PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE JutfoMlovanske Socialiitièie Zveze fio Prosvetne Mt¿lee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND rrs EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1866. . Ac) ri Cmtm. tá Ihitk ». nit CHICAGO, ILL-, 16. JUNIJA (June 16). 1943. Publwhed Weekly «t ÎJ01 ». L.w.d.1. Ave. »•i« LETO—VOL. XXXVIII. S«l« «a^nj« ¿im im OWl objavil poJ.tk« • »aiik i«Vub«k ▼ P*«rl Har-korj«. kj«r H j« pričel .rn.ri.ki v»top v •cdanjo vaja«. Veliko «meriikU» bo j rili ladij, ki w jih Japonci v »vojen» blUkoviten» napad« poikodoeoli, je p<.rra«li«nA in spet v akciji. Nekatero pa »o bile toliko raablta, da jih ras-dirajo in pciiliajo jeklarnam aa »taro ieleao. En« tok jo na ««raji »liki, bojna ladja Oklahoma. ' "i'' ..... . i « i ....... ■ ■ t i' .. .h «in '- .jil-l». Dve politiki v Rimu-obe v prid edino Italiji MUSSOLINI PRAVI, DA SE JE F. D. R. S SVOJO MIROVNO PONUDBO PRENAGLIL. PAPE2 IZJAVLJA. DA DELUJE SKOZI VES ČAS VOJNE EDINO ZA MIR Ofenzivna pod vzet ja Zed. držav in Anglije so sedaj usmerjena v glavnem — bodisi na bojnem polju kot tudi di-plcmatično 'najbolj na Italijo. Morda jo bo mogoče vreči iz vojne brez ^plikega truda, te se pravi, bolj z diplomacijo kot pa z orožjem. Mussolini fe ne "poda" ker se zanaša, da jo bo v skrajni stiski otel iz takega ponižanja in poraza Vatikan. Ne smemo pozabiti, da ima Italija ve-dno dve vladi, sedaj celo tri, a ne ena izmed njih ni socialna in demokratična. y T -» , Po nastopu Mussolkvija je poHala z njim vred eno, hoče* nočeš—tudi sa vojska dinastija. S papežem pa je sklenil Ko je minuli teden predsed- pogodbo, ki je končala dolge-nik Rootevelt ponudil Italiji trajno farao jetnika v "večnem časten mir, ako vrže fašizem. Rimu". Mussolini mu je dal mu je italijanski radio 13. junija iz Rima odgovoril, da le Vatikan in nekaj akrov zemlje okrog njega za samostojno dr- če mu se mu taiko mudi! Naj žavo, in mu plačal za druge vendar Italijo najprvo prema-1 kraje Italije, ki so bili nekoč jm.^—a: pod papeževo oblastjo, visoko ga, če ji heče diktirati mir, ne pa ko je oborožena do zob in se je sposobna braniti, je dejal dučejev komentator. odškodnino. Ob enem je sklenil konkordat, tki daje cerkvi v Italiji več veljave kot jo ima Zavzetje par malih otokov iy katerikoli drugi veliki de- . * ___t__________-«.j t*«.i: . a. ni še nobena zmaga nad Italijo, je poudaril. Revolucije ▼ Italiji ne bo v rasen — Tako je uradni Washington dobil zadnjo nedeljo dve uradni izjavi iz Rima. Ena poudarja, da Italija ni premagana in ne prosi za mir. To je duče-jeva izjava. Druga, iz Vatikana, ki jo je izrekel v svojem želi. Mussolini je s «tem mislil spremeniti svoj posvetni režim, dinastijo in cerkev v eno telo, kar se mu je posrečilo, dokler je pač žlo. A čim je Mussolini-ja prerasel Hitler, in ko se mu je ponesrečil njegov načrt v napadu na Francijo, je Vatikan začel kazati tendence samostojne politike, kar pa se cerkve v Italiji tiče, se je dr- ... ------ » j i cerxve v iiaiiji tice, se je ar- govoru papež, pa poudarja, da ^^^ ^ dučejem in je cerkev — in Italija je <*>1 ftP ^ enem rimsko-kaitoli&ka cerkev, vedno za mir in da dela za mir,v ki pa merp biti pravičen in kr-ftčaneki* ne pa kak ateističen, proti ljudski mir. To se lahko tolmači tako: "če mislite Italiji izvleči iz vojne, ji ne vzemite ničesar kar si je pridobila pod Musso-Hnijem, vrh tega bodite pripravljeni skozi saj par let preživljati veliko večino njenega prebivalstva." Roosevelt je Italiji veliko obljubil s tem, da i>o sprejeta v družino narodov za enakovredno članico. Toda ne Kvirina-lu, ne beneiki palači, ne Vatikanu, to ni dovolj. Italija hoče. da se je ne poniža vzlic njenemu porazu, zahteva, da se jo i v nadalje priznava za velesilo in za zibeljko krščanstva, in njen Rim »a luč krtčanskt civilizacije. Mussolini ae upira ► Obe ti struji v Italiji si prizadevati dotoiti čimveč koncesij neglede na Rooseveltovo-Churchillovo izjavo, ki pravi, da se mora zaveznikom o*Utte brezpogojno predati. Italija te izjave ni vzela nikoli resno, I se ga žs. Tudi savojska dinastija ob vsaki priliki izjavlja, da delu-ie popolnoma v soglasju z Mussolini jem, a na drugi strani pa skuša ustvarjati vtis, da je z njim samo zaradi pritiska, (Nadaljevanje na 4. strani.) Dvojna mera—ena za one, ki delajo, druga za take, ki goljufajo na račun vojne Glavna tarča skozi zadnjih nekaj tednov so bili premogarji, kot da so oni sužnji predsednika svoj* unije, da ubogljivo s',3de n.egovinj ukazom in da s tem ovirajo naše napore za zmago v vojni. Ker so od 1. pa do 5 juni.a stavkih, jih je vladni upravitelj premogovnikov Harold fckes C3lo kaznoval z globo po povprečno $5 vsakega premo-garja To je bil v deželi, ki trdi, da se bori za so-S aalno zaščito, izrsden slučaj. Pa tudi zato, ker lekes ni reakcionor, nego ga napada o za "komunista" in "socialista", kar pa na podlagi te svoje odločbe m ne eno ne drugo Kazen p sicer vsled protestov umaknil, delavstvo pa je izprevidelo, kaj ga čaka, kadar o demokraciji ali o čemur že odloča kapitalistični razred V istih dneh se je končala obravnava proti mogočni Anaconda kompaniji, oziroma eni i*med njenih podružnic, ki je goljufala vlado pri vojnih naročilih za miliione dolarjev v kakih štirih svojih tovarnah in z materialom/ ki |e bilo varljivi) potrjeno za dobro ter ogrožalo vsled svojih pomanklji-vosti življenja sovjetskih in omeriških vlakov. Namig o goljufiji te sila "patnotične" kom-panije je pnšel najprvo iz Sovjetske unije Tu so to lumparijo zakrivali Nekaj je bilo narobe z dra-tom, ki ga je pošiljala t}a v razne vojne svrhs Ruske vo ake je to v bojevanju jako oviralo. Ker je v kongresu vzlic njegovi reokaonarnosti še neka 11 udi, ki verujejo v poštenost, so zadevo spravili na dan, enako nekateri uradnih zvezne vlade, vršila se je obravnava in posledica je, do je bilo par nameščencev kaznovanih, eden na globo $10,(XX) in dve leti zapora, drugi pa s par sto dolqrji globe Dobiček ostane in vlada je kompaniji plačala polno vsoto. Torej znaša kazen le kakiH $15,000 dolonev za milijone goljufie rremogarji pa so bili kaznovani z dva in pol mili ona dolarja kazni vsled svoje zadnje stavke, ki je sicer ne bodo plačali, ker se je merodajm vladni oddelek umaknil s,svojo zahtevo Ce so delavci pametni, naj paziiO, kaj se godi okrog njih Drugače bodo kmalu ob vse pravice.; Glavno vojno torišče je v tem poletju te vrtno vzhodna fronta Pretežna nemška oborožena sila je tudi letoa, kakor lani in predlanskem, še vedno na vabe dni front L Milijone mož, tisoče letal, in sto in stotisoče dele v cev je upoalenih sa pora-ienje Sovjetske unije. če ne bo letoa znatne "druge fronte", bo morala Rusija spet sama nositi sgolj vae breme vojskovanja. Roosevelt in Churchill sta ji obljubila pomagati m dosedanja «namenja pričajo, da kujq|a napad na Italijo. V Rusiji menijo, da tudi če Italijo porazimo, Sovjetski uniji a tem ne bo kaj prida pomagat», kajti Nemčija ostane vs-lic padcu Mussolinija ie vedno nedotaknjena, kar se sapada tiče. Rusiji koristi le, da je Mu «solina vsel ostanek svojih divisij is Ukrajine nasaj v Italijo. Za v korist Rusiji se lahko smatra, da je Mussolini posval svoje divisije is Ukrajine do-mov, a nemška sila na ruski fronti je oatala skoro tako močna kot je bila.