dekretom prometnega ministra ie upokojen Ogrinc Rudolf, strojni nadzornik 8. pol. skup. v Ljubljani.
Premeščen je Lavrenčič Rudolf iz Novega Sada na pošto Lju-bljana I. Pri jiošti Ljubljana 1 sta postavljeni za pomožni poštni manipulantinji 10. ]io. skup. Butala Katarina in Smuč Ivan.
Umrl je gospod Ivan Bari, žel. uradnik v pokoju, Podmilščakova 1 za Bežigradom.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno in topleje. Z zapada se bliža oblačnost.
Katoliški shod v Pragi -zagotovilo miru
Opava, 4. julija.
Manifestacija katoličanov češkoslovaške republike je končana. Stotisoči so se razšli na domove, veličastni oltar na Vaclavovem trgu so demontirali, strahovski stadion, v dnevih kongresa Bpremenjen v cerkev, služi zopet svojim namenom, a Praga živi še vedno pod mogočnim vtisom katoliškega shoda, katoličani republike pa so veseli v svojih srcih ponesli na domove utrjeno zavest: katoličani smo. Cela republika govori Se vedno o katoliškem shodu. Vsi časopisi brez razlike pohvalno in priznalno poročajo o vseh prireditvah in prinašajo slike. Kakor so se izrazili francoski žurnalisti o domačih razmerah, tako lahko rečejo danes češki: v republiki danes ni časopisa, ki bi napadal katolicizem.
Pred odhodom iz Prage sem obiskal šef-ured-nika glavnega dnevnika čeških katolikov »Lidove listy« g. prof. dr. Jana Scheinosta. Na vprašanje, kolik je uspeh katoliškega shoda v Pragi, mi je g. profesor dal naslednja pojasnila: Uspeh presega vsako pričakovanje. Pričakovali smo sto tisoč ljudi, a prišlo jih je pol milijona. Niti zavedali se nismo, kaj smo, kaj zmoremo in kaj pomenimo. Vpliv laicizma po prevratu nas je tako zajel, da smo izgubili svojo zavest. Zato nam je baš danes bila potrebna katoliška manifestacija, da pokažemo, koliko je še v nas moči in sile. Poleg notran je poglobitve versko-nravnega življenja, ima katoliški shod v Pragi velik notranje in zunanjepolitični pomen. Katolicizem je moč v državi, katera ga bo morala respektirati in upoštevati. Nikomur v državi se dosedaj še ni posrečilo, da bi v taki ljubezni združil v enoto vse narodnosti republike. Ob priliki večerne manifestacije na Vaclavovem trgu je nek Nemec radostno vzkliknil: »Kako se tukaj imamo radi, zakaj bi se drugače ne imeli tako!« Zopet je katolicizem dokazal, da je velepomemben činitelj miru. Kot doma so se v češki Pragi počutili Slovaki, Rusini, Nemci, Madjari in Poljaki, v zavesti, da je zlata Praga eentrum njihove močne države. V trenotku, ko so posamezni narodi v svojem jeziku izpovedali sveto vero in obnovili krstno obljubo, smo živo občutili ono grandiozno nalogo katoliške cerkve: »Pojdite in učite vse narode.« Praga je vajena prireditev, ki tvorijo odsev materielne kulture, ka-
toliški shod pa je bil velika prireditev duhovne kulture. Zato je pritegnil duhove na se.
Katoliški shod v Pragi pa ima tudi velik zu-nanje-politični pomen. Izborna je bila taktična poteza Vatikana, da je bil kot papežev legat prišel v Prago baš pariški nadškof kardinal Verdier. Kot ta, ui bil v demokratični Pragi dosedaj Se ilikdo sprejet. Verdier Je v teh dneh postal ljubljenec Prage. Vse je hrepenelo po njem in njegovem blagoslovu. Verdier je bil tisti, ki je spoznal češko dušo, uvidel nje nacionalni ponos in apeliral na slavno zgodovino.
Ni dvoma, da je ravno katoliški shod v Pragi mnogo doprinesel k temu, da se ho končno po-voljno uredil modus vivendi med Vatikanom in Češkoslovaško in da se bo prijateljsko razmerje med Francijo in Češkoslovaško še bolj utrdilo. Duhu pomirjenja, medsebojnega prijateljstva in sodelovanja odgovarjajo tudi vse notranje- in zunanjepolitične izjave cerkvenih in državnih diplomatov, izrečene ob priliki katoliškega shoda v Pragi, zlasti še izjave zunanjega ministra dr. 'Beneša. — Katoliški shod v Pragi je bil torej za državo velikega pomena.
Se nekaj zanimivosti: v dneh kat. shoda je poleg rednih, privozilo v Prago 117 izrednih vlakov, na katerih se je pripeljalo 342.000 ljudi. Koliko jih je prišlo z avtobusi, vozovi, peš in Praga sama. Pošta je v teh dneh sprejela več stotisoč razglednic. Praški hoteli že dolgo niso imeli tolikega prometa. Cestna železnica je v dneh kongresa prevozila nad tri milijone potnikov. Ogromne množine se je popilo piva in raznih kislih vod. Za ohlajenje vseh teh pijač je Praga porabila 40 vagonov ledu.
Karisbrunn, 5. julija.
Kardinal-legat Verdier je po končanem katoliškem shodu v Pragi odšel na Moravsko. Danes, na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki je v olomuški škofiji zapovedan praznik, se nahaja na Velehradu, kjer ga množice Mora-vanov sprejemajo v pestrih narodnih nošah. Takega obiska Velehrad še ni imel. Sv. Ciril in Metod, združita slovanski rod! Z Moravskega odhaja kardinal Verdier na Slovaško. Tako ho prepotoval skoro celo državo. Tako je on vzljubil Čehoslo-vake, ker so ti vzljubili njega. Matija Munda.
Zlati jubilej borovniških gasilcev
Borovnica.
Prostovoljna gasilska žeta v Borovnici slavi dne 14. julija 50 letnico svojega obstanka. Zlati jubilej nesebičnega dela je združen s spominsko sv. mašo za rajnke člane; popoldne se vrši slavnostni pohod po vasi, prod cerkvijo velik gasilski tabor, katerega se udeleže gasilske čete, včlanjene v župi Ljub-ljana-okolica. Pri popoldanski priroditvi sodeluje železničarska godba Sloga.
Ker je gasilska četa ena najstarejših, zasluži posebno pozornost. Ta dan bo tudi Mar-jetno žegnanjo; romantični Pekel pa je v
vročini prav prijeten izlet, na večer more preživeti izletnik nekaj veselih ur med vrlimi borovniškimi gasilci
vendar moraš pri tem zapreti oči."
„Saj vendar ne morem gledati z ušesi ali pa z nosom! Sicer papočakajmalo,ta vonj poznam, spominja me na poletje, na mlad smrekov gozd - zares čudovito. P- menda ni..." <(Vidiš, celo z zaprtimi očit., J uganila — to je moje perilo, na katero sem tako ponosna. Prijeten vonj ima od Schichtovega terpen« tinovega mila. Odkar perem s tem milom, je perilo vedno prekrasno in lepo diš.eče."
SCH!CHT0V0
TERPENTINOVO MILO
* in za namakanje Ženska hvala
Slovo g• Josipa Koslerja
Ljubljana, 9. julija 1935.
Kratek oris življenj« plemenitega človekoljuba je prinesel nedeljski Slovenec z dno 7. julija. Danes dodajamo, da je blagopokoj-nik ob smrti še prav posebno izpričal svoje zlato srce z velikodušnimi volili. Veliko volilo bo položilo temelj novi, Barjanom toliki, potrebni cerkvi uu Barju. Saj je pokojnik kratko pred smrtjo, ko jo videl načrte novo barjanske cerkve sv. Mihaela nadangela, rekel: »Srečen sem, da le gledam načrt; cerkve ne bom videl.« Izdatne podpore dobo: Dom za slepce, Vajenški dom, Društvo za varstvo otrok za ljubljanski sodni okraj, škofijsko društvo 7,a varstvo sirot. Obleka se porazdeli med ubožce trnovske Vineencijeve konference, pri kateri je sodeloval pokojnik dolgo vrsto let. Nekaj slik pride v Narodno galerijo.
S tem se je blagi mož poslovil 'od sveta. Slovo jc to moža, ki je sklenil, popolno vdan v voljo božjo s svetom, slovo kristjana, ki je
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite zjutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF greni.ee.
Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
a
Prof. Silvo Breskvar:
Gibanje zemlje okoli soinca
Zemlja se giblje! Ze v osnovni šoli so nam vcepili ta nauk, katerega smo prevzeli brez na-daljnega kot resnico, saj v tistih časih naša pamet Se ni bila tako žejna dokazov kakor je danes. Tudi ▼ poznejših letih »veruje« večina šolanih ljudi v gibanje Zemlje, kakor veruje brez kakega dokaza v mnoge druge, predvsem zgodovinske resnice.
Če govorimo o gibanju Zemlje, mislimo najprej na njeno kroženje okoli Sonca. Šele kasneje se domislimo, da se tudi vrti ali giblje okoli lastne osi. V resnici izvaja Zemlja mimo obeh imenovanih gibanj še vse polno drugih, katere pa radi omejenega prostora ne navajamo. Iz tistega vzroka se hočemo nekoliko pomeniti samo o kroženju naše premičnice.
Oglejmo si nekatera enostavna dejstva, na katera se opira eden izmed dokazov o imenovanem gibanju Zemlje.
Vsak naravni pojav, med katere spada tudi zemeljsko kroženje, poraja nove pojave, ki so za-visni Bamo od njega. Če slišim grom in vidim za hip ognjeno kačo na nebu, vem, da sta oba pojava neposredna posledica razelektrenja oblakov in nič drugega. Katere so pa tiste prikazni, ki izvirajo iz kroženja Zemlje? Zelo preproste so in vsak človek jih pozna, saj so v bistvu popolnoma iste, kater« doživimo pri lastnem premikanju. Opazujmo pokrajino iz drvečega vlaka! Vse beži mimo nas. Predmeti, ki so nam najbližji, so tudi najurnpjši. Brzojavni drogovi, nasajeni vzdolž proge šinejo tako hitro mimo, da jih le pri majhnih hitrostih razločimo posamič. Počasneje od drogov se gibljejo bolj oddaljene hiše in drevesa. Gore pa, ki nam zakrivajo obzorje, se tako počasi premikajo, da šele po daljšem času zapazimo spremembo njihove lege. Nihče ne more oporekati, da za razumevanje teh slvari ni treba mnogo pameti in razmišljanja. ln vendar sloni na opisanih pojavih dokaz o kroženju Zemlje I Tu lahko obrnemo in nekoliko predrugačimo znano prispodobo: Miška je poskočila iti gore so se premaknile. Če smo natančni, moremo reči: Cel svet se je premaknili Ako »e Zemlja v resnici premika, predstavlja
neznansko velik vlak, ki hiti skozi svetovni prostor. Zvezde, plavajoče v njem, nadomestujejo brzojavne drogove, hiše, drevesa in gore. Zato morajo vse zvezde kazati neka gibanja, ki so si med seboj podobna, saj imajo 6kupen izgovor, namreč v gibanju Zemlje. Vsi ti premiki zvezd so seveda le navidezni, kakor je navidezen ples pokrajine pred drvečim vlakom. Zvezde, ki so nam bližje, imajo večje premike kakor bolj oddaljene. Iz velikosti tega navideznega gibanja moremo tedaj sklepati na oddaljenost zvezd.
Imenovane premike v resnici tudi ugotoviti, je pa popolnoma druga pesem. V starem in srednjem veku so bili mnenja, da Zemlja miruje v središču vesolja. Vse zvezde s Soncem in Luno vred se gibljejo okoli Zemlje, ne pa Zemlja okoli Sonca. Vzlic nastopu nekaterih mož, kakor Pitagore, Aristarha, kardinala Kužanskega in drugih, ki so ličili, da se Zemlja giblje, je bila vera v nepremič-nost našega sveta tako trdna, da jc ni bilo mogoče omajati. Zakaj ne? Eden glavnih vzrokov je bil ta, da ni bilo mogoče odkriti nikakega premika zvezd, ki bi izdajal gibanje Zemlje. Podobne težave jc imel tudi Poljak Nikolaj Koprenik, kanonik iz Fromborka, ki je izdal leta 1543. svojo znamenito knjigo »O gibanju nebesnih teles«. V njej je trdiL, da je večina nebesnih gibanj navidezna, ker so le posledica vrtenja Zemlje okoli lastne osi in njenega kroženja okoli Sonca. Ne Zemlja, temveč Sonce stoji nepremično v središču vesolja. Zemlja je neznatna zvezda, ki v družbi z drugimi premičnicami izvaja svoj večni ples okoli mogočnega gospodarja dneva. Za vse le trditve je imel Kopernik le prepričevalne besede in nič drugega. Zato ni čuda. da njegov nauk ni našel pravega priznanja. Le nekaj redkih mož mu je sledilo. Seveda so Be trudili na vse mogoče načine, da bi našli dokaze za gibanje Zemlje. Kar celi rodovi zvezdoslovcev so se po Kopernikovem nastopu prizadevali najti zadevne premike zvezd, pa vedno brez uspeha. Tudi slavni danski zvezdoslo-vec Tycho Brahe. ki je pognal natančnost astronomskega opazovanja z golim očesom do skrajnih možnih meja, ni uspel. Zato mu ne smemo tako zelo šteti v zlo. da ni šel za Kopernikom. Kje je vzrok, da je bilo delo teb znanstvenikov zaman? Odgovor je kaj preprost: Zvezde so tako silno daleč od Zemlje, da njihove premike golo oko niti ne zapazi Človeško oko se je moralo oborožiti r.
mogočnimi daljnogledi in z občutljivimi merilnimi pripravami, preden se mu je posrečilo najti tako dolgo iskane premike zvezd. Resničnost Kopernikovega nauka je bila že davno na druge načine izpričana, ko so šele v drugi četrtini prejšnjega stoletja na nekaterih zvezdah, ki bi jih lahko našteli na prstih ene roke, odkrili gibanja, kot posledico kroženja Zemlje okoli Sonca! Skoraj 300 let je čakalo človeštvo na ta dokaz Kopernikovih trditev.