^ Kako so se zavezniki doma- Obetan kongresni atak na unije v kongresu dovršen KAZNI PROTI 'HUJSKAČEM' V STAVKE JAKO STROGE. — UNIJAM PREPOVEDANO PRISPEVATI V VOLILNE KAMPANJE, NE PA KORPORACIJAM IN BOGATAŠEM Mussolini je "močan' zoper neoboroženo prebivalstvo Tri leta je Italija v vojni in naj bo pod vlado Rima. Pod pretvezo stavke unije premogarjev se je poslanska in senatna zbornica odločila sprejeti zakon, ki ima v bistvu samo en namen: onemogočiti unije in potlačiti delavstvo v še večjo brezpravnost v kakr-čni je bilo pred zadnjo gospodarsko krizo. New Deal pomagal in doigral Ko je pri§el Roosevelt v Belo hteo, se je odločil pomagati delavstvu tudi v boju za civilne svobodfcčine in sklenil je med drugim vplivati na zvezni kongres, da sprejme "new-deakke" pusta ve, ki bi delavcem jamčile pravico do organiziranja v unije. ---------- t Prej je ni bilo. Vsaka kom- nili, da ne bo le preveč brema-, J>anjja jc ^^ atrahu pred kana v vojni s Nemčijo na rtiskih j kršnimikoli zakoni smelo od-ramah, ne vemo. A ga je še ▼•" ulovila kogarkoli, ki ga je ofu-dno toliko, da ruski listi tu »;mjia za prijatelja unije ali za tam pokažejo nejevoljo. Cemu „epokorneža. Vojne razmere vae spremenile Komaj so se unije dobro oja-čale in utrdile, pa je nastala vojna in pod pretvezo vojnih priprav in naporov pa proti njim silovita irotija, o kateri je bilo očitno, da se bo končala porazno za organrzirano delavstvo. Že tri leta se v zveznem kongresu pojavljajo predloge, ki imajo namen uničiti demokratične in druge svobodščine, za katere se naši vojaki bore na bojiščih vsekrižem, a na domači fronti pa jih fc*ubljamo. Smo zoper fašizem, tu pa pridobiva na moči. Vsak fašizem je v prvi vrsti >,oper organizirano delavstvo, enako ameriški. In če ne more zmagati z lepo pretvezo, si mora najti kak drug izgovor. Dobil ga je v jreslu, da so unije, i pripravljajo nasesti Evropo šele ko jo bo Rusija premagala, vprašujejo v Moskvi, bi se zgražajo ob Morda ne bo resnega spora, a bo pa pametno, če se mero-dajni krogi «sdmijo, da na zapravijo smage. jo tli leta izgublja. "Močna" pa je nad Slovenci, ker so brez orožja. Gerilci so ji sicer pri-'adejali veliko škode, a oboroženi pa so preslabo, da bi mori i biti kos dučejevim divizijam hi vrh te?a pa še njegovim zaveznikom med Slovenci in četniki. JIC poroča dne 8. junija, da i Omenjeno poročilo JIC se glasi: "Nov val terorja je začel razsajati na Primorskem. Odpeljali so v internacijo vse moške od 16. 4» 45. leta. Ko so radi tega nastali v nekaterih krajih nemiri, so Italijani popolnoma požgali 17 slovenskih Sestanek za ustvaritev vzajemnosti Jugoslovanov Na iniciativo Slovenskega a-merukega narodnega sveta ae prične prihodnjo soboto v hotelu Fort Pit v Pktsburghu.se-ftanek zastopnikov Sansa, Hr* vatfkti^a narodnega kongresa in srtrekega Vidovdan^keg* koiy^resa, da se zedinijo za «kupno akcijo vseh treh narod-nt «ti v prid programa, ki ¿ja zastopajo in osvoboditev Jugoslavije z vzajtmnim sodelovanjem. Zastopniki Sansa na tem sestanku so Btbin Kristan, Jo-seph Zklar, Mirko Kuhel \n Janko N. Rogelj. vsled preobilih stavk, ki ga povzročajo, silna mira v produkciji vojne industrije in zato je treba temu pustolovstvu in ra-ketiimtvu stopiti odločno na prste. 'J. L. Lewis sa tarčo Za cilj streljanja v ta namen so si izbrali predsednika unije premogarjev Johna L. Lewba. K temu jim je veliko pomagal s svojo taktiko sam, ni pa res, da je bila vsa kampanja zoper unije v prizor j ena zato, ker je on tako aroganten. On je prilil !e nekaj olja na ogenj reakciji, ali pa morda de to ne, pač pa s svojimi dejanji — reakcionaren kot je — delavsko javnost le opozoril, kaj jo čaka. Vsebina nove postave Temeljne točke nove postave so, da kjer vlada prevzame industrijo v svoje področje, so delavski spori, oziroma stavke, nedovoljene. Smisel postave je, da se obrate prevzame šele ko privatni lastniki z unijo "ne morejo skleniti sporazuma", in tedaj naj stopi vmes zvezna oblast s svojo avtoritativno in vojno silo ter unijo pri mora k pokornosti. Torej naj igra vlogo «tavkokaštva. Kongresnik Uardness rz Lndiane je v poslanski zbornici predlagal sprejem dodatka, ki v bistvu pomeni, da ko hitro zvezna vlada stavko tzlomi, naj >»aj-pozneje 30 dni po taki rešitvi vrne prevzete obrate nazaj privatnim lastnikom. Opozarjal je kortgresnike na nevarnost, da če njegovega dodatka ne sprejmejo, si bi vlada morda lastila pravico o-bratovati zasežena pod vzet j a kar v naprej in s tem nakane (Nadaljevanje na 3. strani.) ?e je Italijanska Holdateaka lotila «nova tudi Slovencev na Primorskem. Zeli jih uničiti pred no postane Italija spet ' demokratična". Tako ji bo to ozemlje priznano za "italijansko" in to je sedaj glavni cilj itsMjanske propagande. Srbija naj postane "velika Srbija", vse ostalo ozemlje (Hrvatska, "provinca Lubiana, Primorsko, Dalmacija in Črna gpra> pa V koncentracijske tsfcore so cdvedM približno 17,000 ljudi. Ubitih je bilo ofc tej priliki 80 oneb. Od leta 1918 naprej si je prizadevala (talija, da asimilira onih «00,000 Slovencev in Hrvatov, M so prišli pod njeno oblast. Jo se ji ni posrečilo. Sedanja vojna je to pokazala z vso jasnostjo — na Srednjem vzhodu stoji mala jugoslovan- ska armada slovcn4tih fantov iz Primorske, ki so se prosto-! voljno prijavili v jugoslovan-' sko vojaško službo. Zato hoče Italija streti odpor slovenskega naroda. Kot je lani v avgustu in septembru divjal fašizem v takoavani ljubljanski pokrajini, zaledeni leta 1941, tako se zniOa zdaj nad Slovenci, ki so že od leta 1918 naprej pod Italijo. Dne 31. julija 1942 je proglasil Mussolini v svojem govoru v Gorici, da mu ne bo odveč, poslu žit i se Cezarjevega zakona, ki zahteva, da se pomori vse moiko prebivalstvo ..." Socializirajmo prirodna bogastva čimprej! V sedanjem konfliktu med delavci, ki kopljejo premog in črnimi, ki jih imenujemo sa "operatorje", daai ne delajo, ja postalo «nova več kot očitno, kako nesmiselno ja prepuščati prirodne vhre privatnim lastnikom. Mar ne bi bilo pravičnejše, če bi bili posest vsega ljudstva? Dne 10. junija se ja sgražal v s vezni zbornici senator Wil-liam Langer, češ, da ponovno šenkujemo prirodne zaklade privatnikom, kakor sa js dogodilo pod predsednikom Har-dmgom. Gre sa sa olje—«o je, zraven... Mogočna Standard Oil ima v Washtng-tonu svoje po dolar na lato ve-ščake, ki "dala jo9* sa vlado, k» omenjani senator trdi, da delajo «asa in sa svoja multimi-Hjonarske delničarja. Vzlic temu, da se gnjavi s kritiziranjem Rooseveltove administracije, mu ja vendar priznati, da ja v bistvu v pravem. Kar valja sa oljna polja, valja sa premogovne sklade, za Meso, baker Itd. Cemu naj bodo last nekoga, ko niti na ve, kje so t Bogataški parazit» obeh spolov Žanjejo, n delavci pa naj plačujejo sa petrolej, gasolin in kar še1 kasni, kot na primer prstno- garji, katerim je lekes dejal, ds jih bo stala stavka, ki so jo pod vseli 1. junija, pat dolarjev vsakega. i < Ce to ni razredna družba, kaj p* sploh je razredna družba? Ako to ni kapitalisem, kaj pa sploh ja kapitalisem? Naj bi vendar vlada skrbela sa ljudstvo, namesto sa privatne lastnika, pa se bi kaj lahko isnebila Lewisa, "komuniz-maM, Diesa ki vsega drugega sla. Ca pa bo le poudarjala, da ji ja sa "ameriški način živ-Usnja", potem kajpada mora-mo ostati v stari modi... Ca jo lahko demekracijo še tako poudarjamo, pa jo bo vzlic temu prav malo. Breme, samo breme bo na ljudeh, ki defejo, a tisti, ki lastujsjo bogastva, na- bodo v raju, kakor so^bili doslej. Nt prav, da vlada ne drži svojih obljub, ko je obstala, da ne bo dopustila izžemanja v tej vojni is celo tako kon-l servativci, kot so Wm. Green, Philip Murray, Matthew Woll itd., trdijo, da imajo dobičkarji prosto pot Hi da zvezna vlada meii. Mi se ne čudkno, a marsikdo se. Vemo le, da su v vladi zastopani posedujoči sloji in samo sato je tako, da smo mi tspani „ \ t 'Tisoč novih naročnikov-? seveda jih lahko dobimo, če bomo vsi pomagali!" Priiatelj Proletarca piše: "Ako boste kampanjo dobro zasnovali, bo tisoč naročnikov dobljenih v treh mesecih. Nekateri so jih zmožni dobiti po deset, jaz dobim najmanj dva, pa naj bo še pet sto drugih takih, in kvota bo ne le dosežena temveč presežena." Isti noš somišljenih meni, da je že skrajni čas pričeti s kampanjo, ker se nazadnjaštvo med ameriškimi Slovenci utrjuje in je nam zategadelj potreben razširjen socialistični list, ne pa samo da bi prihajal zgolj med socialiste, kakor sedaj. Na prošli seji eksekutive je upravnik C. Pogo-relec poročal, da se bo pismeno obrnil do naročnikov, mnogim somišljenikom se bo list nekaj časa pošiljalo na ogled in stroške v ta namen plačalo iz tiskovnega sklada, toda vse to je naša skupna naloga, zato se bo kampanjski odbor, v katerem so Joško Oven, C. Pogorelec in F. Zaitz, obrnil še s posebnim apelom na naročnike, da pomagajo v tej agitaciji. Tisoč novih naročnikov za slovenski list je jako veliko, če se jih bi pričakovalo le od peščice agitatorjev. A naloga pa ne bo prav nič težka, če se je loti saj 500 dosedanjih naročnikov. Zanašamo se, da bo storil torej vsakdo izmed nas kolikor mogoče, in da vsakdo dobi, če bo le imel priložnost, saj enega novega naročnika. Ker jih bodo mnogi dobili po dva in več, bomo cilj gotovo dosegli. PROLETAREC i LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. IbJaJ« JaiMloTMika Delavska Tiskovna Draiba, Chicago, m. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan za celo lato |3.0u; ta pol lata |1.T»} ta čatrt leta f 1.00. inotemstvo: ta eelo loto $3.10; ta pol lata 91.00. Vtl rokopisi in oglati morajo biti v naiera uradu najposntja i* pondaljka popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna. ■a-sr a PROLE TA R EC ! Published every Wedneto apet izkorišča njena prejšnja lastnica? Kaj bo z Burmo? » Kaj glede šved&ke in Danske? Kaj .mislijo o Finski T- Kakšni so nameni sovjetska vlade glede Dardanel? in pa glede črnega morja? Kaj se zgodi z biviimi italijanskimi «kolonijami v Afriki? Nedvomno sta se Ch ure hi M ta % Italijo. Tudi Slovenci bi to radi vedeli, posebno kaj je njun namen glede Pri merske, in kako «I zamišljata ureditev jugoslovanskega vprašanja. Senator Reynolds fmatra, da so vsa ta vprašanja sedaj v ipegli in kaosu. Jasna, določna, sporazum*}* izjava omenjenih treh bi pomagala odpraviti sedanjo zmedo, ker bi svet vedel pri čem da je, pravi Reynolds. Mnogi so nasprotnega mnenja in pravijo, da če bi omenjani trije že sedaj razgalili javnosti svoj načrt, je gotovo, da ne bi vseh zadovoljil, mno- lonije ostale zgolj plen izkori ščanja kakor ac bile doslej, tedaj ostane po svetu v bistvu tako kot je bHo. Bogataši, ki imajo v njih svoje investicije m ogromen "real estate", delujejo, da se jim bogastva pribori nazaj in upajo, da bodo uspeli. Ako bodo odločevala prizadeta ljudstva, se jim sen ne bo uresničil. IZ KANSASA četudi smo pri nas nekako "Bogu za hrbtom", vendar hočemo tudi mi Kansa&ani korakati z duhom časa naprejw In tako je to pomlad tudi kansaška legislatura sprejela "moderno" postavo za kontroliranje delavskih unij. Seveda so vso stvar osladili in olepšali, češ, da se gre ca "iztrebitev raket iretva" iz unij-* Ampak delavske unije si ne mislijo pustiti kar tako na lep pa celo razočaral. Torej je .. -, - .. , . w boljše, da šele na mirovni ¿^ J m pohleven način natakniti na- b K Železničarji za politično akcijo Bratovščine železničarjev in druge njihne unije so se odločile poječi v prihodnjo -volilno kampanjo še a veliko večjo vnomo kot pa v prejšnje v6Mlne boje. It v,*;ho Sedanji kongres je po njihovem mnenju listo tako reakcionaren, ker se velik deJ delavstva ni poshrtil «volilne pravice, pa je bilo nazadfnjakom z lahka omagati. Tednik Lntoor, ki S« tedaj a jo unije železničarjev, pravi, da je namen posebnega unij-skega odbora uvesti kampanjo, a katero se bo pripravilo vse člane, da se registrirajo in da se regiMrirajo tudi njihove žene, otfraščeni sinovi in hčere ter njihovi znanci. Ta armada volilcev v področju žeiezničarakih organizacij bi štela pat milijonov moških in žensk, -pravi labor, in bo v marsikakam»» kongresnem okraju odločilna. t ferenci povedo kaj in kako. Za primero navajajo Avstrijo, o kateri so se pojavila že vsake sorte ugibanja. Eni menijo, da sta Roosevelt in Churcfeill pripravljena odobriti povratek Habsburžanov, in tej domnevi je dalo pečat verjetnosti Stimsonovo pismo Otonu Habsburgu in ustanovitev "avstrijskega batalijona", ki je žašdstno končal, a Oto de deluje za avoje vladarske ambicij«. Takozvani poznavalci diplo-matičnih trenj pravijo, da močni zavezniški krogi z oporo Vatikana delujejo za ustanovitev katoliške države v centralni Evropi, kar bi pomenilo obnovitev nekakšne Avwtro-Ogr-ske. Veliko jih je, ki menijo, da Jugoslavije vsled sovraštva med Hrvati in Srbi nfc bo več mogoče obnoviti. Kaj bo v ten[i slučaju s Slovenijo? Priporočilo senatorja Rey-noidsa je na mestu, a vendar so to zelo delikatna vpra&inja, Tudi druge unije se (pripravljajo, da posežejo v prihodnjo volilno kampanjo bolj kot so doslej. Uvidele da organizacija samo na ekotvomakem polju ni dovod j. Potrebna jim je tudi politična akcija, toda ne taka, kakršne so se večinoma doslej posluževale, ampak prava, neodvisna delavska politična akcija. Zed. države so edina demokratična dežela, v kateri organizirano delavtfbvo ni bilo še nikoli zastopano v vladi, še celo *ed*j, ko je sodelovanje daUpatva v vojnih naporih največje važnosti, ni v kabinetu ntkogar iz delavskih vrst. Le v nekaterih vladnih odsekih je tu p« tam kdo iz unijskih krogov, ki je bil imenovan vanje za svetovalca, pa ao te skiftbe le večinoma pu-st i I i. kf»r «o spoznali, da so v njih bolj z» ime kot kaj drugega. Večina v kongresu bi ne bila tako predrzna v svojih kritikah zoper unije In »proti delavstvu v splošnem, če l>i bilo v abor^ niči saj dober ducat poslancev iz delavskih vrat. N« samo to, ampak morali bi biti aooMtetičnega prepričanja, da bi mogli ¿»oper r*' Ve i jo učinkovito nastopati. Kar unije spoznavajo tvojo zmoto v politiki, bo najboljša, če >0 priznajo popolnoma. 'Ako to store, bo logična posladka ustanovitev delavske stranke s socialističnim programom« gobčnik. Uložrle so tožbo na federalnem sodttču v Kansas City;u, češ, da je postava neustavna. V ospredju boja ste stavbinaka unija v Kansas City in kansaška premogarska unija UMWA. Državne oblasti se pa na vse, kri pije upirajo boju na federalnem sodišču, češ, da bi se moralo to vprašanje naj prvo rešiti na državnih sodiščih. Odlok, če to spada pred federalno sodišče, pride v kratkem. i Ko je vlada pričela graditi v bližini vojno industrijo, smo pričakovali, da bo to saj začasno rešilo vprašanje brezposelnosti med tukajšnjimi rudarji in da bodo tako spet "enkrat prišli na svojeM. 