Julijsko nebo. Takoj po zahodu Sonca opazimo na južni strani neba tri svetle zvezde. Nad zahodom blesti bela Venera kot Večerni«!. Že nekaj mesecev opravlja posel večerne znanilke. Njen sijaj se stalno veča in doseže v začetku avgusta največji razmah. Sredi južnega neba vidimo rdečega Marta v soseščini Klasa, glavne zvezde v Devici, kateremu se 14. julija približa na najmanjšo razdaljo. Bolj proti vzhodu naletimo na Bvetlegu Jupitra, ki sije v močni, belo-rumeni svetlobi. Prav blizu njega stoji veliko Blabotnejša zvezda, kateri bo 31. julija najbolj blizu. V naslednjih večernih urah je stanje zvezd sledeče: Na zahodni strani se razprostira ozvezdje Device s Klasom, ki se nad jugom stika s Kačo. Ta pa meji na drugem koncu na Orla, ki je že v Rimski cesti. Pod Kačo, prav blizu obzorja zapazimo svetlo zvezdo rdeče barve. To je Antares. najsvetlejša zvezda v škorpijonu. Visoko nad glavo je Volar z Arkturom na zahodni in Lira z belo Vego na vzhodni strani. Točno pod Severni«) se javlja v ozvezdju Perzeja Rimska cesta iznad obzorja ter se skozi Kasiopejo in Laboda dviga v vzhodno stran neba. Nn zahodu se poslavljata Dvojčka, nadalje Rak in končno Veliki lev. Sredi severnega neba izginja Koza v me glicah obnebnika. Veliki voz se je docela preselil nn zahodno stran.
Merkur je na jutranjem nebu in doseže dne 14. julija največjo nnvideztio razdaljo od Sonca. Sa-turen je v Vodnarju ter vzhaja v poznih večernih urah.
Luna sreča 9. julija Marta. 11. julija Jupitra in 1». še Saturna. 1(1. t. m, jc popoln lunin mrk in 30. nirkne deloma tudi Sonce. Oba mrka sta pri nas nevidna.
4. julijn je dosegla Zemlja od Sonca najbolj oddaljeno točko svojega tira ali odsončje.
dva dni pred smrtjo vzdihnil otroško preprosto: »Željo imam, da hi gledal Boga.« — Enako prisrčno pa so so tudi od rajnika poslovili številni znanci in prijatelji. Pogreba, ki ga jo vodil frančiškanski provinc-ial gosp.
dr. P. Gvido Rant, so se poleg številnih sorodnikov iz mesta in z dežele udeležili če. stolna kanonika g. A. Stroj in g. dr. Tomaž Klinar, načelstvo in uradništvo Ljudske posojilnico v Ljubljani, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z zastavo, odlični zastopniki ljubljanskih trgovskih krogov ter mnogoštovilno občinstvo in mogočno odposlanstvo hvaležnih Barjanov. Gasilci z Barja so ves čas ob krsti tvorili častno stražo, pevski zbor rokodelskih pomočnikov je dovršeno zapel dve žalostinki, ob odprt, grobnici pa je ganljivo rajniku v glo7o govoril na čolnk Ljudske posojilnice, prof. g. K. Der-mastija. Podčrtal jo v svojih besedah rajni-kovo prijateljstvo, ki ni poznalo nikaku hMmbo. njegovo pripravljenost za sotrud-ništvo in pomoč na gospodarskem in kulturnem polju, njegovo navezanost na Barje in Tiar.iane, njegovo ljubečo skrb za zapuščeno in ogroženo mladino, njogo.o usmiljeno srce do ubožcev, ki je dol.io po geslu, naj no ve Mvica, kaj dela desnica; njegovo bojjo-vdnnost...
Danes se je darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenje za rajnim slovesna črn« maša zadušnica. Prisotni so bili številni prijatelji in znanci; vsi pa, ki smo ga poznali od bliže, ga bomo nosili še nadalje v ljubem spominu. Ali življenje; ki ga je živel, ni bilo vredno, da ga je živel?
Pevska zveza
Slike /.bora z velikega evhurističnegu koncerta so se zelo posrečile. Naročiti si jih jr mogoče pri fotografu Kralju v Frančiškanski ulici, in sicer stane velika na trdem kartonu nalepljena slika 20 Din. manjša, v velikosti razglednice pn 3 Din. Naročiti jih je mogoče nnrovnost pri fotografu ali pa pri Pevski /.ve/i.
Pri velikem koncertu je neka pevka pozabila dežnik. Čegav je?	Odbor.
Ali sle ze poravnali naročnino?
Lrabljtmshe vesta
Z ljubljanskih strokovnih šol
Ljubljana, 9. julija.
Ljubljana ima več strokovnih šol, od katerih so nedvomno najvažnejše: Državna srednja tehniška šola, trgovska akademija in učiteljska šola.
Srednja tehniška šola je tik pred zakljufikom leta pokazala uspohe svo-jega dela v zadnjih letih i obsežno razstavo, na kateri so je javnost mogla prepričati o veliki zmožnosti njenih učencev. Iz »Iz-vestja«, ki ga je šola izdala, posnemamo naslednjo zanimive podatke:
Šola se doli na: tehniško srednjo šolo samo z arhitektonsko-gradbemim, strojnim in elektrotehniškim odsekom, na delovodsko šolo z gTadbenim, strojnim mojstrskim, elektroinstaiaterskim, mizarskim in stru-garskim mojstrskim oddelkom, na moško obrtno šolo s kiparskim in rezbarskim, keramičnim, graverskim in pletarskim oddelkom ter na žensko obrtno šolo s tremi oddelki.
Na vseh teh šolah je bilo to šolsko leto vpisanih 428 nčencov in 165 učenk, skupno 593, od katerih jih je do konca leta ostalo 551. Izdelalo jih je z odličnim uspehom 13, s prav dobrim 127 in z dobrim 324. V času, ko vse sili v inteligenčne poklice, je naši mladini treba še posebno toplo priporočati to šolo, ki šo najbolj zanesljivo zagotovi al)sol-
Odpiranje in zapiranje trgovin
Ko smo včeraj pisali o odpiranju in zapiranju trgovin v Ljubljani, smo vedeli, da je mnogo trgovcev, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi bilo bolje zapirati trgovine do treh popoldne. Kar naenkrat se najdejo trgovci, ki se ne drže sklepov skupščine, navajajoč, da to še ni odredba oblasti in da je to treba objaviti v Službenem listu itd. Toda vse to ne drži. In le čndimo se, kako morejo biti nekateri tako nedisciplinirani in nesoeialni do svojih uslužbencev Nekateoi pravijo, da je odpiranje trgovin ob 2 v interesu kupujočega občinstva, zlasti onega z dežele, ki potuje popoldne zgodaj iz Ljubljane z vlnki in avtobusi. Toda ta trditev ne drži. ker se le malo vlakov odpelje popoldne med drugo in tretjo uro, večinoma odhajajo "je ali preje.
Na vsak način , a je skrajšanje delovnega časa v trgovinah nujna potreba, katero opažamo vsepovsod po svetu in se povsod zmanjšuje delovni čas, ne pa podaljšuje. Sploh bi bilo potrebno zakonito urediti ne samo vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin, ampak sploh delovnega časa v trgovinah. Oblasti pa naj bi strogo pazile, da bi se delodajalci držali dovoljenega delovnega časa, ne pa, da se za zaprtimi vrati dela pozno t noč in da morajo vajenci opravljati dela, ki se jih nič ne tičejo, ■in morajo tudi ostajati sami pozno v noč pri težkem delu.	.	. .
Nekateri trgovci se izgovarjajo, češ da jili sklep skupščine nič ne briga, ker niso sodelovali pri določanju glede podaljšanja delovnega časa. Imeli so priliko priti na občni zbor, pa naj bi se bili tam oglasili! Najbrže pa se ne bi bili oglasili, saj morajo vendar vedeti, da jih javnost ne bi sodila dobro, če bi se ustavljali upravičenim zahtevam svojih uslužbencev. Javnost bi njih postopek gotovo ob="'i;in
© Iz hvaležnosti. V četrtek dne 11. julija ob 7 bo v cerkvi sv. Jožefa peta sv. maša zaduš-nica za blagopoikojnega g. Koslerja Josipa, dobrotnika cerkve.
© ZdravniSka preiskava prodajalcev živil. Mestni magistrat razglaša: Na podlagi zakona o nadzorstvu nad živili člen 21. pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili člen 233. in zakona o zatiranju nalezljivih bolezni člen 35. bo mestno poglavarstvo v Ljubljani izvršilo ponovno kontrolo nad izdelovanjem, pripravo ta prodajo živil ter nad osebjem, ki je v teb obratovalnicah zaposleno. Mestno poglavarstvo pozivlje vse, tako delodajalce, kakor delojemalce, zaposlene v trgovinah z živili, gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, pekarnah, mesarijah, sploh v vseh obratovalnicah z živili
ventu praktično izobrazbo, delovno sposobnost in s tem tudi — kruh. Zlasti je treba toplo priporočati ženski mladini obisk ženske obrtne šole. Tej šoli je dodeljena tudi banovinska šola za glasbila, ki jo štela 15 učencev. K junijskem tečujnem izpitu Tehniške srednje šolo se je priglasilo 26 učencev, od katerih jih je z uspehom napravilo 18.
Odkar je poti lastno streho, se prav ugodno razvija tudi trgovska akademija. Zavod je štel ob zaključku leta 77 dijakov in 120 dijakinj, skupno 197. Od toh jih je napravilo z odličnim uspehom 5 ,s prav dobrim 21, z dobrim 77 in z zadostnim 46, skupno torej 149. K završnem izpitu se je javilo 28 kandidatov in kandidatinj, od katerih jih je z uspehom napravilo 2L Iz-vestje te šolo priobčuje med drugim topjo pisan spominski članek prvemu direktorju dr. L. Bohmu.
Učiteljska šola, v kateri se_ združujeta bivšo moško in žensko učiteljišče, je štela v preteklem šoLskem letu 202 gojenca, od teh 77 moških in 125 žensk. Z odličnim uspehom je izdelalo 13 gojencev, s prav dobrim 94 in z dobrim 61. Uspehi na tej šoli so torej zelo povoljni. Tej šoli je prideljena tudi vadniea, to je nižja osnovna šola, ki je imela v štirih razredih 149 učencev in 120 učenk.
zaposlene osebe, da se podvržejo najkasneje do <31. julija t. .1. zdravniški preiskavi ter si preskrbe potrdilo o neoporečnem zdravstvenem stanju. PreisTtave bodo na mestnem fizikatu v času od 10. do 13. ure. Ob priliki uradnih higijenskih pregledov obratovalnic z živili se bo v nadalje zahtevala od lastnikov predložitev zdravniških jjotrdil o zdravstvenem stanju vsega osobja. Proli kršiteljem v tem razglasu navedenih zakonskih določil se bo uvedel kazenski postopek v smislu čl. 22. in 23. zakona o nadzorstvu nad živili, oziroma člena 68. zakona o notranji upravi. — Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
© Umrli so v Ljubljani v času od 30. 6. do 7. 7. 1935: Grčar Anton, 48 let, pekovski mojster, Lončarska steza 6; Seme Franja, roj. Lenardič, 42 let, žena orož. nared., Grajska planota 1; Zupan Josip, 73 let, čevlj. mojster in mešč., Novi trg 1; Fabian Ana, roj. Carli, 61 let, vdova trgovca in posestnika, Študentovska ulica 3; Arnšek Frane, 73 let, zasebnik, Tržaška c. 27; Krašna Barbara, roj. DrobniS, 67 let, vdova zidarja, Vidovdanska 9. — Umrli v bolnici: Gorjanc Franc, 40 let, sluga, Šinartinska c. 22, Ježek Franc, 47 let, hlapec, Janševa 3; šipek Gizela, 32 let, žena ključavničarja, Laško 90; Klun Matevž, 46 let, hlšar in lončar, Prigorica 31; Kozlevčar Marija, roj. Gregorec, 40 let, žena delavca, Streliška ul,; Polanc Antonija. 40 let, poljska dninariea, Žigon 24; Frankar Marija, 2 leti, hči posestnice, Brezje 20.
© Za hišne gospodarjo. Razmestitveni pregledi, ki jih dostavlja mestno poglavarstvo hišnim gospodarjem, se mor«jo izpolnjeni vrniti do 20. t. m. Prva vodoravna rubrika je za gospodarjevo stanovanje, ostale vodoravne pa so določene za stranke (najemnike). Če gospodar ne stanuje v hiši, izpolni prvo vodoravno rubriko v toliko, kolikor se ga tiče in se podpiše. Vsakdo, ki vodoravno rubrilto izpolni, se mora podpisati. Navpičnih rubrik 9 do 17 ni treba izpolniti. Popisati se inora vsaka hiša, če je zasedena ali ne, kuhinje se ne vpisujejo. Ker mora mestno poglavarstvo te pole še enkrat prepisati v dvojniku in je rok za predložitev vojaški upravi zelo kratek, se pozivajo vsi, da jih gotovo vrnejo do 20. t. m. mestnemu poglavarstvu. Informacije se dobijo vsak dan od 8—14, ob nedeljah pa od 9—11 v mestni posvetovalnici, Mestni trg 2-1, soba št. 22.
© Pravda Bate proti Kristanu. Zastopnik dr. Fr. Frlan je v imenu tožiteljice tvrdke Bata podal rekurz proti rešitvi okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnilo tožbo zaradi žaljenja časti in nelojalne konkurence proti čevljarju F. Kristanu.
© Siv klobuk je nekdo pozabil za časa evh. kongresa v informacijski pisarni ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani. Dobi ga pri vratarju gornjega ravnateljstva.
Mariborske vesti:
Nehaj ugotovitev o rokoborbah
Maribor, 9. julija.