2al. da temu ni talko. Kot sem še poročal, je 1. aprila za stalno prenehal z obratom največji rov in tako je izgubilo deio še nekaj sto de-Javcev. Ker ni nvo&oče dobiti zaposlitve v bližini, odhajajo v mesta, kjer metida zdaj uporabljajo tudi postarane, nefeuče-ne delavce; drugi pa gredo na zapad, v rove, največ v Wyoming in Utah. In tako ae zdaj še bolj Penijo te nekdaj živahne rudarske naselbine in izumira društveno in družabno življenje. Tragično je videti te lične s senco obdane hišice zaprte rrj že lepo obdelan« vrtove, zidaj zapuščene. Ampak sentimentalnost v borbi za kruh nič ne ponvaga. Kot omenjam, je razočaranje zato toliko večje, ker smo pričakovali sa) *a "«Juration" več dela tod okrog. Mnogo je bilo govorjanja in upanja, da -bodo premogove družbe odprle več novih rovov, drugi pa da ibodo dobili zaposlitev v bližnji vojni industriji, kar se pa ni uresničilo. • A. Shular. together to the same conclu-sion." Glavni vzrok padca prejšnje vlade niso bile katy? ideje, kajti v večini ljudje so tudi v novi vladi, ampak izolacija Argentine vsied njene vnanje politike ter njene nevtralnosti. Ta njena nevtralnost nudi ves čas te vojne osišv*u izborno priliko za špionažo v Južni in v Severni Ameriki. Drugi vzrok je, da dočim ima njena tekmovalka Brazilija vso priložnost in ugodnost kupovati v Zed. državah orožje in kar že potrebuje, je pa moral oditi argentinski naku-povalec iz Washingtona nedavno praznih rc'k. S ispremembo vlade v Argentini, ki politično ne pomeni nobene spremembe — saj ljudstvo pri nji ni imelo nobene besede in je nima sedaj — mislijo vladajoči argentinski krogi dobiti v Washingtomi priznanje in naklonjenost. Tako se nadejajo dobiti koncesije z o-beh strani in se z nadaljevanjem političnih spletk ohraniti v vladi. V koliko jim bo to uspelo in kak&ne bodo še izpre-membe bo pokaizala bodočno^. Že večkrat sem omenjal, da so razen malih izjem vse južnoameriške vlade reakcionarne politično e in ekonomsko. Vse, kar so si ondotna ljudstva pridobila z osvoboditvijo izpod španskega jarma, so •*>-tem domači kreolci in potomci španskih naseljencev, ki lastu-jejo s cerkvijo vred skoro vso zemljo, uničili. Razmere tudi sedaj niso kaj prida boljše. Argentina je nekaka izjema, ker je v nji industrija precej razvita in njeno prebivalstvo tvorijo večinoma potomci priseljencev ia Evrope^to je, belo-pol t no ljudstvo, a v drugih deželah Južne Amerike, ki imajo pretežno indijansko prebivalstvo, pa so ekonomske razmere zelo slabe. V Mehiki, ki geografsko ne spada v Južno Ameriko, pač pa po prebivalstvu, so razmere dokaj boljše. Ali tudi mehiško ljudstvo je v nevarnosti, da izgubi, kar si je priborilo v potokih krvi. Nedavno sem Čital v eika-škem dnevniku Times poročilo Silvije in Lovrenca Martina. Pravita, da je vsled slabe kontrole draginja v Mehiki tako narasla, da pomeni za navadne delavce, katerim je običajna hrana "tortillas" trikrat na dan ter zraven še nekoliko fižola, ne le bedo temveč jim onemogoča obstanek. Denarja iz Zed. držav in domačega je tam v obilici, kdor ga ima; vrh tega so dobili kontrolo nad živilskim trgom špekulanti in oderuhi v toliko, da je moral poseči vmes predsednik Oamacho. On se nagiba bolj' in bolj na desno, a vzJic temu je uvidel, da mora kaj ukreniti, če ne, se lahko pripeti, da postane stvar zelo re- sna. Letošnjega prvega maja so delavci v svojih manifestacijah nosili napise "Doli* špe- ( kukmti, ki vadljajo z lakoto, -doli s trgovci smrti!" Mehiko potrebuje in bo potrebovala na vodstvu človeka, kakršni je bivši ^Mdafdnjk« Indijanec Lazaro Gardenas. On razume svoje ljudstvo in njfgove potrebe. Vojna V. ina ljudi, s kater.mi po-vortf, misli, da bo vojne kmalu kcnec. Predaja nemških in italijanskih armad v Tuniziji A-meričanom, Angležem in Francozom jih je napolnila z upi, da se konflikt bliža koncu. To je zelo prijetna misel, a kdor je sMil borbi za zavzetje malega otoka Attu blizu Ala?ke, ve, da je konec vojne Ae zelo oddaljen. če si predstavimo, da ima Nemčija še vedno divizij na vzhodnem bojišču, več kot sto divizij na ostalem kontinentu in v rezervi in ob enem vsi kot 250 milijonov sužnjev, ki garajo na kmetijah in v mu-nici>ki industriji, dočim nismo-mi zavzeli Se nobene točke na evropskem kontinentu, je lahko razuftieti, veka. "Da ni v tem tudi molčeči nauk človeku-delavcu?" sem pomislil? Saj vsi ti čarovniki, delavci-kovinarji, ki spremi- njajo zemljo-rudo v element, ki je koristen človeku, ne žanjejo sadu za svoje delo, nego ga ianje tretji, tisti človek-volk. — Clovek-bog pa samo toliko, da komaj živi." in reklo mi je v mislih: "Oglej si, o človek-beg, nauk izemlje-rude in uči se iz njega." "Videli smo," je rekel so-drug Andrej in spravil kame- "Ta železna žica izvaljana v dimenzijo, kaktr je določena, se koplje v raztopini bakrene gal ice, mi pravimo, da se 'pajea'. Bakreno gálico poznate," me j^ vprašal. • "Po-znám," sem rek jI. "Rabijo jo vinogradniki, ko škropijo gorice zoper peronoepero, bakterije, ki tro listje." "Da, tista," je rekel irrže-njer. VKo se žica tako 'pajea' in pripravlja, pobakri in kakor vidite, je kakor baker." Potipal sem žico in res, bila je pobakrena. "Kako pa nastanejo temno-plave in bele," sem vprašal in ogledoval svitek belobleščečih žic, kakor da so iz platine. N "Ko je žica izrvaljana V di- ro. "Stopimo v mrzlo zaljarno j menzijo, ki jb hočemo, se zlo- žic." * Množica strojev, kakor na kakšnem zborovanju aboroval-ci. Vsi igovore, gestikulirajo, kakor da hočejo nekaj važnega dokazati, s svojimi rokami vlečejo debelo žico po nekakšni umazani, milnati tekočini in si jo vtikajo v stisnjene brezzobe čeljusti, ki pa so tako močne, da na drugi strani polže vsa stisnjena, stanjšana žica, tam dalje pa se vrti kolobar, na katerega se navija .ta stisnjena 5 mm debela žica. Celi kupi mrzlo zvaljane žice so nata krojeni na obroče, izpeljane skozi razne stroje, in zopet se vijejo na druge obroče, gotove, da jih ali polože v kotel s peklensko vročino, kjer bodo Zgubile svojo negibnost in bodo prožnejše, kjer bodo dobile temnomodrO ali belo barvo, ali pa se bodo poljubile z bakre- ži v posebne kotle. Le poglejte!" — Stopila sva v drugo dvorano,. Visoko, s svetlimi okni ali prazno. Samo kotli so bili tam, ki so bili vlgrlobljeni v tla; cela vrsta jih je bila in strašna vročina je puhtela iz njih. "Kurimo z elektriko," je rekel inženjer. "Temperaturo reguliramo po merilnih napravah tam ob steni." Dal je odpreti pokrov enega takega kotla. "Poglejte!" Vkljub neizmerni vročini sem pogledal. To, kar sem videl, je bilo nekaj zares krasnega. Iz nikelkroma je bil venec, trije, kakor iz čistega zlata. Ti krasno, pleteni venci so žareli v zlatordečem žaru o-krog kotlov e ^tene. "Po teh vencih se preliva električen tok. Ti razbelijo žico. Tako razbeljena žica se po- no galico ter tako postale po- tem začne hladiti. Zrak iz tako bakrene žice. pripravljene, da zaprtega kotla se izsesava ter se bo po njih izprehajal elek-jse tako hladi razbeljena žica. trični tok, letele besede brzo-lCe prekinemo zračno hlajenje javne ali pa po radiu prenaša- pri 400 stopinjah Celzija ostale pesmi in vesele koračnice,! ne žica temnomodra. Ce pa ta-valčke in arije ljubezni. J ko izsesavamo zrak, da se žica Iz tistih 60 mm debelih ^ladi na nič stopinj, ostane leznih palic, ki sem jih gledal, I In • II .— 11 „JtuJlt v_ hlajenjem je žica dobila svojo mehkobo, da se lahko poljub- kako so se v vroči valjarni raztezale kakor ognjene kače V 48mm. 45 mm, 38 mm debelosti, tukaj v mrzli valjarni pa v 6 mm in še tanjše, dokler niso postale vitke za 5 mm in še vtokejše, so sedaj tukaj bakrene žice in bele in temnomodra, kakršne vise v trgovinah in jih kupuje človek, da- prive-že z njimi to in ono reč ter jo tako z žico pritrdi. Z železom veže, kakor bi vezal z nitjo iz konoplje pleteno, ali pa z bodečo čuva prisvojeno lastnino. "Kaiko pa se dela tisto z bakreno galico," sem vprašal. I^fortkiogb^/ .Oh M nOf us* Savefe «o bili okra» «M«® i» *» «UH obilo pntlufc. • m» *• iaírpaiw* •ti Smo if »«ta« v «lubfttn ataaja h« U-(IHamo *e «merom ¿«dna Tajno«« f Nokwe Alp» »*#te »v«d«ti kako *we*i beim • itediti m paSlu, via bomo frag« vol* na racpolagot 4» vaai pofcaieaio. ______ barvano perilo od slabega. Da to prrixkasitar Hréite kanca oblek v koaarrti t op te vode ta par minut. Ako ho voda poba r vila, to «naii. da nWfka vseka*« slabo barvilo. pk> vodo, a at do vo- ^H dne Iri*. Voda naj do S* •rte trto a pertiom rfla vred. Polen it e prsktS a naj .. . j afeo »»ko, da k» imate okra* tri pake ■ Ma aamataiK i to najprej v 4aaHc prevei pe aotri hkrati Te kakih _ _ _ __ T minut prime perila. Pf»J fe „______ ko odtoki te vodo. ¡spirajte, deklet ni vod« i lata. Prvih par ovifeni naj bn v vodi enake toplin* gadnja s ptavilosn I Je takko v hladne JS >H avtkmja ra trahi ja j- te prt W». da bo «oalro na valjarji)» Sirrin /i na j na bodn preve< teani Za veh Ve stvari kot so Wan katt. naj aa atianjaaaat a m a a i « a. NelSteri pralniki de4a>o to a»-f'«mati< no Ks ala da at blato odmori, rabit« a vel, mlačen lu*. (m kaka l*dn M mi nat ga menjajte b naslednja ovijanja nai bodo v bladneiihi vo-dak m lahko raK tudi pri perila, hi rado r«bi harvo. V tem alačajn naj «• ist« ne mati predobro, pa naj aa pere hitro v mlačni vodi Tako pe rilo a« pere pnaebej na roka E la k trika — raki m vaja« po t ra bo — aa tratita j«I PUBLIC SERVICE COMPANY Of NOftTHBRN ILLINOIS no zvija m uravnava. Gledal sem in sem pomislil: "Iz navadne rude-zemlje, spremenjene v sončno zlato, fekoče, zlito v palice, raztegnjeno v žice, razgrete in ohlajene, si, o zemlja-ruda, tako prepojena kemično in fizično z znojem svojega stvarnika, premešana z njegovim trpljenjem, postala blago in stopila na trg. In tisti, ki te bo želel, bo pristopil in vprašal: "Koliko velja?" In plačal bo in šel in ne bo pomislil niti trenotek, koliko človeškega znoja je bilo pomešanega v tisto blago in da je kupil tudi ta znoj... > J) Nepopisno je bilo v meni spoštovanje, s katerim sem stisnil reko človcku-bogu. opečenemu, oznojenemu in silnemu kakor jeklo. * V mrzn vaijami železnih plošč za vsakovrstne potrebe sem se počutil, kakor da sem v u«njami, kjer se izdelujejo podplati in jermeni različnih širokosti in oblik. Težki stroji so stali v vrstah, valji se sukali pola'?tcorablja po predpisu, pokoren se ne iz-poza Mja in ne punta, dobro vedoč, da bi s tem zdrobil samega sebe. Je kakor železen filozof, mrko in molče ozna-njujoč pokorščino. Ce ga človek-bog spoštuje, mu izkazuje hvaležnost z neumornim delom. Z ledeno odločnostjo pa lepo zahvaljuje, zato se temu pridružuje tudi upravniŠtvo. De bi le bilo več takih, ki so pri volji pomagati dobri stvari naprej, pa smo prepričani, da bi bila naia prihajajoča kam pen j a za 1000 novih naročnikov popoten uspeh še pred zaključkom leta. Frank C*etan, Tire HU1, Pa. je poslal dve naročnini ter obračun za naročnino ki oglase v Majskem glasu. To bo za danes vse. Upam, da bom v bodoči koloni lahko že beležil uspehe v naši kampanji za 1000 novih naročnikov Proletarou, ki se prične X. julija in konča...?, dokler ne bo kvota izpolnjena. Na sodelovanje vabimo vse, ki jim je kaj na tem, da se naše napredne ideje širijo. Glasnik teh je Proletarec od vsega začetka. Vei,\i se čutite res napredne, oddolžite se listu za njegove zasluge v zadnjih 37 letih s tem, da ga pomajgiate razširiti. To je najboljše priznanje, ki mu ga moremo dati vsi, ki smo ob njegovi «tram od vsega po-četka, kakor tudi oni, ki ste se naročili in mu pomagali pozneje. Pojdimo vsi nadelo, in uspeh bo tak, da ga bomo vse veseli. "Napremacljiva" nao,s k* ganarala C ra Mar I* pa von B Hot eh, ki *U tila v jata t s« vem i Afriki, ata i daj ne k ja ▼ Angliji. Z a ji asa ja kila vjatik aaaga drugih aaaadkih poveljnikov. Fracaj jik ja a aaiariik« ujatmiatT«. % , ===== da vedeti, da je neizprosen maščevalec, če se njegovo bistvo ne ceni in zanemarja. "Naj ti bo, o bog-človek, moja filozofija, moj svetovni nazor za vzgled," se mi je zdelo, da so oznanjali stroji. "Kakor jaz, ker sem ustvarjen za delo, delam, tako delaj ti, ker si ustvarjen, da ustvarjaš. Bodi pa kakor jaz, neizprosen, če te zanemarjajo in ne cenijo in zlorabljajo. Zakaj zavest veličine je pogoj tvoji svobodi in moči." * Stepal sem iz dvorane v dvorano. V mehanični delavnici sem stopal po ogromnih deblih železa. Zdelo se mi je, kakor da stopam po gozdu, kjer je posekanih in razžaganih nešteto dreves. Mogočni k ran pod stropom se je izprehajal sem in tja kakor za kratek čas, prijel sedaj tu sedaj tam z močnimi verigami to železno deblo, tam oni valj, dvignil in ga kakor pestunja otroka, prenesel na drugo mesto, kjer so ga ustvaritelji začeli obdelavati, strugati in klesati. Stroji so vrti li debla in ostri noži iz najboljšega jekla so, kakor zob miške, strugi i, zajedali in oblikovali, kakor je predpisal človek-bog. Tam zopet so mogočne škarje rezale železo, kakor pisar v pisarni polo papirja, da ga pripravi za zvezek. Zopet tam so velikansko kolo, takozvani '^zaraahač" montirali, skobelni stroji pa so skob-ljali železno koto, da je ostala mlajša in tanjša, vrtalci pa vrtali v Železo luknje, ka^or mizar v les ali rudoiskalci v zemljo. V cevami pa so stroji krčevito, kljubovalno požirali debelo pločevino, jo ob straneh avijali, (krožili vedno bolj, jo predajali iz stroja v stroj ki kakor v tovarni cigaret cigaretni papir, zvijali v cevi. Zadnji stroj je še odstrugal in po-gladil zalita robova in spustil tako gotovo cev na ležišče, da si izmučena odpočije. Zopet tam je tista žareča sikajoča mešanica rezala jeklene plošče in železo, ostro in hitro, kakor mati kruh svojim otrokom. * Sodrug Andrej je spravil svojo kamero. V nji j« ujel in shranil odlomke vsega ustvarjanja v državi robotov, bitij od Človeka ustvarjenih* od človeka negovanih in v nepravilni uporabi človeku konkurenčnih, življenje mu zagrenjajočlh ... Sodrug FVance pa je rekel, kakor bi si oddahnil: "Sedaj si videfl? Tudi delavce, po veliki večini, borce za svobodo človeka, člane SMRJ." Pokimal sem z glavo. Besede nisem molsrel spregovoriti, tako sem bil prevzet od vsega, kar sem videl. Zunaj, ko smo stopili na cesto, sem šele rekel: "To je del vsega ogromnega ustvarjanja človeka, vladanja sveta in narave. Znoja in krvi, zatajevanja in trpljenj^ žrtvovanja in zločinov so polni arhivi teh držav strojev-robotov in človek v svojem poslanstvu je enak bogovom vseh veroizpoved aa j. Zato pozdravljeni vsi, ki ste sodrug i in vsi ki trpite in ustvarjate!" Sirena. tam nekje je divje zavriskala. Zdelo se mi je, da je v rvoji jekleni odločnosti rekla robotom in človeku: "Kosila je čas. Mir mojim prebivalcem-strojem, ti človek-bog, pa marš iz moje države do trinajste ure ..." In bilo je, kakor da je vse poslušno temu ukazu. Stroji eo dbwtali in na cesti se je pojavilo žijrljenje. "Srečno!" sem pozdravil v mislih. Tam na levo je grbančilo hrbet gorovje Možaklja; obronki gore Mirca z rdečimi skalami so me gledali dobrodušno. Mogočne Karavanke s svojim Stolom pa so bile, kakor da čuvajo nad vso okolico. In resnično, v duši mi je bilo samozavestno. Kajti, človek sem. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Pise CHARLES POGORELEC Naše aktivnosti v zadnjih par tednih eo bile sledeče: [a «s. V Chicagu: Cku. Pogorelec 18 naročnin in $5 v 'tiskovni sklad, ki so jih prispevali na konferenci JSZ in. Prosvetne matice v Waukeganu 23. maja. Luka GroMr 2 in Angsla Zaitm eno naročnino. Klub it. 1 JSZ od prebitka priredbe 2%. marca *2S0. Anton Zornik iz zapadne Penne je postal nadaljmh 14 Vi naročnin ter novce na račun Majskega glasa. LouU Barborich nam je nedavno sporočil, da bo agitacijo omejil le na nedelje, ker zdaj dela v tovarni, pa mu vs-led tega ne*bo mogoče posvetiti toliko časa delu za list. Poslal je 14 Vi naročnin, med katerimi je bilo tudi nekaj novih. Zraven je poslal tudi denar za prodane Majske glase pa $3, ki jih je zbral med prijatelji lista. Upamo, da se bo v Milwaukee ju dobil še kdo, ki bo pomagal pri agtaciji, da se nadomesti vrzel, ki je nastala z zaposlitvijo našega rednega zastopnika. Pred par leti je hčerka John Repoluskija, Theresa, ki živi V Chicagu, naročila list svojemu očetu v Wittu, 111. Zdaj se je pa še sam potrudil ter dobil listu dve novi naročnini. It daljnje Calif orni j« je poslal 4 naročnine Andrsw Lsk-ian, naš stari znanec iz San Franc »ca, provizijo pa prepustil tiskovnemu skladu. Anton Podobnik. Big Horn, Wyo„ je obnovil svojo naročnino in zraven dodal še en dolar v tiskovni fond. Iz East Helene, Mont., je podal 4 naročnine