Nad mesec dni so trajali na tmicmski verandi nastopi poklicnih rokoborcev. Snoči so se končno zaključili. Ker je kot prireditelj fimgiraJ neki ugledni mariborski športni klub, smo do sedaj molčali, da nam ne bi oihče očital škodoželjnih namenov. Ob zaključku pa je vendar potrebno, da se tudi o rokoborbah izfrregovori jasna beseda.
Javnost si je o teh prireditvah že zdavnaj ustvarila svojo sodbo: so brez vsake športne vrednosti. Ce bi se vršile res v športnem duhu, bi se morale končati v par dneh. Tako pa se z raznimi atrakcijami, z dogovorjenimi neodločnimi rezultati ia črnimi maskami na čisto cirkuški način neprestano umetno stopnjuje interes občinstva, da se prireditve čim bolj razvlečejo. Drugod ljudje prire-diteljerti ne gredo več na liim. V Ljubljani in Zagrebu se končajo rolkoborbe vedno že po nekoliko dneh. V Mariboru pa znajo prireditelji izkoristiti tudi nacionalne momente. Vsako leto je v moštvu kak Nemec, ki s toitlerjevskim pozdravom elektri-
zira našo tukajšnjo nemško manjšino, za naj resnejšega nasprotnika mu pa fiostavijo kakega Slovana. Kar naenkrat se tako ustvarita med gledalci nemški in slovenski tabor. Nacistično razpoloženje nemških gledalcev podžiga še zastopnik židovske rase, za zabavo ženskega spola pa skrbi zamorec. Množice na galeriji draži pa tudi kak izrazit grobjam. Tako si moštvo rokoborcev razdeli spretno vloge, da vzbujajo nastopi čim več pozornosti. — Svoje doprinese potem še mariborsko časopisje, ki z naravnost neokusno reklamo povzdiguje vse nastope kot izvatiredne športne dogodke.
Vsakoleten rezultat rokoborb so lepi stotisoffi, ki jih tujci — inozemci— odnesejo iz mesta. Poleg tega še moralna škoda, ker je jasno, da taki cirkuški nastopi ne vplivajo ugodino na značaj gledalcev. Trezni ljudje se čudijo oblastem, da dovoljujejo slične prireditve bre» vsakih omejitev. Čudijo se tudi športnemu klubu, ki za nekaj procentov že več let s svojim imenom omogoča nastof* in zahtevajo, da se najde način, da se v bodoče slične prireditve onemogočijo.
O stavki v tovarni Kovina
Maribor, 8. julija.
V nedeljski številki z dne 7. L m. smo poročali med mariborskimi novicami o stavki, ki je izbruhnila v tovarni Kovina. 0 tem nam podjetje sedaj poroča od svoje strani tole: Podjetje je imelo z delavstvom pogodbo, da se na gotove praznike, katerim se je prišteval tudi praznik sv. Petra in Pavla, dela po normalnih določenih mezdah. Dne 28. 6. 1935 nam je delavstvo sporočilo, da na praznik 29. m. m. ne bo delalo. To obvestilo se je vzelo s strani ravnateljstva na znanje ter je ta dan delo v tovarni počivalo. Ni pa res, da bi bilo v zvezi s tem odpuščenih brez odpovednega roka gotovo število delavcev. Niti eden tak slučaj se ni dogodil. Pri nas uživajo delavci v posameznih primerih kakor tudi na splošno mnogo večje mezde kakor je bilo objavljeno. Nadalje pa je res, da je stavilo delavstvo ravnateljstvu nekaj pismenih zahtev, katerim pa ravnateljstvo ni moglo ugoditi radi obstoječih razmer. Po našem mnenju je dalo naše odklonilno stališče k navedeni prošnji povod k stavki. V dotičnem dopisu pa delavstvo ni stavilo ni-kake zahteve radi zvišan>a mezde.
□ Naši izseljenci iz Holandske in Porenja pridejo jutri v Maribor. Udeležili so se velikih ervha-rističnih slavnosti v Ljubljani, obiskali so nato spe* svoje domove in sedaj se vračajo nazaj v tujino. V Mariboru bodo imeli jutri sv. mašo, nato bodo obiskali Slomškov grob in zvečer se odpeljejo s koroškim vlakom proli meji.
© Sprememba posesti. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je kupilo od gospe Elizabete Miličevičeve stavbišče pare. št. 46/18 in pare. št. 37/2 Kapucinsko predmestje za 525.000 Din. Obe parceli merita 970 m'J.
© Nočni i|emiri oh Ljubljanici. Zadnjič ste pisali glede nočnega mirb ob Ljubljanici. Čudno, da niste še povedali, kak nočni mir je na drugi strani Ljubljanice, na Sv. Petra nasipu. Takega miru mislim, da še v Afriki nimajo, kakor ga imamo celo oddaljeni sosedje, kaj Žele bližnji. Ta nemir se začne ob desetih zvečer in traja do petih zjutraj, včasih celo do šestih. Po vsej okolici se razlega v tem času pisk, vrisk, kletke, gosla-nje in petje pri odprtih oknih in celo na dvorišču. Ako bi človek imel železne živce, bi jih moral uničiti. Večkrat človek premišlja, kje imamo oblasti, ki nadzorujejo nočni mir, saj se to vpitje razlega daleč fiaokoli. Ali ni zakona za to? Včasih še na klavir ni smel nihče igrati po desetih. Ali ni več tega zakona? Ko sem šel neki dan po ulici, sem videl, kako je neki stražnik nekoga zapisal, ker je malo zavpil. Tukaj se pa vso noč razgraja svobodno. Ali spada to v sred'"" "i»ain? Kdo nam ščiti nočni mir?
*
1 Nočno službo imajo lekarne: di. Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar Šelenburgova ul. 7.
1 Rokodelski mojstri! Drevi ob 6 ima Društvo rokodelskih mojstrov svoj kegljaški večer v Rokodelskem domu. Pridite v polnem številu!
□ Holand-.kim izseljencem. Kot je bilo v >Slovencu< že javljeno, odpotujejo izseljenci iz Ljubljane z vlakom v Maribor v četrtek ob 5.20 ali ob 7.22 zjutraj. V Mariboru jih pričakuje pri vlaku ob 9.10 in ob 14.14 voditelj, ki jih popelje v cerkev, opoldne k obedu. Izseljenci odpotujejo zvečer ob 6.41. Po možnosti naj pridejo vsi izseljenci v Maribor v četrtek, ne v sredo.
»Pof« se je organiziral tudi v Maribora. »Slovenčevo« poročilo o organizaciji »Patriotične omladinske fronte«, ki jo jc pripravljal bivši Jevtič-Marušičev režim, je povzročilo v Mariboru izredno zanimanje. Saj'se je tukaj že nekaj mesecev šušljato, da se nekaj takega pripravlja. Se izza časov Orjume imamo v Mariboru slovite »specialiste«, ki so postali zadnje mesece izredno živahni. Tudi po pogostih vežbah neke organizirane formacije se je lahko sklepalo na take priprave.
□	Meščani se razburjajo. Na občinski oglasni deski je nabit razglas o najetju posojila za zgradbo šolskih poslopij v magdalenskem predmestju. Ta ra-zglas vzbuja med občani močno nevoljo zaradi pretiranih pogojev, pod katerimi je bilo posojilo najeto. Občina je zastavila za posojilo vodarino v višini anuitete (700.000 Din), vse svoje nove hiše v Smetanovi in Vrtni ulici ter uradno poslopje v Frančiškanski ulici in končno še Mariborski otok ter Girstmayerjevo hišo na Glavnem trgu; obe slednji posestvi dosedaj še nista bili obremenjeni z nobenimi vknjižbami. Zaradi sedmih milijonov Din, kolikor znaša posojilo, je zastavila občina sfcoro polovico svojega imetja.
□	Neporavnani računi. Veliko pozornost Mariborčanov je vzbudilo naše poročilo o neporavnanih računih za avtobuse, avtomobile, bencin in šoferje, ki jih je najel volivni odbor v Maribora za volitve 5. maja pri mestni občini. Je pa še več takih neporavnanih račimov, loi so v zvezi z usodnim 5. majem. Tako na primer račun za plakatiranje nešte-vilnih lepakov za Jevtičevo kandidatno listo, ki znaša tudi lejx> vsoto. Potem je še na dolgu osebni avto, last mestnih podjetij, ki se je razbil na kose pri neki agitacijski vožnji na dan volitev rtd. Upamo, da bo mestna občina vse te račune predložila na pristojno mesto ter ji.h znala tudi izterjati.
□	Kajak — prvenstvo in Mariborčani. Mariborski sfjortniki se razburjajo, ker jih priredilejjl državnega prvenstva v kajak-vožnji niso povabili k sodelovanju. Kajak-sport se v Mariboru zelo goji ter so lansko leto mariborski športniki ob priliki velikih tekem na Dravi zelo dobro odrezali tudi proti priznanim inozemskim tekmovalcem.
Kamnih
Visoki obiski. Po teh lepih kongresnih dneh sta prišla v Kamnik navžit se svežega planinskega zraka tudi dva škofa: nadškof belgrajski Rodič in škof skopljanski Gnido-voc. Prvi se je nastanil v samostanu, drugi pa v žunnišču, a le za malo časa. Nadškof se jo v spremstvu in s pomočjo priznanega turista kamniškega g. Sipota Koimana povzpel celo na Krvavec.
Prememba posesti. Znana Filčeva hiša na Šutni je bila te dni prodana na javni dražbi za 110.000 Din. Hiša ima korporncijsko pravico. Kupila jo je tvrdka Adamič iz Ljubljane.
Kulturni ob zornih
Der grosse Herder
X. zvezek od »Reue-Sipo«. Freibnrg in Breis-gau. 1935.	.
Nova izdaja tega velikega katoliškega leksikona gre hitro h koncu: še dva zvezka sledita in imeli bomo ogromno delo v celoti, vse na novo predelano in modernizirano. Deseti zvezek je že na zunaj monumentalen: obsoga 1728 stolpcev in 122 stolpcev prilog: 12 večbarvnih načrtov mest in dežel, 7 večbarvnih umetniških prilog, 14 navadnih podob, ter 4 enobarvne ujedanke. Poleg tega še 17 celostranskih podob! Vsega torej nič manj kot 1892 podob! Po pravici ga moramo imenovati »velikega Herderja«. Vsebinsko je ta zvezek izredno bogat. Že samo dejstvo, da ne obsega v celoti niti ene same črke, da mislili na bogastvo gradiva, ki je v njem. Saj obsega ta zvezek nič manj kot 22 pravih razprav, ki so zaznavne že po barvnem okvirju in ki naj dajo nekak celoten pogled na kakšno vprašanje. Take sintetične podobe naj predstavljajo rattrave o: viteštvu (Ritter-wesen und Rittertum), rokoko-doba, romantika, (v umetnosti, književnosti, plastiki, muziki; v religioznem, filozofskem in umetnostnem pogledu), romtgenovi žarki (teoretično in tehnično), radio (z 12 podobami: s teoretske, razvojno praktične ter umetnostne strani); o zakramentih (bistveno o katoliških zakramentih!), dojenčkih in dojenju (važen za praktično upotrebo, zlasti o hrani dojenčkovi), šah (bistvo, teorija), razvoj (igravstvo) bistvo, razvoj, zgodovina, sedanje stanje, usoda, življenje in delo Schillerja, ski (s slikami), sholastika (nauk, bistvo in razvoj), otrok v šolski dobi, šolska reforma, nosečnost, plavanje, duga (predstave pri
primitivnih narodih, bistvo, lastnosti, nesmrtnost), jadranje, samovzgoja in samoizobrazba, naseljevanje (star in moderni tip hiš) itd. To bi bili glavni članki, ki prehajajo že v prave razprave. Poleg teh pa je še vsepolno drugih stvari, o katerih da »Herder« popolno naljnovejšo informacijo. Talko n. pr. o raznih deželah: Rusija, Romunija, Šlc-zija, Sibirija itd. ali o posameznih velikih osebah: Sbaw, Roosevvelt, Rainer, M. Rilke, Rubens, Rosegger, Savonarola, Shakespeare, Scott itd.
O Slovencih ta zvezek nima ničesar. Kaj naj bi moge! dati pod črko »re-si«? Zato pa tem teže čakamo prihodnjega zvezka, kjer se bo moral pod »SI« ozreti tudi na Slovence, na našo kulturo in književnost itd. — Upajmo, da nas ne bo jrozabil. Ta zvezek velja v polusnju 34.50 M, ozir. 38 M (polfr. in z zlato obrezo).	td.
Slovenci in Bolgari
Kljub dejstvu, da so Srbi do nedavna bili v zelo napetih odnošaiih z Bolgari, jc v zadnjih dveh letih zbližanje na kulturnem polju doseglo tako vidne višine, da je na tem mestu vsekakor treba opozoriti nanje. Zlasti še radi tega, ker je ravno pri nas Slovencih prav na tem poprišču treba podčrtati občuten primanjkljaj, in to kljub temu, da dan na dan poudarjamo potrebo tesnejših stikov. Z opravičenostjo lahko trdim, da mi Slovenci nikoli v zgodovini nismo bili napram Bolgarom v podobnem položaju ko Srbi iz enostavnega vzroka, ker si nikoli nismo bili sosedje, ampak smo zlasti zadnja desetletja imeli nekaljene simpatije napram njim. Pa kljub temu posebej na književnem polju nismo priigli skoraj nikamor. Nič vidnejšega in kvalitetnejšega nismo do danes prevedli ne iz starejše, ne iz novcjSe bolgarske književnosti. Kje tiči torej vzrok temu? Zdi se mi, da v preveliki navezanosti na razkričana cvrops-ka književna imena, deloma pa tudi v prepričanju, da smo Bolgarom sorazmer-
no blizu in da jih vsaj površno poznamo, kar pa prav nič res ni. Bolgarska književnost je za Slovence terra ineognita. Ni dovolj, če je ta ali oni slovenski pisatelj zadnja leta za par dni pokukal v rožno Bolgarijo, če se je osebno spoznal s par ljudmi, ki se tam ukvarjajo z istim delom, t. j. književnostjo, ni dovolj, če Elizabeta Bagrjana rada zahaja v Slovenijo, pa prav nji tako od srca radi posvetimo kak člančič. Poglejte samo naše književne revijel Kaj smo zadnja leta pisali o Bolgarih in njihovi literaturi? Nič. In naše založbe? Nič. Pa je !e treba pribiti, da so Bolgari med južnimi Slovani na prvem mestu v mladinskem slovstvu in da imajo tudi nekaj sodobnih pripovednikov, katerih dela bi z užitkom bralo slovensko občinstvo. Če nič drugega, vsaj primerne antologije sodobne bolgarske mladinske književnosti in pa novelistike smo potrebni. Pa tudi nekaj večjih proznih del bi se našlo, ki nikakor ne bi delala sramote slovenski prevodni književnosti. To je najmanj, kar bi bili morali že zdavnaj imeti.