Joše MihslicK, provizijo pa poklonil tiskovnemu fondu. John ShumroT, Renton, Wash., je edini v ondotnem kraju, ki je ostal zvest naroč- nik Proletarcu od časa. ko ga je bil dobil upravnik na agitaciji pred osmimi leti. Vedno, kadar obnavlja naročnino, se spomni tudi tiskovnega sklada. Tudi to pot mu je poslal $1. Koiedar in Majski glas pa sem kupil od vašega zastopnika Lukas* Debeljaka iz Seattla, je zaključil svoje pismo. John ne govori veliko .in ne obeša svoje naprednosti na veliki zvon, pač pa stori kolikor more za stvar, ki mu je pri srcu. Anton Blaaidft iz Fontane, Calif., je obnovil naročnino in članske prispevke JSZ. Tam se zdaj nahaja tudi naš France Bizjak, od katerega smo pred kratkem prejeli pozdrav. Pravi, da mu podnebje zelo liga ja, in da se počuti prav dobro. To mu vsi želimo, ki ga poznamo. Kljub temu bi vsi radi, da se kmalu vrne med nas. Za časa pa,', ko bo tam, naj gleda, da dobi vsaj en ducat novih naročnikov Proletarcu v bližajoči se kampanji. HoW about it Francelj? Cleveland, O. John Krebel je poslal obračun za transakcije med njim in upravo za nfft sec maj in zraven priložil tudi 12 naročnin ter naročilo ea članske znamke JSZ za klub št. 27. , Tone Jankovich novce za prodanih 160 Majskih glasov ter $3.60 tisk. fondu. Louis Zorko je ObljSbil, ko je bil tu. da se nas spomni s kakim novim naročnikom, obljubo je spolnil in poslal dve, in to še ni vse, je dostavil, se še vidimo. France Barbač pa je obnovil naročnino in poslal $2 v tiskovni fond. Ludwig Yosey, Pueblo, Colorado, je poslal 2 naročnini in novce za prodane Majske gla-se, «0 po «številu. Provizijo je poklonil*4 tiskovnemu fondu. Pri prodaji mu je pomagala tudi Franc«* Pogorelec in se ji OBETAN KONGRESNI ATAK NA UNIJE V KONGRESU DOVRŠEN (Nadaljevanje s 1. strani.) oposnost, da pridemo v "socializem?. Večina je sprejela spremenjen dodatek, da mora vlada zasežena podvzetja vrniti privatnikom čim nastane v njih spet "normalna produkcija". Unijam slaba prede Glavna in edina briga v teh prerekanjih v kongresu je torej bila le ta, kako obvarovati lastnikom čimvečje dobičke, unije čimbolj ovirati in delavce pa ukleniti kolikor največ mogoče, ne da bi pri tem vse to početje poslancev označevali za fašizem, kajti oni so za demokracijo toliko, da so celo zoper Roosevelta, Češ, da jo ograža. Unijam je po novi postavi prepovedano začeti s stavko v kakršnemkoli obratu, ki ima vladna naročila za v vojne namene. Kdor izmed delavcev ali odbornikov unije se pregreši zoper to določbo, se ga kaznuje s $5,000 globe in enim letom izapora. To torej onemogoča vsako agitacijo za odpor proti kompanji, dočim ista postava ne določa ničesar proti kršitvam bossov in njihne kor-poracije. Dalje, da če se unija kje odloči za stavko, to je, v takem obratu, ki je še privatna svoji-na, mora predlog za stavko odložiti v "hladilnico" 30 dni, nato pa prizadeti delavci tajno glasujejo, da-li so za stavko ali ne. Udarec na politično akcijo Isti zakon Violoča ob enem zelo stroge odredbe proti udej-stvovanju «unij v političnih akcijah. Prepoveduje jim prispevati v politične kampanje in določa kazni za odbornike tistih unij, ki bi kršile to določbo. Na primer, če bi kaka unija prispevala v prid volilne kampanje tega ali onega, se sme njene odbornike kaznovati vsakega na $5,000 globe in z enim letom zapora. Kaj pa korporacij«? Ko je neki poslanec vpil, čemu se ne sprejme za korporacij e in pa posamezne bogataše enak zakon, so ga izkričali. To •pojasni, kakšno demokracijo zastopa zvezni kongres, slično tudi posamezne legislature, m kako vlečejo za nos naivne de-lavc* tisti, ki jim ponujajo samo demokracijo, namesto da jih bi učili, kako se naj tudi bore zanjo. Kapitalizem, ki ga branijo, namreč ni demokracija. Berlin se hvali, da je pokosil pol milijona Rusov , Berlinski radio je v sredi junija sporočil svetu, da so nemške armade na Kavkazu pokosile nad pol milijona Ruaov. Bitke so trajale okrog tri tedne. Rusi so pravili le o nemških izgubah, a je kajpada kaj lahko tudi Berlin v pravem, ker kjer je tepei, to ranjeni in ubiti na obeh straneh. » - é • Predsednik Roosevelt je dne | kateri skuhajo vso to jtaljjan- 11. junija Italijo znova pbva sk<> maso predstaviti za Žrtev, in faäl- - 1 1 1 ^ " ' vojne. bil vreči M^*61inija '.eni in se umakniti iz Zagotovil ji je, da si bo po strmoglavi jen Ju fašizma lahko s-vcbodno izbrala novo vlado, zavetniki bodo z Italijo pravični m z njihovo pomočjo bo spet postala ud družbe poštenih,' dostojnih narodov. Vabil in obetani te vrste je biro že mnogo iz Washingtona in Londona. Nekateri so ji rekli,, da zadostuje, ako H bi Muvv^olinija in drugih pro-Hitlerjevih fašistov ter jih nadomesti s takimi, ki bodo naklonjeni zaveznikom. Njim ni za odpravo fašizma v Italiji. Glavno je, da se da slovo pro-neraškemu režimu. Taka vabila je med drugimi Zelo kritiziral vnanje-politični urednik (foreign editor) čikaških Daily News Carl binder. Odobrava pa Rooseveltu, ki ^e Italijanom poudaril, da bo njihova država sprejeta v družbo dostojnih dežel šele ko se ¡znebi fašizma. nad ka(ero vihti bič Mu*wolini s pomočjo Hitlerja. Kdor ni pozabljlv, se lahko spominja, da so tipti ameriški in angleški krogi mnogo let tudi o Musso-liniju samo pohvalno pisali. Zelo so si prizadevali, da bi se ne umešali v njegovo in Hitlerjevo intervencijo v Španiji uspeli so. še sedaj postopamo s fpanskimi loj a list i kot da so bili oni zločinci v civilni vojni, ne pa fašisti, ki so z dobrohotno nevtralnostjo demokracij vrirli špancko republiko. Pomagali so jim vsled bojazni, da postaja španska demokratična republika nevarna kapitalizmu v špahijf. Zelo dobro bo, Če se Italijo izvabi iz vojne. Zmotno pa je, „V kdo pričakuje, dd bo potem kar sarnoposebi postala demokratična. V nji bo tudi po pad-dučeja isto prebivalstvo, ki eu je orilo navdušenja ob napadu na Etiopijo, ki je prirejalo demonstracije za fašizem v Španiji, ki je odobravalo napad na Francijo in se veselilo zahtev IVai eni, ki delajo razliko za Nico, Korsrfko, Tunizijo in mc.I italijanskim ljudstvom in -za francoske kolonije v Afriki. i? uitalijansko ljudstvo je o- njegovim režimom, so hote ali pa nevedoma v zmoti. Oni v svoji propagandi za izvabltev Italije iz vojne vztrajno trdijo, kot da je italijansko ljudstvo žrtev Musaolinija proti svoji vel ji. Delajo vtis, kot da j<3 ljudstvo protifašistično, le režim, ki se mu je vsedel na hrbet, je fašističen. Čim se ga o-trese, pa postane Italija demokratična in London ter Wash-ington ji nemudoma sežeta prijateljsko v h>ke. Omenjeni urednik, ki razmere v Italiji dobro pozna, ni tako naiven. On smatra, da kolikor je imela Italija demokratičnih politikov, jih je v enaindvajsetih letih fašizma uničila, in med tem so se vzgojili drugi, ki prisegajo zgolj na fašizem, med njimi prav tako tisti fašisti, ki so iz enega ali drugega vzroka proti svojemu dučeju. če )ga vržejo in oni sestavijo novo vlado, bo razlika le ta, da postane fašistična Italija Angliji in Zed. državam prijazna, namesto sovražna kot je sedaj. V 2i; letih fašizma v Italiji je prišlo iz njenih šol že veliko otrok, vsi fašistično vzgojeni, in vsi so se v njih naučili smešiti demokracijo. Oni si jo predstavljajo za nekaj, čemur bi se lahko reklo "degeneraci-"pomehkuženost" in Poleg vse te mladine je bilo fašistično vzgojenih milijone drugih prebivalcev, bodisi s pomočjo časopisja, gledišča, da, tudi s pomočjo cerkve ! Kar naenkrat pa nam ne-======= ja", "laž dobravalo najpad na Jugoslavijo in se radovalo pridobitve Dalmacije, province Lubiana in sanjalo o novih sijajnih italijanskih zmagah in novih pri-dobitvah. Ta masa si bo morda dala po padcu Mussolinija volilno pravico, toda s tem ne bo še demokratična. Slovenci na Prtmoraketn vedo iz izkušenj, kakšno je to ljudstvo, ki ga sedaj zavezni-propagand isti milu je jo in ga proglašajo za povsem nedolžno. Proti Slovencem v Trstu je zadivjala italijanska masa —■ seveda ne vsa, a vendar toliko, da ji lahko pravimo masa. Bila je pijana fašističnega navdušenja zato, ker ni pojmovala ne demokracije, ne civilizacije. Edvard Benes je napravU s svojim nedavnim obiskom v tej deželi v vseh kro,'gih sijajen vtis. Stvar čehoslovaške, za katero deluje, je ??pet veliko pridobila. Beneš je demokrat po prepričanju, veruje v socialno pravičnost in kot tak se veljavil v društvu narodov in kot član vlade ter predsednik čehodovaške republike. Bil je v tej vojni med prvimi državniki, ki je neomajano veroval v iskrenost politike sovjetske vlade in Stalin mu zaupanje vrača • z zaupanjem. Kakšna razlika med Čehoslo-vaško zamejno vlado in jugoslovansko! V prvi ljudje, ki so demokrati, politiki širokega obzorja in razumevanja, v dru- gi ozkogrudni malovaški politiki, ki jim je demokracija le na jeziku, državništvo pa španska vas. Benes in Jan Masaryk se Z drugimi demokratičnimi Čehi in Slovaki trudita oteti njihovo deželo iz fašistične tiranije in republiko obnoviti s še širšo demokracijo in socialno zaščito kakor je bila. člani jugoslovanske vlade in drugi njeni ka-marilci ipa i*e ukvarjajo s spletkami, s politiko velesrbstva, z intrigami med sabo, odbijajo naklonjenost Sovjetske unije in se s svojimi prerekanji zaradi kraljeve ženitve smešijo v zavezniški javnosti. Jugoslavija gori. a v n vladi pa se je skoro dogodila "velika .kriza" vsled vprašanja, ali naj se kralju Petru II. dovoli, da se oženi, ali pa naj poroko odloži do konca vojne. Zmagala je slednja struja. Peter se ne bo še oženil. Tudi ta slučaj je smešen in ob enem pek a zu je nesmiselnost vzdrža-vanja trotov, ki jih označujemo z besedo "dinastija". Ako bi kralj Peter hotel postati legendami ali pa tudi resnični junak, bi šel rajše med Mihaj-loviceve četnfke in jim pomagal v. bojih. Njegov oče se ni bal fronte, 19-Ietni et m *+><* \ » ji v »•i # « SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DfcUSTVA. DESET . ČLANOV(fC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČIT* SI DNEVNIK I $ Naslov «r list ¡rt tajništvo je: * 20.17 So. Lanndnlc Avenue ^ resnični Stalinovi nasprotniki, ali pa zgolj iz predsodkov «oper vse, kàr se dogaja pod njegovim vod je ltalija ^ ftila je bilo v tej akciji prav malo ,a dicer y minulih par aktivnih. Ce bodo v bodoče malih «tnj^ ,hii7!ll Ttmfczii«. bolj delovala, odvisi od njih. Popolnoma jim odobravam, Fašistične smernice pa so ostale. Od oficirskih "revolucij" tudi ni kaj drugega pričakovati. malih otokov blizu Tunizije, napadajo ji Sicilijo ter tudi mesta v nji sami, a drugače se dcbro drži. Da-li bo mogla pod tolikimi pritiski kaj dolgo vzdržati, o tem si takozvani veščaki v za- niso edini. S^fA*11 ne bo preveč trpela. da - jo ustanovili in upam, da se bo potrudila storiti za to stvar veliko dobrega. Dela je veliko za vse. Nikakor pa ne bi b'l l* b' ustanovili po vein UIAUZVAIli v V Tunitiji J, bilo ujetih ka- d^^afo zato, da bi dn, da se MuasoU- gi kljubovala „ vIaidni sist lahk vsak Tudi za relifno akcijo je po- ... trebno fim bolj delovati. V sta- razsu/e' dr.u«' fa. da rim kraju bodo potrebovali ^ ahk<» P* ™ n^gU, predvsem hrane in obleke. kih 100,000 italijanskih vojakov ali tako nekako. Tisoče izmed njih je bilo pripeljanih v jetniške tabore v Zed. državah, veliko v Indiano. Ko so ujetniki čuli, da so v Indiani, so mislili, da so v Indiji, a so kmalu dognali, kje so. Pred- Kje so. Kred- Zanimamo se tudi za farmo vsem po ameriški hrani, kakr- SNPJ in nekateri člani imajo šne v Iialiji ne dobe niti najboljši vojaki. Zanimivo je, da so med temi jetniki v Ameriki tudi Slovenci iz Primorske, ki so bili z Italijani vred zajeti v Afriki. SANS je sklenil, da jim bo pomagal iz taborov na slovenske farme v Ameriki. Upajmo, da se mu bo namen posrečil. Kajti vojaki slovenskega rodu v italijanski armadi so naši zavezniki, ne sovražniki. Veselilo jih bo. če bodo spoznali, da so nam tu kot prijatelji, katere je vrgel imperializem v italijansko armado po zavezniški, ne po njihovi krivdi. Nekaj o vojni in o raznih drugih rečeh cieveland, O. — Vzrok, da se v našem Proletarcu kot "ve-čen popotnik" večkrat ne oglasim pač je, ker so nas vse zaposlili drugam. Treba je kaj storiti v prizadevanjih za zmago in vrh tega delati za preživljanje. Niti v Prosveti se ne ogla-1 šam tako pogosto kot včasih. Vendar pa poma-gamo kjerkoli moremo. Tako mora "večni popotnik" storiti kaj tudi za domačo kulturo, nabirati prispevke v relifni sklad JPO-SS. poleg vsega tega pa je treba opraviti še razne druge društvene posle, ali pri tej in oni ustanovi, da ni človek nikoli prost. Dela te vrste nikoli, ne zmanjka in ga imš v izobilju vsakdo, ki hoče na tej ali oni seji pritrditi, d« "prevzame". S prevzemom a pomeni prispevati ure irt ure časa. V našem okrožju i mimo podružnico JPO-SS št. 35, V kateri tajnikuje od začetka Jos. ftiin, predsednik sedaj pa je Joseph TeHbižan. Dumu pomagamo vsi, ki smo aktivni, in tako lahko rečem, da je omenjje-a podružnica res uspešna. Le a so oni, Vi delajo, vedno eni I« isti v skoro vseh naših akci- J Dum imš navado predložiti «teji kako idejo, za katero je treba akcije, in ako jo čl«wi^o odobri, je treba odbora, ki delo prevzame. Durn prevaame in dela. tako vsi tisti, ki niso le molče za dobro stvar. Včasi se oprimemo v svrho 1 precej dela s to stvarjo, ker •nočejo, da se jo zanemari. U-stanovljena je bila nji v prid posebna akcija in kd^>r bo vprašan, da naj v nji "s kakim kvodrom pomaga, mu priporočam, da to stori. Dne 20. junija bo na to farmo izJet, kjer se bodo udeleženci lahko več pogovorili o stvari. Ker bo letos piknikov-bolj malo, je priporočati, da se ljudje saj tega u- deleže v čimveČjem številu. * čitam, da prične Proletarec 1. julija s kampanjo za tisoč novih naročnikov. Koristno in potrebno je, da se prične s to akcijo. Za njen uspeh ni treba drugega kot agitatorjev in pa takih prijateljev lio^a, ki mu bodo pridobili saj po enega ali dva naročnika. A kot sem omenil že pr-Ija. V Jug-oelavui je najprej povzdignila Pavelica na Hrvaškem in Nediča v Srbiji na kvi-zlinška me«ta, potem pa je začela širiti svoje laži ® namenom, da zaaeje čim večje sovraštvo med posameznimi deli ter ustvari smedo, iz katere bi za Jugoslovane ne bilo izhoda. Ce smo prepričani, da mora biti osišče popolnoma poraženo, ni dovolj* da izgubi bitke na boječih, ampak se mpra tudi uspeh te propagande preprečiti. Nacizem trdi, da je Jugoslavija zavedno razbita; mi moramo dokazati, da so Slovenci, Hrvati in Srbi na delu za novo Jugoslavijo; fašizem razdvaja, mi moramo spajati; osi3če seje sovraštvo, mi moramo krepiti bratstvo, s Noben del Jugoslovanov ni sam zase dovolj močan, da bi se mogel uspešno razvijati v novi Evropi. Avtonomija je vsakemu deJu potrebna, da more neovirano razviti svojo kulturo. Toda gospodarski razvoj, brez katerega je kulturen napredek nemogoč, bo zahteval velike skupine in interesi vaeh Jugoslovanov bodo najbolje zavarovani, če • vstopijo kot organizirana skupina v večje enote, ki bodo po zmagi Združenih narodov neizogibni Stranke so bile pred vojno in bodo po irjej. Kjer jih ni, je jasno, da ni demokracije. Toda sedaj je na kocki obstanek naroda. Vsem Jugoslovanom brez izjeme grozi popolno uničenje in zato je dolžnost vseh strank in skupin, da se združijo za rešitev in za poraz «kupnega sovražnika. Zed. države dajejo v tem o-ziru vsem svobodoljubnim narodom sijajen z^led. Tukaj imamo demokrate in republikance, delavsko stranko, socialiste in še drugre skupine. Vsaka vztraja na svojem programu in svojih načelih, toda v boju za ohranitev teigia, kar si je narod priboril s krvjo in znojem, ni raglike med njimi. Brezpogojna kapitulacija sil teme je njih skupni cilj. Mnogo napak je bilo storjenih v preteklosti. Zgodovina bo sodila e njih in mi se moramo učiti, da jih ne ponovimo. A sedaj ne srnajo ovirati našega dela za osvoboditev, za katero teče kri naših bratov in sester. Od noveli« sveta pričakujemo varnost za naše otroke in otrok otroke. Pokarati pa mu moramo, da smo zreli in vredni enake svobode, kakor jo želimo vsem narodom, ki se zanjo borijo. Usoda nam je dala dom n% Balkanu in tam moramo živeti—Slovenci. Srbi in Hrvati .pa ostali naši sosedje. Potemtakem si moramo urediti ta dom tako, da bodo vsi uživali enake pravice pri agradbi novega sveta, i» katerega izgine strah pred večno negotovostjo.' Živela svoboda in enako-pravno i v novi Jugoslaviji I Živela demokracija n-pa. Pa.,.