Samo nakazal bi rad, kje so že Srbd t tem oziru. Par književnikov imajo, ki se sistematično pečajo z bolgarsko knlževnostjo. To so v prvi vrsti: dr. Nikola Mirkovič, Sinisša Paunovič, Desanka Maksitnovič, Ratko V. Živadmorič, Toplica M. Sa-vič, Milan Grabovac, Ljubomir Božinovič, Boško Tokin itd. Zadnja leta so izšle sledeče pomembnejše knjige iz bolgarske književnosti: »Bugarskl humoristi«, 1931 (B. Tokin): »Savremen« bugarske pripovetke«, 1934 (Nikola Mirkovič); »Pod far-mora«, 1935 (N. Mirkovič); pred nekaj dnevi pa je izšla že druga zbirka sodobne bolgarske novelistike »Ispod Vito8a« v prevodu Slniše Paunoviča. Kolikor mi je znano, prireja dr. Nikola Mirkovič prepotrebem pregled bolgarske književnosti, ki bo predvidoma izšel še letošnjo jesen na deseiih tiskovnih polah pri Kohnu, razen tega pa obenem piše tudi za Bolgare podoben pregled naših književnosti, ki ga bo izdala založba »Hemus«. Siniša
Paunovič, ki se je zadnje leto predvsem posvetil Bolgarom, pa je pred kratkim izdal komedijo Štefana Kostova »Golemanov« in pa antologijo sodobnih bolgarskih mlladinskfh del »Bugarske dečje priče«, pripravlja pa še sledeče knj ge: dramo Jordana Jovkova »Albena«, komedijo S, Kostova »Kobilico«, povest Elina Pelina »Zemlja«, dramo Rače Stojanova »Mojstri«, Angela Karal ičeva »Stu-dencc«, roman enega najmodernejših bolgarskih pisateljev, Vladimira Poljanova »Črni ne bodo postali beli« in pa še komedijo S. Kostova »Zlati rudnik«.
Mislim, da je ]>o vsem povedanem jasno, da jo zadnji čas, da se tudi Ljubljana kot vsestransko srediišče Slovencev zgane in da vsaj z dvema, tremi kvalitetnimi knjigami iz bolgarske književnosti, kakor sem ''toraj omenil, zadosti vsaj prvi potrebi.	Tone Potokar.
Sredozemski visokošolski center v Niči. — Februarja letošnjega leta je bil v Niči ustanovljen sredozemski visokošolski center in to v sodelovanju z vseučiliščem v Aix-en Provence in mestno občino v Niči. Idejni voditelj lega centra pa je največji današnji pesnik Francije, član akademije Paul Valery. Namen tega centra je predvsem sodelovati pri raz-iskavanju skupnih osnov sredozemske kulture med vsemi narodi, ki žive ob Sredozemskem morju. Center prireja zato zelo zanimiva predavanja o življenju, miselnosti, naravnem razvoju, estetskem ustvarjanja, gospodarskem in tehničnem izživljanju narodov ob Sredozemlju. Predavajo pa najodličnejši znanstveniki in misleci iz vsek drŽav Evrope. O tem zanimivem centru je v našem ljubljanskem francoskem institutu predava! ravnatelj instituta g. Mau-rire MiVnon, zanimal pa ho prav gotovo marsikoga med nami. saj nekoliko tudi naš nared pripada sredozemskemu kulturnemu krogu. Predavanja se vrše posebno še v času sezone v Niči.

Dijaško kresovanje
na kamniškem polja
DfJaBIn poStnfSko druStvo »Bistrica« Jo Mlo leti eno izmed najbolj delavnih dijaSklh dru-itev pri nas. Štelo je uad 100 flanov-dijakov iz vsega kamniSkega okraja. Razdeljeno je bilo na manjše sekcije, ki so vsaka zase delovale po eno-nem programu (prirejanje predavanj, iger, društvenih sestankov, Izletov itd.). Najbolj uspele so bile skupne prireditve, ki so vzbujale pozornost oe le domačega okraja, temveč tudi drugih. Naj omenim le krasno uspelo tridnevno zborovanje v misijonišču v Grobljah, ki se ga ie udeležilo nad 100 dijakov. To društvo je tudi prvič uprizorilo ob avtorjevi navzočnosti 0. Zupančičevo »Veroniko Desoniškoc. Igro in druge prireditve toga društva so bile vedno močno obiskane, saj bo bile najbolj privlačno prireditve vse okolice. A med najlepše prireditve moremo šteti Ciril-Metodijske kresove s svojimi slikovitimi ln pestrimi sporedi, ki jih je to društvo v kamniškem okraju pravzaprav šele vpeljalo — danes pa Je to že običaj.
Namen tega društva je bil zlasti, dati Stn-flentn priliko in možnost iti med narod- iz katerega |e izšel in se učiti v prosvetnem delovanju med ljudstvom, ga spoznavati In so mu tako kar najbolj približati. Vsaka večja prireditev pa Je bila združena tudi s službo božjo da bi se tudi tako Izpolnjevalo društveno geslo: »Z Bogom za narodi« Poudariti moram, da Je bilo društvo (in Je tudi še danes) društvo katoliškega dijaštva kamniškega okraja.
Usoda vsakega dijaškega društva pa Je odvisna od ljudi, vodnikov, ki le nekaj let delujejo v društvu; ko dijaki dovršijo svoje študije, se zvečine ra'/.tresejo po raznih krajih (po svojih služr bah). Zato morajo prijemati za vajeti mlajši, novi Bani — a če jih slučajno ni, mora društvo počivati, da dozorijo spet novi člani In ga zbude v življenje. Tako je bilo tudi z »Bistrico«. Po petih letih mirovanja Je letos o binkoštih spet oživela, morda s nič manjšim ognjem, kajti prva njena prireditev Je dokazala, da je med našim dijaštvom spet močna volja In sila, ki želi, da zaživi spet v starih mejah In razgibanosti. Spet želi zbrati vse katoL dijaštvo vsega okraja in ga s starešinstvom vred zliti v eno družina - (Naj omenim, da se Je pred mesecem dni vršil prijateljski sestanek nekdanjih članov, sedaj starešin »Bistrice« v Cerkljah pri Kranju In da se ta sestanek vrši vsako leto, kar najbolje dokazuje, kako trdne so
vezi, M as etvarijo ▼ tnkemle drnštvn r dlJaSkfli letih t)
II kresovanjn, ki se Je vršilo na predvečer praznika sv. Cirila ln Metoda ob starinskem Bor-čevem znamenju v Sp. Jaršah pri Domžalah, so je zbrala velika množica ljudstva, ki je s tem pokazalo, da hrnni še vedno v spoininn nekdanja čudovita kresovanja. Pa tudi to pot jo moral biti vsakdo zadovoljen in očaran. Ob svitu ognja, ob katerem Be tako skrivnostne odražajo osvetljeni in začudeni obrazi, dobi vsaka beseda svoj ptf-seben čar, vsnka pesein svojo posebno barvo. Z vnemo smo poslušali govor predsednika društva, akademika F r. S k o t i c a , ki nas je spominjal Slovencev tam onstran meja, za Triglavom in za Karavankami. V krepkih in jedrnatih besedah nam jo razložil društv. starešina M >' oš 91 a r e pomen Ciril-Metodijskih kresov. Vsi kresov' so znamenje neke skupnosti — kakoi so v turških časih bili znanilci skupne borbe 'n obrambe in ob Blavnostnih prilikah znanilci skupnega "eselja, tako bo nam Ciril-Metodijski kresovi oznanjevalci skupne narodnostne in verske zavesti. »Pa še en pomen naj ima nocojšon kres: znamenje skupnosti dijaštva in ljudstva. Naj nikoli študent ne pozabi, da je izšel iz kmetiškega ljudstva, za katerega naj deluje in trpi. Takele prireditve naj to vez poglabljajo in utrjujejo!« Pevski zbor, ki ga Je vodil akad. Avgust Cerer iz Kamnika, je zapel več lepih narodnih pesmi, program pa je izpopolnila tudi mengeška godba. Mehko so se razlegali zvoki godbe in pesmi preko dozore-vajočega žitnega polja v toplo junijsko noč, iz katere so se na temnih obzorjih blesteli vse naokrog razsvetljeni evharistični križi... Po izbor-nih deklamacijah dijakov je program zaključil dramatski prizor »Ustoličenje na Gospo-Bvetskem polju«, ki ga je za to priliko napisal društveni starešina Joža Vombergar Prizor so izvedli dijaki na splošno zadovoljnost občinstva v vsej obredni obliki- Postavljen je bil vojvodski kamen, pripeljali so tudi konja in vola. Milo nam Jo bilo pri srcih ob tem spominu na moč in slavo naših pradedov...
Ob pesmi in godbi nam je dogoreval kres, vnemal pa se je nov kres v naših srcih, kres upanja in vere v boljšo bodočnost, kajti naše dijaštvo, mlada generacija, je znovn dokazalo, da razume svoj poklic in nalogo med ljudstvom in da je nn ->'-nvi poti! —
Koledar
Sreda, 10. Julija: Amalija, devica; Veronika Jul., devica.
Novi grobovi
f O. Sattner Avgust, brat blagopokojnega in velezaslužnega konz. svetnika p. Hugolina je umrl v starosti 73 let Pokojni Je bil 20 let slep in zadnjih osem let na desni Btrani hrom vsled kapi. Težko bolezen Je prenašal nad vse voljno in Bogu vdano. Pogreb bo iz hiralnice sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9 danes 10. julija ob pol 6 popoldne. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom naše sožal je I
•j- Smrtno se je ponesrečil gospod Franc Ma-rolt, drž. vpokojenec. Zapušča 3 sinove in 2 hčerki, vse preskrbljene. Pogreb bo danes ob pol 6 iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta 5 na pokopališče k Sv. Križa, Žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
■y Marija Hočevar roj. Gerbec je umrla v Mali Sleviei pri Vel. Laščah. Pokopali jo bodo Dl. t. m. ob 8 zjutraj v Vel. Laščah. Naj v miru počival Svojcem naše sožalje!
■j. Jesenice. V nedeljo popoldne se je vil na jeseniško pokopališče dolg pogrebni sprevod, v katerem so nesli k zadnjem počitku tovarniškega trpina, koroškega Slovenca Jožeta F e r č n i k a. Ob grobu je žalujoča vdova omedlela, tako dn so jo morali na njen dom prepeljati.
Osebne vesti
= Odlikovan je bil z redom Belega leva četrte stopnje banski svetnik g. dr. Fran 0 g r i n , bivši okrajni glavar v Kranju. Odlikovanje je izročil včeraj ob U dopoldne na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani češki konzul g. ing. Josip Sevoik. Iskreno čestitamo.
= Promocija. Na univerzi v Belgradu je 29. junija t. 1. pronioviral za doktorja medicine g. Hajdinjak Joško iz Bogojine v Slov. Krajini.
OsJaSe vesti
— Mednarodni kongres katoliške inteligence v Pragi. Koncem avgusta in prvi teden septembra bo v Pragi ter na Velehradu in v Bratislavi med^ narodni kongres katoliških akademskih federacij vsega sveta, v zvezi s tem pa kongres slovanskega katoliškega akademskega izobraženstva. Svetovni kongres Pax Romane v znamenju glavne teme predavanj in raz-prav »Novi človek v novi dobi« se vrši od 31. avgusla do 8. septembra najprej v Pragi, potem v Bratislavi. Izletniki obenem napravijo izlet v Stnro Bolesl.tvo, Pribram itd., izlel v Zlili ter na Veleli rad. Stroški za bivanje in hrano ter za izlete na Češkem (brez Zlina in Vele-hrada in Bratislave) so proračunani na circa 720 dinarjev, obenem z izletom na Slovaško in Mo--avo na circa 1000 Din. Slovanski kongres akademskega . izobraženstva bo vrši le v Pragi od 31. avgusta do 4. septembra. Udeležniki tega kongresa tudi napravijo izlet v srebrni rudnik Pribram ter Karlov Tyn in več znanih božjepotnih mest. Vse to — stanovanje, hrana in izlet — je proračunano na 300 Din. Obenem se slovanski udeležniki lahko udeležujejo razprav in predavanj Pax Romane, izključeni so le od banketov, re-• cepcij in podobnega. Priglasite se najkasneje do 20 julija na Slovanski klub, Akademski dom, Miklošičeva cesla 5.
— lOOletnlca Davorina Jenka. Lastnica sedanjega Jenkovega posestva v Dvorjah je že pripravila kar dostojen spomanik na mestu sklada-
teljeve rojstne hiše v Dvorjah. Postavili Je lično betonsko ograjo z vzidanimi okni in vrati rojstne hišo skladatelja. V ograji bo mal vrtič z betonskim stebrom in napisi v spomin skladatelja, ki je bil rojen 11. X. 1835. Ker je delo skoro dovršeno, se bo slovesna otvoritev in blagoslovitev spomenika, ki Je sicer skromen, toda dostojen, izvršila v nedeljo dne 18. avgusta 1965 popoldne, kar sporočamo na željo ge. Jenkovo oblastem, slovenski javnosti, zlasti pa društvom, ki naj izvolijo po tem uravnavati razpored svojih prireditev. Upati smemo, da bo to zelo lep dan, ko bo na tej vaški in narodni Bvečanostl slovenska pesem in slovenska glasba prišla do polnega izraza v spomin zaslužnemu skladatelju. Podroben program bo objavljen naknadno in pravočasno
—	Razpisane zdravniške službe. Kr. banskn
uprava dravske banovine razpisuje službo šefa ginekološkega in porodniškega oddelka odnosno primarija na tem oddelku banovinske bolnišnice v Celju. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi do 25. julija 1935. — Službo zdravnika združene zdravstv. občine Črnomelj s sedežem v Črnomlju v položaju banovinskega uradniškega pripravnika z mesečno plačo 1.275 Din. Prošnje naj vlože pri banski upravi do 15. avgusta 1935.
—	Vsega učiteljstva na Slovenskem je 4.127, kakor posnemamo iz poročila tajnika sekcije za občni zbor učiteljstva, ki bo 11. julija v Ljubljani. »Učiteljski tovariš« ugotavlja, da je med 4.127 učitelji in učiteljicami letos bilo 3.519 organiziranih v okrajnih učiteljskih društvih, ki bo včlanjena v JUU. Torej je 608 ali 1475% neorganiziranih.
—	0 denarnih zbirkah med šolsko mladino se je vsa javnost med šolskim letom močno pritoževala. Sedaj piše o tej javni nadlogi tudi »Učiteljski tovariš«, ki pravi: »V teku zadnjih let Be vedno pogosteje, ponavlja jo v dobro raznih društev in ustanov od prosvetnih oblasti dovoljene in priporočene denarne zbirke med šolsko mladino. Ravno tako se vrši na šolah tudi prodaja raznih knjig, ki so se dostavile ali v odkup krajevnim šolskim odborom, ali pa učiteljstvu v prodajo med šolsko mladino. Že več banovinskih skupščin je obravnavalo to vprašanje, poudarjajoč odioznost, ki jo povzročajo te ponavljajoče se denarne zbirke med ljudstvom, ki v današnjih težkih časih niti za svoje najnujnejše potrebe nima denarja. S posebno vlogo, v kateri je predočilo tudi nevzdržnost za učitelje, je naprosila sekcija, naj kr. banska uprava prepove vse zbirke po šolah in ukine vsa priporočila za prodajo knjig ter tudi v bodoče odklanja vse prošnje za priporočila za prodajo knjig in pobiranje denarja med šolsko mladino.
— Tisoč bolnikov več. Ljubljanska bolnišnica že več let nazaj občuti vedno večji naval bolnikov. Povprečno zraste vsako leto število bolnikov za približno 1500 do 2000. Tudi bilanca letošnjega prvega polletja kaže isto sliko. Zadnji bolnik je bil sprejet dno 30. junija in je dobil številko 12.H81, toliko Je bilo namreč v prvih šestih mesecih samo sprejetih bolnikov v bolnišnico. To je približno 1000 bolnikov več kakor v lanskem polletju. Več sto bolnikov pa je bilo odklonjenih. Ako bolnišnica ne bo kaj hitro razširjena, moramo pri tem naraščajočem številu bolnikov računat! 9 pravo bolniško katastrofo v Ljubljani. Nemnra bi nekoliko odpomogli ljubljanski bolnišnici, ako bi se štajerski In dolenjski bolniki bolj zatekali v svoje bolnišnice, zlasti v lažjih primerih bolezni. Nemara bo tudi po velikih obljubah občinskega sveta v Kranju na Go-
kakSna boinfSotca, Id bo latbia-
menila ljubljansko.
—	V Slnfbenem Bata kr. bonske oprave dravske banovine od 6. t m. Je objavljen »Ukaz o amnestiji glede kaznivih dejanj politične naravo iz dobe volitev narodnih poslancev za narodno skupščino«, dalje »Naredba o dopolnitvi naredbe o načinu ubiranjn, izročanja in uporabljanja takso, pobrano v korist drž. narodnih gledališč, kakor tudi o določitvi območij tej gledališč«, »Odločba glede sklepanja pogodbo o angažiranju Članov drame, opere in baleta«, »Obrazci« In »Naredba o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij« (policijski uri).
—	Opekline s kropom. V ljubljansko bolnišnico so starši prinesli enoletno Justino Šurkovo, i hčerko poljskega delavca s Tiroscka pri Gornjem gradu. Otrok se je polil s kropom po vsem telesu in dobil nevarno opekline.
—	Nepoboljšljiva tatica. Mali senat Je včeraj obsodil 231etno bivšo frizerko Nežiko z Jesenic na 1 leto in 10 dni robije, ker Je aprila letos okradla Jakobini Severjevi v Ljubljani ročno torbico b 512 Din gotovine. *>ežika je nepoboljšljiva tatica.
—	Nosečim ženam in mladin materam pomore naravna »Franz 'oselova« grenčica do urejenega ^elodcr in črevesja.
| •— Vsaka dama Ima ogodno priliko kupiti do ] 15. julija slamnik z 20% popustom. Salou Amta, Ljubljana, Krekov trg lOi
Koliko so pokradli žeparji
Ljubljana, 9. julija 1935 Državn tožilstvo v Ljubljani je doslej prejelo od policijske uprave do 100 ovadb proti neznanim žeparjem, ki so se pojavljali v LJubljani ob evkarističnem kongresu. Žeparji so glavni svoj posel osredotočili pred stolnico, pred frančiškansko cerkvijo in na Stadionu. Po dosedanjih podatkih je bilo izvršenih 14 tatvin gotovine v različnih zneskih od 60 do 10.000 Din. Vsega so odnesli žeparji iz Ljubljane za 12.010 Din gotovine. Žeparjem je padlo v plen 10 zlatih ur ln verižie v skupni cenilni vrednosti 23-500 Din-
Žeparji so napravili največjo škodo nekenm šolskemu slugi, ko bo mu 29- junija ob 14- dopoldne pri izhodu lz frančiškanske cerkve Izmaknili iz hlačnega žepe denarnico z 10-000 Din-
Revež je bil tudi Stanko iz Blok- V nedeljo 30- junija se Je ves truden odpravil v hladni gozdič pri salezijanski cerkvi na Rakovniku- Se-zul si je čevlje in slekel površnik. Trdno je zaspoL Ko se je okoli 10. prebudil, Je presenečen opazil, da nI nikjer 500 Din vrednega površnika in 150 dinarjev vrednih rjavih čevljev. Nekaterim udeležencem so brezvestni žeparji pokradli tudi vozne listke.
IV. mariborski teden
3. do 11. avgusta i935
Revija naeijonalne produkcije. - Tekstilna razstava, splošna industrijska, relika obrtna, vinska, vrtnarska, foto amaterska, propagandna, turistična L L d. 3. do 4. avgusta mednarodni plesni turnir in ID. dri
razstava čistokrvnih psov. 9. do IL avgusta plavalne in skakalne tekme na
Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od 1. do 15. avgusta 1935
Lepo in dobro ohranjeno perilo,
če vzameš vedno
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
•> 'O oartxOVanJe 4>nsWo bva/°
Vlomilci nadlegujejo Ljubljano
Ljubljana, 9. julija.
Ze prejšnji mesec se je priteplo v Ljubljano vse polno sumljivih tipov, ki so oajbrže immeravaili izrabiti gnečo števribiili množic za časa kongresa. Mnogo jih je policija podovila, nmogo pa jih je tudi ostalo prostih. Kakor kaže, ti nikakor nočejo iz našega mesta. Žepnih tatvin je še vedno dovolj, toda to tem tatinskim tičem ne zadostuje. Na živilskem trgu se množe žepne tatvine, množe se razne tatvine po stanovanjih, število raznih napol prosilcev, napol izsiljevalcev po stanovanjih je kar stalno enako velika
Drug pojav, ki je posledica navala kriminalnih tipov v Ljubljano, so števitori vlomi. Policijska kronika poroča zadnje čase kar o vlomih v zasehna stanovanje Še več pa je poskušenih vlomov.
Zdi se, da se vlomilci najbolj koncentrirajo okoli Tabora. Dramatičen poskus vloma je bil te dni v stanovanje znane veletrgovke s sadjem gospe Ste-letove. Dva vlomilca sta preplezala ograjo in nato poskušala splezati skozi okno v vnsokopri*lično stanovanje. Slučajno se je domača hčerka zbudila. Ko je opazila temno senco na okrni, je zakričala na vse grlo.Vlomilca pa sta se spustila z okna in poskušala pobegniti. Vojaška straža v bližini, ki je slišala dekletov krik, je ukazala obema moškima: »Stoj, sicer streljam!« Vlomilca pa sta se potuhnila ' in izginite v senci. Vojaki bi nemara res streljali, vendar pa so se bali, da ne bi zadeli kakšne nedolžne osebe. Vlomilci so poskuša« okoli Tabora vlomiti med drugim tudi v stanovanje veletrgovca Spreitzerja, v stanovanje pokojnega pesnika Funtka in še v druga stanovanja.
Zanimivo je, da se domači »šlokglajzarjl«, ki postavajo po večini na slepem tiru tovornega kolodvora, pritožujejo nad konkurenco tujih postat pačev. Vsi domači »štokglajzarjk zatrjujejo, da niso oni zagrešili vseh teh vlomov, ker imajo med seboj trdilo organizacijo, v kateri zve vsak za vsakega, kaj je ponoči delat Krivdo pri vseh teh vlomih imajo skoraj gotovo tuji pritepend, za katere trdijo domači »štokglajzarji«, da imajo tudi lastno j organizacijo.
Ljubljanska policija se sedaj trudi, da čimprej izžene vse tuje predrzne delomrzneže ix Ljubljane. Ljubljanski »štokglajzarji« pa pripravljajo kar pravo deputacijo do policijskega upravnika s prošnjo, naj policija njih ne preganja, ker niso nikakršni žeparji aH vlomilci, temveč le revni pošteni delavci, ki čakajo na slučajen zaslužek na tovornem kolodvoru.
Zanimivo je tudi, da imajo vlomilci natančen seznani hiš v mestu, kjer nimajo hudega psa. Do-fcdanji vlomi, poskušeni ali uspeli, so bili samo v take hiše, kjer nimajo nobenega psa. Z<lr se, da bodo trgovci s psi imeli sedaj dobro kupčija.
Lepa kapelica
in hotel nad Boh. jezerom
Bohinj. 8. Julija.
Preteklo nedeljo smo imeli pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru nenavadno slovesnost Nan starim hotelom na hribu, od koder jo krasen razgled na jozero in zgornjo Bohinjsko dolino, je sezidala gospa Marica Jeraj velik hotel v švicarskem slogr, ki se ia daljave vidi kakor kak pravljični grad. Pod njim v senci košatih bukov pa jo postavila kapelico roienvensko M. B.
Ob devetih dopoldne jo blagoslovil kapelo g. župnik iz Srednjo vasi in v nagovoru omenil, da v Bohinju ne manjka znamenj in kapelio, da pa ta gozdna knpela, ki je podobno kar mali cerkvici, prekaša vse druge. Ob osmini štadijonskih slovesnosti posvečujejo Bohinjci Mariji novo svetišče. Mod mado, ki je bila v kapeli, je hvalno prepeval moški zbor iz Srednje vasi pod vodstvom g. Ivana Grma, ki jo letos z odliko dovršil orglar« ko šolo v Ljubljani.
Nato se je vil dolg sprevod povabljenih gostov in domačinov pred novi hotel »Bello-vue«, kjar je bilo impozantno poslopje slovesno blagoslovljeno. V imenu tujsko-pro-metnega društva za Bohinj j« pozdravil gosto in vse navzoče g. St Hribernik, govorila sta tudi g. Mavrič, župan iz Boh. Bistrioe in g. dr. Marn is Ljubljane.	j
Vsi govorniki so povdarjall velik pomen to najmodernejše stavbe, ki bo v ponde in 1 veliko gospodarsko korist Bohinja in bo lastnici hotela g. Jerajevi k njenemu živ-ljouskemu dolu iskreno čestitali.	^
Vso slavuost je poveličevala godba lz Boh. Bintrioe, katero vodi gospod organist Vrankar.
Novi hotel bodi v zadovoljnost gostov,
ki bodo prihajali v naš prelepi Bohinj, kapela sredi tihega gozda pa uteha vsem, ki bodo iskali miru in tolažbol
Celje
er Prepoved točenja alkoholnih pij a?. Oosffl-ničarje v tuestu In okolici opozarjamo, da je od 17. do 20. julija prepovedano točiti nabornikom alkoholne pijače.
0 Gibanja trgovstva meseca jtmija. Meseca junija sta bita pri celjskem mestnem gremiju trgovcev prijavljena na uovo dva trgovska obrata, dva pa odjavljena.
0 Uradne nre na sodiščih. Do 31. avgusta veljajo za okrožno in okrajno sodišče sledeče uradne ure: ob delavnikih od 7JO do 14, ob sobotah od 7.30 do 13.30. Ob nedeljah in praznikih poslujejo sodišča samo v nujnih slučajih. Vložišče je ob delavnikih odprto v gori navedenem času. Ob nedeljah in praznikih se sprejemajo samo nujne vloge v kazenskih zadevah.
0 Po nepotrebnem ustavljen avtomobilski promet M nedeljskem izletu Svobode je bil za dalje časa po nepotrebnem ustavljal avtomobilski promet na Ljubljanski cesti pri (rtazrji, ker prireditelji oziroma policija niso pravočasno preskrbeli, da bi bili za dotični čas, ko je bida na omenjenem mestu cesta zaprta, usmerili promet po Dečkovi cesti
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sreda, 12.00 Odlomki lz slovanskih oj>er (plošče). 12.46 Poročila, vreme. 13.00 čas, obvestila. 13.15 Pa nekaj za ples (plošče). 14.00 vreme, spored, borza. 18.00 plošče. 18.10 Iz naših logov in gajev, radijski orkester. 18.50 Pogovor s poslušalci. 19.10 čas, poročila, vreme, spored, obvestila. 19.30 Nae. ura. 20.00 Harmonika naj svirn, okrogle naj ubira (ploščo). 20.15 prenos iz Rogaške Slatine, simfoničen koncert 2,1-30 čas, poročila, vreme, spored. 22.00 Doslušnjmn in zaple-šimo.
Dragi programi i
Sreda, 10. julija. Belgrad: 20.00 Ljubljana. 21.00 Igra. 21.40 radijski orkester. — Zagreb: 20.00 Ljubljana. 21.30 plošče. — Dunaj: 17.15 Dva klavirja. 19.46 Dunaj, Pariz In London, ork. konc. 21.00 Dnn. sinfoutki. 23.45 Veseli kvarteti na ploščah. 23.50 Jazz. — Budimpešta: 21.00 Konc. del Wienlavskega. 22.00 plošče. 22.30 ork. konc. — Trst-Milan: 17.06 ork. konc. 20.40 prenos iz opere. — Rim-Bari: 17.05 Sal. gl. 20.40 veseloigra. 2150 sinf. kone. - Praga: 19.40 Igra. 20.30 Viol. konn. 21.20 Baletna gL — Varšava: 20.10 mandol. gl. 21.00 Konc. dol Wlenlavskega. 21.45 Zbor poje. 22.16 Sal. gl. — Berlin: 20.45 Ork. konc. — Vrati-siara: 31.00 Godba ua pihala. — Frankinrt: 20.-15 pestra ura.
Na otočku Koniodo pri otoku Baliju so brlogi in grape in prepadi, kjer živijo čudovite, predpo-topne živali, ki jim pravijo, da so zmaji. V dolžino merijo po sedem metrov in na mah nx>rejo požreti
celega vola in z enim samim ugrizom umorijo človeka.
Pred 23 leti je prišel na ta otok Anglež Ouwens in je resnično
našel to bajeslovno zverino. Zverina je iz rodu kuščarjev. Divja je, močna in srborita. Kratke noge nosijo mogočno, mišičasto glavo; ogromno žrelo je polno dolgih, ostrili zob. Strah viti kremplji morejo na mah razcefrati truplo kake živali. Bivajo v velikanskih jamah, ki si jih ti zmajii sami izkopljejo. V teh jamah prežijo na živali. V džungli otočka Komodo so žaloigre, da se človeku dozdeva, ko da je privid iz pradavnin. Srečata se na primer dva zmaja na isti stezi. Na-padeta se, strahovito udriliata luskinasta repa. Ko nož ostri zobje se zarijejo v telo nasprotnika. Gorje pa človeku, ki bi si upal v bližino tej zverini brez orožja! — A tudi tega zmaja se je človek polotil in ga imajo v zverinjakih. Tu pa zverina ni tako »trašna. — Nekaj vrst teh zmajev je takšnih, da človeka obide groza ob pogledu na njih ostudno zunanjost. Na otokih Galopagos živi zmaj, ki je le
za meter dolg, a vedar ni dobro priti v dotiko z njegovimi zobmi in kremplji. Ta se preživlja z bodičastimi kaktejami, oz. z njihovim sadežem. Tako dolgo otresa kaktejo, sedeč na zadnjih nogah, dokler ne pade sad na tla. — Druga vrsta zmajev je na pogled ko
trdnjava samih oklepov.
Ti zmaji merijo |X> dva metra v dolžino, a radi mogočnega oklepa in radi glave, ki ima take čeljusti ko nože, so videti ko
strašen stroj za na bojišča moderne vojske. Tudi ti živijo na otokih Galapagos in so po 200 let stari. — V grapah in prepadih teli otokov
živi črn morski zmaj,
ki mu je vseeno, ali je na suhem ali v vodi. En sam pogled nanj — pa te prešine stud in strah, da bi pobegnil. Na dva metra dolgem truplu so na hrbtu bodičaste, trnjeve luskine. A kar nič se jih ni bati —, človeku ne prizadenejo ničesar. Moreš se jih celo dolekniti — če od studa ne uideš!
Tudi krokodili
so neke vrste zmaji, saj dosežejo 6 in 10 metrov. Največ jih živi v močvarah otoka Madagaskarja-
Z balonom 541 krat v višini 1000 m
Nemka, hi se preživlja z zračnimi umetnijami. Med levi na travniku
Ime ji je Wilson Unglaube in pravi, da se je že leta 1906 prvikral dvignila v gondoli balona v zrak. »Z balonom človek ne leti, marveč se pelje,« pripoveduje. »Najhujše je bilo tedaj, ko sein nenadoma pristala sredi nekega travnika, v zverinjaku , nekega oirkusa.
Hipoma sem bila v kletki levov.
1 Levi so se vznemirili, čuvaj jih je komaj ukrotil | in jih nagloma segnal v vagon. Tako se nvi ni ničesar hudega zgodilo, le o"oj mojega balona, ki je obvisel na kletki, se je raztrgal. A že kmalu zalem me je huda ura nagnala nad mogočno reko in besen vihar me je potlačil v valove. V bližini je bil parnik in sem se komaj rešila iz vode. Nezgode doživljam vedno le tedaj, ko pristanem, prostovoljno ali prisiljena. Prekrasne pa so vožnje, ko
gledam z višine 2000 metrov na zemljo. A ne peljem se ko v zrakoplovu, marveč
visim z nogami na obročih z glavo navzdol
sredi neizmernega vesoljstva med nebom in zemljo v višini 2000 metrov!«
Težak je kruh, ki si ga služi la Nemka. Njen mož je bil najboljši vozač z balonom, pa se je še ona oprijela take službe. V ozračju proizvaja čarovnije in se igra z življenjem. Po vsej Evropi je neznano njeno ime. Štiri mesece je študirala vre-menoslovje in zlasti mora poznali vse smeri vetrov. »Nastopila« je razen v Nemčiji še na Češkoslovaškem, v Holandiji, v Belgiji in balkanskih deželah. Ce bi brezposelnost reševali na ta način, pač ne bi bilo nikogar več brez posla iti brez kruha.
Spomenik junakom v puščavi. Grobnica nemških maloazijskili bojevnikov v Nazaretu v Palestini. Na stenskih marmornih ploščah so imena mrtvecev
Za poletno vročino
najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-»tropical< itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka
Drago Schwab, Ljubljana Aleksandrova cesta
malih Indiiancev
Prosper Btock, popoln bogotajec, je v svoji mladosti. v dobi velike francoske revolucije, pridno posečal pariške salone, kjer so se shajali sami aiteisti. Ko je bil že v letih, je pripovedoval:
»Navdušeno sem se udeleževal prvih začetkov velike revolucije. A ko je začel Robespierre preganjati bogotajstvo, so bila tudi zame pariška tla prevroča. Stara Evropa sc mi je zastudila, sit sem bil revolucije. Pa sem se vkrcal za v Ameriko. Mislil sem, da v pragozd i h najdem pravo prirodo in resnično pamet.
V divjini sem si postavil kočo in nobenega Evropca ni bilo daleč naokoli. Indijanci so biti z menoj prijazni in so me spoštovali. Živo so se »pominjali svojih belih prijateljev, velikih francoskih kolonijskih upravniiikov, ki so s takim razumevanjem in potrpljenjem vladali Indijancem. Skoraj setn se naučil njihovega jezika in sem živel med njimi, kot bi bil njihovega rodu. Slej ko prej *o me upoštevali in me zmeraj izpraševali za svet.
Kmalu sem jim, takole na večere, začel razlagati svojo bogotajsko modrost. Molče in pozorno so me poslušali. Pa sem jim bolj in bolj vneto prigovarjal in jih že naravnost in odkrito pozival, naj uničijo svoje malike. Bil sem ves za misijonarja brezboštva.
Moj trud je imel nepričakovane uspehe. Resnično so njih duhovni in poglavarji nekega dne
Električni naočniki
Čudovito zdravljenje. Zdi se, da je zdravniška veda tudi že tehniška reda. Na dunajski kliniki so v teh dneh uvedli za zdravljenje bolezni v glavi posebne naočnike:
električne naočnike. To je nekakšna dvojnata naličnica, ki jo dajo bolniku čez oči. Rrsk — pritisk na električni gumb — in naočniki sc napolnijo z elektriko.
In elektrika steče naravnost v možgane. Možgane elektrizirajo, ne da bi odprli lobanjo. Skozi odprtine za oči v lobanji spolzi elektrika v možgane im sicer z električnimi naočniki. Oporah-Ijajo jih za zdravljenje posledic kapi in ohromelosti. Z elektriko zdravijo tudi
otrplost v tilniku, tako zvani »čarobni strel«. Z električnim ovratnikom preženejo otrplost. Bolniku položijo krog vratu električno napravo, nekakšen ovratnik in bolezen leze iz telesa poten elektrike.
Z elektriko omrtvičijo tudi dele telesa. Oe ti je bilo treba dati izdreti zob, si dobil injekcijo kokaina. To je povzročalo bolečine. Zdaj ne bo več teh injekcij, marveč bo električni tok na dotičnem mestu vse opravil. V zdravniški vedi je tehnika resnično v veliko pomoč. Le žal, da mrtvih obuiati vendarle tudi elektrika ne more.
Najnovejša slika abesinskega cesarja Selassija I.
V Njujorku 100 stopinj vročine
Pa ne po Celziju, marveč po Fahrenheitu, kar ;e 38 stopinj Celzija. To je vTažja vročina. Prenesli bi jo morda lažje kje med gozdovi, a sredi razbeljenih neboličnikov je ljudem zares ko v peči. Zlasti peklensko jc v podzemski železnici, ko so ljudje ko živi mrliči — brez zanimanja, brez volje — vročina jim [»pije mozeg in kri. Noči so še straš-uejše, ker hiše izžarevajo toploto. Zato vse hiti na vrh streh, a ondi je spet lx>j s komarji. Ljudje so od vročine obupani, bolj ko v mrazu.
Solivijshi poslanik pri sv. očetu
Vlada južnoameriške države Bolivije, ki je nedavno podpisala mirovno pogodbo s Paragvajem, je poslala svojega bivšega zunanjega ministra dr. Davida Alvestegnija za poslanika na papeški dvor. Pred nekaj dnevi jc dospel v Rim in bo skoraj slavnostno izročil svoje listine sv. Očetu.
Dragocene najdbe v Tripolisu
Na severoalriškem obrežju, v bližini Tripolisa so odkrili zgodovinsko mesto Sabrathra. V izkopaninah so našli tudi ostanke rimske krščanske cerkve iz prvega stoletja Kristusu. V ulici Septia Magna so našli dvoje glav velike umetniške vrednosti. Dozdeva se, da je ena glav soba cesarice Faustine, ki je bila žena rimskega cesarja Antonija Pija.
Sv. Oče v vatikanski knjižnici
Na sv. Rešnjega Telesa dan je obiskal papež nove zbirke in pridobnine vatikanske knjižnice. Zlasti se je zanimal za nove prostore krščanskega muzeja, ki ga je UTedil nemški profesor Volbach. Sveti Oče je to delo močno pohvalil Obiskal je tudi arhiv knežje družine Caetani, ki ima dragocene prispevke in ki ga je vatikanska knjižnica dobila iz zapuščine te družine. Slednjič je sveti Oče obiskal tudi tako zvani dvor Pigna, kjer bo prihodnje leto svetovna razstava katoliškega časopisja.
2000 hiš v plamenih
V	indijskem mestu Abbottabadu je izbruhni! ogenj, ki je uničil 20C0 poslopij in je za 5 milijonov rupij škode. Nastopilo je vojaštvo, da prepreči krajo in rop. Vojaštvo oskrbuje tudi nesrečne pogorelce, hrani jih in skrbi zanje v svojih tovornih avtomobilih. Oni del mesta, kjer so žive!« Hindi, je sploh docela uničen. In že ondi je 500 mrtvih.
Zmagovalec v angleških športnih dneh
V	Wimbledonu jc že v drugič zmagal Anglež Fred Perry. Ostal jc svetovni prvak tenisa. Prej je igral tudi nogomet, krikč in hokej. Dasi ima šele 26 let, sc je njegovo ime s športom proslavilo po vsem svetu. Ni zaman angleške krvi.
Pustolovska vožnja skozi Rokavshi preliv
Blizu kraja Camarette na francoski obali so našli ribiči majhen čoln, kjer je bil nezavesten mladenič. Dognali so, da je bil to 19 letni Rus Stejke. Ko se je osvestil, je pripovedoval, da je živel v Londonu v veliki bedi. Rad bi bil prišel na Francosko in si poiskal dela. Zato si je nabavil čolniček in sc hotel prepeljati čez Rokavski preliv na Francosko. Zajela pa ga je vihra in ves teden je brez hrane blodil okrog in slednjič omedleL Zdaj so ga ribiči rešili.
Črna nevarnost - nov rokoborec
To je zamorec Joe Louis, ki pravijo o njem, da je najizurjenejši rokoborec sveta. Ameriški listi so že polni reklame zanj, tako da bo svetovnim rokoborcem spet težko obvladati novo zamorsko zvezdo na tem polju.
Z največje in najdaljše tekme svela: lour de France, lekinovalci v Parizu
Ateist
Boj tigrov zoper mesto
Lov na tigre! 2e te besede so zadosti, pa človeka obide groznica in veseli smo, da smo odda-i Ijeni od onih krajev, kjer živijo divje zverine. Pra-! vijo sicer, da lov na tigre vendarle ni tako neva-| ren, a kakor nam poročajo londonski listi iz In-! dije, so pa tigri le tiste hude zverine, kakršnih se v mislih bojimo in tresemo pred njimi. — Domačini v mestu Madrasu trepetajo od groze, saj so v poslednjih mesecih
raztrgali tigri 160 domačinov.
Tigrov, ki bivajo v brlogih onstran reke Bahuda, ni moči zvabiti v pasti, ki so jih jim nastavili lovci, odkar so poskusili človeško kr, jint ne diši živalska vaba. Zverine so že precej sestradane in so zato še bolj nevarne. Lovci na tigre se jim ne upajo niti približati iz strahu, da jih tigri v hipu ne razcefrajo.
Inserirajte v „Slovencu"!
Kuharska knjiga v puščavi. »Omleta za dve osebi... Vzemi šest jajec... joj, kako so ti Evropci požrešni!«
razbili vpričo inene vse svoje malike in na moje povelje sežgali tudi svoje maličnice za obredne plese. Dosegel sem, kar sem si želel doseči.
Odslej je silno naraščalo spoštovanje do mene, bilo je že kar nespametno, kakor so me častili. Ne da bi jim bil le črhnil, so mi prinašali svoj najboljši lovski plen. Ce se je holela kaka njihova mladenka poročiti, sem jo moral jaz blagosloviti in skleniti zvezo mladega para. Ce je kak mladenič dobil svoje prvo orožje, sem se ga moral najprej jaz dotakniti. Vse to sem delal in se smehljal.
T ako sem živel nekako leto dni ali kaj delj ž njimi.
Nekega jutra sta obstala poglavar in duhoven vsa okrašena pred mojo kočo. Privedla sla mi troje uklenjenih jetnikov. Duhoven je govoril: »O go-Sjxxi, usliši našo prošnjo! Dodeli nam, da ti darujemo te ujetnike, da zadobiš moči, ki nam boš ž njo pomagal do zmage in slave!«
Ves osupel sem odskočil. Zaklenil sem se v j kočo. Napeto sem premišljal en dan in eno noč. Nato setn spoznal:
jaz, bogotajcc, brezbožnež sem postal njih novi 1 bog. Brez bogov torej niso mogli živeti. Resnično: brez Boga človeku ni dano živeti — to sem do dna spoznal. Ponoči sem odjezdil, ne da bi se bil poslovil, in se v prvem pristanišču mkrcal j na ladjo za na Francosko.«
Rekordni polet bratov Key, ki sta 27 dni neprestano v zraku.
Btrn T.
Cogporfofgfeo
Zaščita in naše zadruge
OH Jeseni Ma tosi Msn m M ie naš* krta denarnih sovodov tu lete leta IBS! smo do-MH nekatera o&tepe zaščitnega enačaja n denarna zavode napram svojim upnikom. Kmečki moratorij Je povzročil zmrznjen Je ogromnih svot sadrožoega denarja, pa tudi drugače {mobilizirat naložbe zadrug pr) zvezah. 0 prošnjah za drog za ut&čito Je mano, da se morajo vlagati potom njih zadružnih sva. Tako tmo dobili od obeh ljubljanskih ivn podatke o Korita vloženih prošenj. Po Zadružni zvezi v Ljubljani ter po Zvezi slovenskih sadrng Je Wlo doslej vloženih 140 pro-tmj u zaščito. Večinoma se vlagajo prošnje za odlog ptačll, to nuj loka tora zadruga prosi za te-venkonkurzno likvidacijo ali sanacijo. • To Je veliko itevUo, ld zuafia skoro 29 X neb kreditnih zadrug
Naš žitni trg
Dne 4. t m. M Je na splo&no začela letev jtea ▼ Tofrodlnt, Id Je dala rasmeroma sado-voljiv« ospehe. Dočim se Je prve dni maja tn tudi Juaoeta govorilo, koliko škode Je na posevkih, se )• kasneje pokazalo, da ao se posevki temeljito poparavflL Po vesteh iz nekaterih krogov, ki ao ie madffi zadnje čase T Vojvodini, je ceniti letošnji pridelek v Vojvodini le malo višje kot Je znašal lanski. Po vesteh liatov pa cenijo pridelek v Vojvodini v sploftnem na 10.4 milj. met »totov, dočim Je inaftal lani 8.2 milj. met. »totov. Tudi pridelek na ha Je dober saj ga cenijo na lih met stota v primeri i 10 za leto 1884. Po drugih vesteh znaša pridelek 7—8 met stotov na katastrutnl oraL Dosedanje poskusne mlačve so dale dobre rezultate. Splošno maša hektollteraka teža 79—80 kg, v nekaterih krajih eelo rož, v nekaterih pa samo dkoll 74 kg. Vendar moremo v eelotl vzeti povprečje 70 kg. Nino pe So znani rezultati z ozirom na vso-tstno lepfla Itd.
Položaj Je d rogače v kupHJskera pogledn notasen. Privilegirana hsvozna družb« Je objavila svoje nakupne cene, kt se gibljejo med 117—126 (potiska 120. Bega 124, gornjebaška in gornjo-banatska 180, tpodnjebanaška 118 tn spodnje-baSka 117). Istočasno pa družba nI objavila drugih svojih nakupnih pogojev, koliko bo n. pr. znašal odbitek za proliftk pšenico itd. Zaradi tega todi družba še nt začela kupovati na trgu. V takih razmerah Je kupčija zelo rezervirana. Trguje se le % onim blagom, ki ga kupec neposredno potrebuje na bazi 110—115 za novo pšenico. Cene starega blag« so ostale nelzpremenjene.
Položaj koruze se Je zelo popravil In pričakovati nam Je v njej dobre letine. Njen izvoz Je popolnoma zastal, doma pa se trguje po ceni 75—77 nakladalna postaja. Seveda gre največ blaga na >oputnlee<. Ječmen se trguje trenutno po «0 nakladalna postaja, dočim Je moka ostala v eernt neizpremenjena.
IV. mariborski teden
Kakor znano, »e bo vršil IV. Mariborski teden od 3. do 11. avgusta t L Letošnja industrijsko-gospodarsko - kulturna revija našega severnega ozemlja se bo vršila na istem prostoru kot doslej, samo v mnogo večjem obsegu. Uprava »Mariborskega tedna« je dobila na razpolago tudi prostor za unionsko pivovarno in bo tako kompleks Mariborskega tedna mnogo večji od dosedanjih, kar bo prireditvi le v prid.
V kako velikem obsegu je zamišljen letošnji Mariborski teden, nam dokazuje pester in nadvse zanimiv program raznovrstnih prireditev. V okviru Mariborskega tedna bodo prirejene številne razstave, vršilo se bo več kongresov in zanimivi bodo mnogo turnirji, tekme ter najrazličnejše atrakcije.
Razstave; Tekstilna, splošno industrijska, obrtna, lotoamaterska, razstava čistokrvnih psov, tujsko - prometna, vrtnarska, propagandna, razstava kulturnega dela naša severne meje (priredi Zveza kulturnih društev v Mariboru), akvarijska in razstava narodnih noš ter ročnih del.
Kongresi in drage prireditve: Mednarodni kongres gluhonemih, znanstveni sestanek Jugosl. kirurškega društva, 15 letnica Peruna in še druge.
Tnrnirji in tekme: Mednarodni plesni turnir, medmestni šahovski turnir, drž. prvenstvene tekme v plavanju in skokih na Mariborskem otoku, mednarodne veslaške tekme na Dravi, lahko-atletsko prvenstvo Maribora, nogomet, tenis in table-tenis.
Atrakcije: Najrazličnejše v Mariboru še nikdar videne, ki hodo vzbujale občudovanje in veselje pri vseh obiskovalcih Mariborskega tedna.
Že navedeni spored »Mariborskega tedna« nas zagotavlja, da bo prireditev res na izredni višini ter vsestransko koristna. Pripomnimo pa naj, da ta program že zdaleka ni popoln, kajti prijave za udeležbo na Mariborski teden prihajajo dnevno v velikem številu in bo tako spored še več kakor podvojen.
Vse fotoamaterje in ljubitelje lepe fotografije pozarjamo na razpis za fotoamatersko razstavo, i se bo vršila v okviru Mariborskega tedna. Ti :pisi se dobe pri upravi Mariborskega tedna, iribor, Aleksandrova 35, Gregoriču v Ljubljani, tniku v Celju, Kodaku v Zagrebu, Praška ul.,
csbachu in Knausu v Zagrebu, Jurišičeva ul.,
Foto korsu v Zagrebu, Ilica 25 i Foto klubu v
rebu, Marykova 11.
Vsem i«vo*nfkom lesa r Španijo. V Central-odboru lesnega gospodarstva v Belgradu se pravlja akcija za izboljšanje Jako neugodnih ičilnih pogojev v uvozu v Španijo. Vsi, ki iz-t/ajo les v Španijo, naj lesnemu odseku Zveze govskih združenj v LJubljani, Gregorčičeva ul. poroče vse težkoče, ki so jih v poslednjem času doživeli v prometu s Španijo. Ti podatki so po-trohni zn sestavo predlogov.
Jugoslovanski gospodarski letopis. Založba
Beletra v Belgradu je izdala Jugoslovanski gospodarski letopis v srbohrvatskem, francosKcm, nemškem, italijanskem in angleškem jez-iku. Letopis prinaša splošne informacije o naši državi, izvleček iz carinskih in deviznih predpisov, odredbe zakona, po katerih imajo ino-zemci pravico haviti se s trgovino in industrijo v naši državi, statistike o naši zunanji trgovini za 1932, 1933 in 1934, nadalje statistiko po posameznih panogah. Pri vsaki panogi navaja I
vda njenih r obeh.....li T
na konca teta 1CM vSanJesrik M zadrug. 2e ta visoki odstotek pneeoeia. Js pa
seveda Se mnogo zadrug, ki •• niso posMBa m-ščite, pa se Je najbrž S« bodo, oziroma ie sedaj poslujejo omejena Le maloStevOn* zadragr tejo kolikortaliko normalno, pied»eem oos ■ mestnimi dolžniki, oziroma katerih islfk M posojil ni bil dan kmetom tn so drogaSs vodna Imele znatne likvidnostne rezerv«. Nadalje um Jamo še, da Je od Z9 obstoječih regntettvnih tm-nflnle prosilo n zaščito, oziroma zs odlog plaflD samo 5 zavodov, seveda pe v«&ka večina oataUb tudi ne posluje popolnoma normalno, da bi lahko zadovoljile vse zahteve vlagateljev t feso.
letopis todi spisek najvažnejših produ,eniov. Poleg tega pa navaja letopis celo vrsto splošno važnih podatkov, kot n. pr. seznam naših diplomatskih in konzularnih zastopnikov v inozemstvu, seznam tujih konzulatov v naši državi, podatke o naših gospodarskih zbornicah, borzah in drugih organizacijah, važnih tvrdk v špediciji, prometa, brodarstvu, vseh dnevnikov v državi, bank, ki imajo dovoljenje za poslovanje z devizami itd. Knjiga vsebuje v resnici vse informacije, ki so potrebne za poslovanje z našo državo, služila pa bo dobro tndi našim poslovnim ljudem. Podatke je zbral in nredil g. A M. Premnžič, vodja informativne službe v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Cena knjigi je 140 Din, za inozemstvo pa 10 švic. frankov (vezana je r platno, obsega 485 strani).
Proizvodnja vinskega kisa. Zavod za kmetij-•koketnično tehnologijo in zavod za vinogradništvo in sadjarstvo na kmetijskošumarski fakidteti v Zagrebu sta začela z izdajanjem II. serije srojl deL Dr. V. KnMieJka in dr. M. Šerman sta napisala knjigo o proizvajanj« vinskega kisa. Namen knjig« Je poučiit naie vinogradnike o proizvajanju vinskega kisa, da bi se na ta način izboljšala kakovost proizvedenega kisa in vinsikemu kisu utrla zopet pot do konzumanta. Knjiga vsebuje na 100 straneh popis načina proizvajanja ter je opremljena i številnimi slikar i M pojasnjujejo tekst Za prakso so zanimivi . . .-I tati preiskovanj kakovosti vta-sega kisa na fakulteti Knjiga je posana v hrvaiči-m. Cena?
Vpisi v trgovinski register: Kirbiš Josip, celjska tovarna kvasa in slada, Celje, ?.umer Frančiška, izvrševanje mesarskega obrta, Celje, Unger •' tiez, trgovina ter izvoz s sadjem in poljskim, pridelki, Fikšinci, št 69, okraj Murska Sobota, >Jugojaje<. jugoslovanska družba z o. z. za trgovina, izvoz in konserviranje jajc, Ljubljnna (glavnica 200.000 Din, poslovodij Moss Djordje, trgovec v Belgradu. in Reiiihard Albert Hendrix, trgovec v Indjiji, Kopališka družba Kamnika, d. d. v Ljubljani, Knjigarna 1'anonija A. Sert-Zupe, Ljutomer, Jugoslovansko društvo guma Englebert d. d. Belgrad, podružnico v Mariboru, Techna Gustav C Iiuchal, Maribor, A. Bolaffio, trgovina z vinom itd. na veliko, Moškanjci, lastnik Amalija Bolaffio, Pnrtl Jožef, trgovina z vinom na debelo. Potok št. 15 pri Mozirju, Tekstilna industrija K. Thaler, škofja Loka in Jugosijalica dr. z o. z., Ljubljana (glavnica IOO.OOO Din, poslovodja dr. Ilermann Rudolf, trgovec v Zagrebu, Branimirova ul. 43). -
Borza
Denar
Dne 9. julija 1935.
Neizpremenjeni so ostali tečaji le Curiha, narasla sta London in Praga, vsi drugi tečaji pa so popustili. V zusebnein kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpreinenjen: 8.78—8.88, dočim se je na zagrbški borzi učvrstil na 8.7G—88(1, na belgrajski pa na 8.77—8.87. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 233.37 do 234.97, v Belgradu pa na 233.32 -231.92. Španska pezeta je notirala v Belgradu 6.05 blago.
GAU o« COLOGNB
COTY
Vsakodnevna pijača
tistih, ki «« hočejo ohraniti tveie in tile. I« in ostani momenita
Rogaška Slatina
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva oeata 9 (paviljon*
Boha« te -Bofotjuba., aaročate tesarota to dobO« raco« toiormas^a. — Poslovne ar« od pol S trat da pol I popoldn« b od 2 do ( popoktno Taleiooska Storilka 3030.
Po dolgem trpljenju nas j« za postila naša dobra tarnam
Marija Hočevar
roj. Grbec
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek dne 11, t, m. ob 8. ari zjutraj
na farno pokopališče ▼ VeL Laščah. Mala Slevica, dne 9. julija 1935.
ZaluJoCI ostali
Brez posebnega obvestila.
Po dolgi in težki bolezni je danes popoldne Bog k Sebi poklical, večkrat prevideno s tolažili sv. vere. našo dobro mamico, babico, teto. svakinjo in taščo, gospo
lenko Nclilso r©i. Palm t
vdovo po poštnem kontrolorju.
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Cesta 29. oktobra štev. 9 (Rimska cesta), na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani dne 9 uiliia 1935.
ŽaiiiioCi ostali.
Potrta najgloblje bolesti naznanjam, da je Vsemogočni poklical k Sebi mojega nadvse ljubljenega brata, gu.-poda
AVGUSTA GATTNERJA
dne 8. julija 1935 po dolgoletnem trpljenju previdenega s sve-totajstvl.
Poirreb nepozabnega rajnega bo v sredo dne 10. julija 1935 ob pol 6 pop. iz zavetišča Sv. Jo/efa, Vidovdanska cesta št. 9. Sv. maše zadušnica se bodo brale v več cerkvah. Blagega rajnika priporoča v molitev
žalujoča sestra Marija.
Ljubljana, dne 9. julija 1935.
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Zahvalo
Za premoge dokaze globokega sočutja in iskrenega sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega preljub-ljenega očima, brata, strica, svaka in tasta, gospoda
kakor za premnoge cvetlice in vence ter za veliko udeležbo pri pogrebu ge prisrčno zahvaljujemo. Predvsem gre iskrena hvala predsedniku Združenja trgovcev g. F. Pinterju in ravnatelju v p. dr. Tominšku za poslovilne besede nepozabnemu pokojniku, kakor tudi pevskemu društvu Trgovskega Združenja za pretresljive žalostinke,
V globoki žalosti ostalk
Rodbine:
Sfergar, Berduls In dr. Dezjakovo.
Maribor, dne 8. julija 1935.
Zahvalo
Za številne izraze sočutja. ki smo jih prejeli pismeno in ustno ob mnogo prerani smrti naše predrage hčerke, sestre, tete. in svakinje, gospodične
Albine DobrovollCeve
se vsem najlopleje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo pevcem društva ,Sloge' za v srce segajoče žalostinke, številnim darovalcem vencev in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so b ago pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni poslednji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 18. julija ob pol 7 uri v šišenski cerkvi.
Ljubljana, Zagrtb, Zabnica, Borovnica, dne 9. julija 1935.
Žalujoče rodbine: Dabrouoljc, HavCli, Turšic, Horvat In ost. sorodstvo
Tinčkove in Tončkove prigode
72.
Pečena ali skuhana v omaki?
Tinček je skušal omehčati poglavarjevo trdo srce. Milo ga je začel prositi:
»Poslušaj, črnuhl še nekaj let naju pusti živeti in jamčim ti, da bova takrat še enkrat debelejša!«
Poglavar pa je bil gluh za vse njegove prošnje. Odracal je k ženi v sobo in ji ukazal:
»Zavrti radio aparat! Zdaj je gospodinjska ura. Oddajali bodo kuhinjske recepte. Kad bi vedel, kako naj kuhar mlada paglavca pripravi: pečena ali v omaki, da mi bosta čimbolj teknila.«
Žena je storila, kakor ji je mož velel. V radiu se je oglasil visok ženski glas:
»Kadar pečete gosko, pazite, da se vam ne prismodi. Skrbno jo oblivajte, potem postane lepo rumena in mnogo okusnejša. Ser-virajte jo obenem s češpljami in jabolki...«
Gospodinjsko uro v radiu je poslušala tudi Tinčkova mama v svojem udobnem domu in se na tihem veselila:
»Ko se dečka vrneta domov, jima postrežem z gosjo pečenko! Moj Tinček jo ima na vso moč rad.«

na vrlu ali verandi je
desetkrat slajši
ako sedite na udobnih in krasnih zložljivih foteljih tvrdke Remec-CO. — Oglejte si jih brezobvezno v naši poslovalnici, Ljubljana, Kersnikova ulica 7
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din i'—, ienltovanjskl oglasi Din 2—. NajmanJSI znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 nun visoka petltnn vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Službodobe
Učenko
v delikatesno trgovino s predpisano šol. izobrazbo in po možnosti z znanjem nemščine sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. A. Terčon, delikatesa — Kranj.	(v)
K samostoj. gospodu
ali samostojni gospej v Ljubljani išče stalno službo oseba srednjih let. — Sprejme tudi pospravlja-nie in snaženje kakršnekoli oisarne. Pisma prosi pod šilro »Za vsako plačo« na upravo ' »Slovenca«.	(a)
Mirna stranka
dveh oseb išče za september ali oktober enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje v mestu«.	(č)
IBEBB
Lokal
pripraven za vsako obrt, predvsem pa za mesarijo, se takoj odda na Viču zraven cerkve na križišču dveh cest. — Poizve se: Glince, Tržaška c. 46. (n)
Letovišča
Hotel »Hom«
Podhom, Gorie pri Bledu, Gorenjsko, nudi ugodne bivanje po nizki ceni. L
EE0H23!
Lister suknjiči
buret, skavt hlače, pum-parce, razno perilo, zelo poceni kupite pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Stroj za čajno maslo
velik, fabrikat Bergedorf, prav malo rabljen, ter razne stroje za mlekarno poceni proda Adolf Bern-hard, Maribor, Aleksandrova 51.	(1)
Mlade piščance
pitane, 80—90 dkg, kos 9—10 Din, franko vozni-na razpošilja po povzetju G. Drechsler, Tuzla. (1)

Telefon 205S
PREMOG KAKBOPAKETB DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5.
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.

Entel - ažur - plise
izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Strukel.	(t)
Slaro ^alo, zlato zooovfe
In srebrne Krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar
Liubliana, Miklošičeva 14
VINA
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
Jnserati
v "Slovencu-
imajo največji uspeh
Inserirajt v
fSlovencu'!
Perica
Pravo čudo higiiene je pralni lug „PERICA", ker popolnoma razkuži tla. po-sodo, kopalne kadi itd., Dob se povsod. Steklenica Din 4"—■ Naročila za trgovce tel. 35G5
Knjižice
vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d
Posojila
na vložne kmižice daje Slovenska banka, Liub liana. Krekov trg 10
V eloboki žalosti naznaniamo vsem sororin koin in znancem pretužno vest, da se je smrtno ponesrečil naš predobri soprog, oče. stari oče, gospod
Frane PlaroM
kurjač v p.
ter dne 8 julija ob 7 zvečer previden s tolažili sv. vere, umrl.
Po>reb predragega rajnkega se bo vršil v sredo, 10. ju iia ob po 6 zvečer izpred hiše žalosti. Sv. Petra cesta 5, na pokopališče k Sv. Kriiu.
Sv. maše se bodo brale v več cerkvah. Ljubljana, one 8 julija 1935.
Amažija Mat nit. soiiroga, Josip, Poldi, Pcpca, Karol in Viiko. otroci ter ostalo sorodstvo.
fojBIMORAIA VEDETI VSAKA MLADENKA
Nasvet neke matere
»Nikar ne obupavaj«, sem dejala, • kaj takega m primerjava mnogim deklicam. S t vaj pa ume često poslabšajo, ko počenjajo, -ar ni dobro«. Vedela ie, da sem uganila vzrok njenega obupa vanja. Občutila je, kakor da bi bila zavržena, ker je imela temno in ovenelo kožo z razširjenimi gnojnicami in zajedale!.
Za ?ednc «e rešite vseh napak svoj« polti tako, dn bo Vaša koža postala bela, čista in lepa. jamo po naslednjem lahkotnem m cenenem Ta činu. TJporabljaitp vsako jutro pred pudraniem kremo Tokalon, bele barva (ni mastna). Njene dragocene sestavine, ki čistijo, osvežujejo ter napenjajo kožo, učinkujejo naravnost magično tudi na najgrio polt. te » * dneh boste navdušeni nad •voio draiestjo.
Ta enostavni recept ie prinesel mnogim mladenkam jlajšanje in srečo — kar ve večina mater Poizkusite kremo Tokalon, bel* barve, 8e danes.
69
Dolores Vieser	^^
PEVCEK
Ljubezenska zgodba mlade duie
»Ze, že,« meni, »toda mislim, da je Se kaj drugega. Saj ni sicer nikak poniglavec, da bi Bog ve kako dolgo vrtal v kakšno reč, ki je ne more doseči.«
»Bom pogledal, kaj je z njim,« reče Bernardin gredoč iz knjižnice.
Saj vendar tako skrbi za fantiča. Kakor nalašč je ustvarjen za svetnika. Toda svet si ne bo dal tako lahko Iztrgati njegovih sijajnih zmožnosti iz rok. Kdo bo smagal?
*
Se prav tistega večera je stal palet Bernardin pod stopnicami na kor in pomignil Ivanu, naj pride k njemu.
»Včeraj nisi utegnil. Danes lahko prideš?« mu za-šepeta.
Dečko zmedeno pogleda, gre pa drage volje za menihom v malo severno kapelo, ki je že čisto tiha in prazna.
Ivan se spove. Strahovito težko mu je, priznati, da je lagal. Ni mogel drugače. Jurko izprašuje toliko časa, da mora človek kar podivjati in mu zakričati kaj v obraz, kar sploh ni res. Ko konča izpoved, mu je pri srcu, kakor da mora povedati še neko krivdo, pa zares ne ve nobene več. To vendar ni bilo greh, tisto z gospodično?
»Praviš, da nisi spolnjeval šolskih dolžnosti. Kako to, da ne?« vpraša duhovni, ko ga poučuje.
»Včeraj nisem mogel, ker so nisem utegnil učiti.«
»Nisi utegnil, kako to?«
		7			1
					
NajDolgši nož za brilfe
lahko, nežno in neobčutljivo brije 4 krat za 1 dinar. Razširjen in priznan po vsej Jugoslaviji. Zahtevajte in prepričajte se o H. Becker Solingen Ohligs
Sava Ivanit - Beograd
Pridobivajte novih naročnikov!
»Sem moral popoldne v Kolnhof.«
»Ampak, Ivan, o tem mi nisi še ničesar povedal. Kako prideš do tega?«
Za časek Ivan pomolči, potem zašepeta skozi zamreženo linico:
»Je tam neka dvorna gospodična na obisku — in slaven virtuoz. Skupaj godeta, pa jima manjka druge violine. Pa moram zdaj sempatja iti tjakaj.«
»Niso mogli najti boljšega umetnika? Kako neki so se zmislili nate?«
»Gospodična me je slišala gosti pa je prišla k nam v Dom in me povabila.«
Bo torej le muzika, ki mu meša pamet, in bržčas domišljavost tudL
»Hodiš rad?«
»O rad.«
»Ce to hvalijo, ne smeš vzeti tako zanos. Ljudje z dvorov se znajo laskati. Drugega posln nimajo.«
Urno reče dečko:
»O ne, ona ni taka!«
»Kakšna pa je potem?«
Ivan ne more povedati.
»Dobra,« meni naposled.
Nič pravega ne more pater Bernardin izvedeti od njega. Blagoslovi ga in odpusti. Čuti pa, da se je borba za dušo tega otroka razvnela z vso silo. In gre za tisto dušo, ki mu je Bog podaril za znamenje svoje ljubezni.
Pred veliko gredo salate stoji gospa pl. Werten-preiss in se živahno razgovarja z neko damo, ki zre nekam sladkokislo na bohotni blagoslov zelenih glav.
»S slanino, preljuba Findenigg, samo s slanino! Wertenpreiss jo je samo s slanino! Prosim te, kakšno olje pa dobi človek dandanes! Zadnjič sem si ga dala
nalašč prinesti iz Celovca, — smrdelo je! Ce bi ne imela doma svojega lanenega olja, rečeni ti, še krapov ne bi mogli jesti. Ti ljubi časi, česar človek ne naredi sam doma, še rabiti ne more!«
Gospa pl. Findenigg zre nekam poteptano. Je sama dobra gospodinja, to vse ve dvanajst milj daleč na okrog. Gospe Suzani pa vendar ni kos. Ta je kratko-malo speculum perfectionis.
Tam čez za rožnimi drevesci se blešči svetla obleka. Heloiza se sprehaja počasi po poti čez livado ter se ne meni za gospo pl. Findenigg, temveč nesramno zavija glavo vstran. Gospa, ki pozno popoldne hodi v obiske v t a k i grozanski, starinski, sivi obleki, pa naj je stokrat iz najdražjega blaga, ki ga more kdo dobiti — gospa, ki je pri prvem čajnem večeru, ki sta se pri njem srečali, skoraj omedlela, ker se je Heloiza v vsej nedolžnosti začudila, da se dajo robčki prati, — sama je svojo čipkaste robčke vedno kratkomalo proč metala — — taka gospa ni nikakršna dama.
Obe gospodinji gledata za gospodično ne baš ljubeznivo.
»To mora biti nadloga s to,« vzdihne gospa pl. Findenigg.
Prijateljica previdno reče:
»Moj Bog, je pač razvajena. Njena mati, ta že doma ni hotela prijeti za nobeno delo; mi je dostikrat pripovedovala teta. In — prosim te — na dvoru!«
»Se še zmeraj nič ne zgane tam gori?« šepne to-varišica.
»Nič. Pač se nadeja od dno do dno, pa dozdaj je še vse pri starem.«
»Da, da, taka je. Počermi pa uganja take bedarije!«
»Križ je z njo, to je že res,« vzdihne gospa pl. VVertenpreis; nekaj jo sili, da bi si dala malce duška.
° * " 5-
l-N o £.
K. o
pj -o
s I
S2. s su o
N.
S
o	c/5
5'	P
N	B
B>	o
<	S.
rt>	a
n	B
S	s
s	£
g	*
a.	< o
Igli n
S g S -B
ŠTg fff
70. S
s s
3 p
iS
O*
tt 3 0) 5r
a
sr &
3* Q "i
O
a
O C/5
O •
m 2
B * o a.
BI — '
~ B 2.
D) S r?
B ~
P*?
0	5L &. 51
1	!K"
c S-
M —• >
Ul	»
__	n'
B	2;
p	PT
F <