$18; št. 15, Springfield, 111., $8.10; št. 22, Midway, Pa., $12.09; št. 31, Pueblo Colo., $12.40; št. 32, Cleveland, O., $6; št. 33, Bridgeport, O., $50; št. 44, Traunik, Mich., $100; št. 57, L'Anse, Mich., $13. V istem tednu je poslalo dr. ¿t. 335 SNPJ, Auburn. 111., I *p prispevek v znesku $42 in slovenski dramski klub "Zora" iz Puebla, Colo., pa $5. Ko so dne 6. Junija Združena sloven-ka društva v New Yorku obhajala pod gostoljubna rtreho Slovenskega narodnega doma v Brooklynu, N. Y.. Današnje zborovanje izre- Slovenski dan, se je nabralo ka zaupnico SANSu, oziroma $200 za SANS. To vsoto roio izvrševslnemu odboru ter se prejeli dne 8. junija, zanaša, da bo vodil politično s Stanki in gibanje v prid našega naroda prireditve v domovini; ker narod sam ne more zdaj govoriti v zunanjem j. *noa' f* Jej>nreai svetu v tem oziru, moramo govoriti zanj mi tukaj in am° si ziato kot svobodni in enakopravni državljani Združenih držav izvolil» Slovenski ameriški narodni svet, da v našem Sft* v ^ t.^ gag* n. vini. la podružnica št. 1 v Detroitu, se je kljub zoprnemu vremenu dobro obnesel. Udeležili so se ga tudi rojaki »z Kanade. Glavni govornik je bil nai predsednik Ktbin Kristan. Pod mitnica št. 2, Chicago, vi x x ti * i oí» o pol o«smih zvečer. Nasa zelja je, aa uodijo aio- piulrn^niru * venci v domovini nazaj svoje pravične narodne meje v Fri-morju, na Koroškem in v Prek-murju, kakor je to že naglavno v kongresnih resolucijah, sprejetih v Clevelandu 5. in 6. decembra lani. O vladi v bodoči Sloveniji sicer mi kot ameriški državljani ne moremo odločati, kakšno obliko naj dobi, a iskreno pa želimo, naj bodo imeli Slovenci pravico in svobodo, kakršno zagotavlja Atlantski čarter in po kateri si bodo mogli postaviti vlado, ki bo votrezala željam najširših plasti naroda." Nato se v resoluciji zboro- KAMPANJA ZA 1000 novih naročnikov PROLETARCÜ se prične 1. julija j POROČILO O FINANČNEM STANJU SANSA 31. MAJA 1943 Qtieocs v banki (4,508.77) in aa roki <921.93) 30. aprila Dohodki v maju: Podružnica *t. 1, Detroit, Mich........................... .....9 " " 3. Pittsburgh, Ka............................... " g. Wul 6l«wWn, Pa........................... " Willock, Fa. .................................... M H 1Ç, W#at Aliquippa, Pa........-............. " 1®, Spring-field, U1.............................. " lfl, Aurora, Minn....................-...... H "17, V n ion tow ti, Pa.............................»... M " ti, Cleveland, O. ...»..........-................. " 22, Midway, Pa..............L.................. " 24, Virden, HI............................. ...... " 2H, Coneinaujfh, Pa............................... " 32, Cleveland, O...........................1........... " 33, Bridgeport, O.............................. '! 36, Gary, Ind............................*........... " " '¿H, Acmetanea, Pa............................... "43, Pueblo, Colo. (At. 7 KSKJ).............. " " 45, ShoboyKan, Wit. .............................. " 40, Brooklyn. N. Y.......................... M 4J, Puetblo, Colo. (It. 21 SNPJ).......... " " 49, Lt Salle, III................................. " " 63, Johnstown, Pa........................... Slovenska narodna podporna jednota, Chicago, 111. .... Federacija SNPJ, Bart>erton, O..................................... Druétvo it. 490 SNPJ, Chicago, 111................................. Cljni draâtva It. 162 SNPJ, Paliaade, Colo................. JPO-SS it. 32, Chicago, ill. ........................................ Prireditev ceikve bv. Štefana, Chicago, III................... Aujiuat in Marion Crura, Chicago, 11L............................ Alex Skerly. Export, Pa................................................ John Petkoviek, Kokomo, lnd.................—................ John Kobi, Duluth, Minn................................................ Rose Sajovic, Chicago, 111----------------—......................... John Germ, Pueblo, Colo. ............................................ Johana Zupančič, Pueblo, Colo. .................................... Frank Bo;tx, at.,. Puetblo, Colo...............-..................... Martin Kraaoviih, Pueblo, Cok>................................... Frank Krashal, Pueblo, Colo________»............................... John Rua, Pueblo, Colo.................................................. Za knjitico "The Problem oi Trieste"...^...................... 94,630.10 100.00 87.96 13.80 8.18 10.00 8.60 60.00 13. ou 200.04) 29.47 4.67 327.15 6.00 17.60 12.00 50.00 100.00 25.90 12.85 5.00 300.00 143.0tf 1,000.00 10.UU 6.95 26.50 37.50 25.17 10.00 18.75 10.00 3.00 25.00 5.00 2.00 2.00 1.00 1.00 1.00 3.25 Skupni dohodki. $2,714.3!» $7,244.42 K*r primanjkuje ladij, »i Zed. driae« pomagajo i pošiljanjem "aubega" mleka, •'»uhih" jajc i» tudi rama druga iivila — smanjiujejo v oksogu ia v teži • tam. da •• ia «jili »ume voda. Dekla aa gornji aliki ima v aai roki ducat a^aaik jajc ia ▼ drugi p* paket, v katar«m ja ravnotako ducat jajc, ia katarík pa ja vaata voSa m »o »premenjena v jajčni prak. Kuharji v Angliji, ali ▼ Afriki, v kuaiji in kamor aa a« jih pošilja, jih »premen« v jajčna jadita • primotmi ivcm voda ali ka-Lar la določajo, navodila, la primerjanja valikoati gornjih dveh pahatov lahko vidita, kaliho proatom — prihrani ua ladji iu koliko vač blaga — lahko poailja preko morja, kar ao iivila praparirana a tam, da ja ia njih vaata vaa nepotrebna tala, ta ja, voda. Vaadar pa v Angliji pravija, da ao •vata jajca Koljaa kot pa tiata, ki jih dahivaja v praaku. Izdatki v maju: Stanarina xa urad....................... ...................................$ 60.00 Tiakorvine ..............................................-.........................35.50 Pisarniške potrehtfiae ..........................................-..........26.52 Telegrami in telefou...~.................................................20.28 Uradnikova plača ........................................................169.25 Luč v uradu.....................................................................................................................100 Poštnina .................................................................. •• 4.64 Kli&ej k Cokov^ broAuri..........................................................................15 00 Naročnina na angleške revije....^.............i........................... 33.00 Strolki predsednika va delo v New Yorku in Chicagu 225.00 Skupni isdatki. ..........-.......................... . Ročna blagajna.........—........................ Bančna bilanca 31. maja.—................... 580.19 18.92 6,654.31 $7~244.42 Podružnica 9L 33, Bridge-port. O., ima s>ojo prihodnjo jejo dne 6. julija ob treh popoldne v druttevni dvorani na Boydavillu, O. Četrta seja našetfa izv^ševal-nega odbora se je vriila dne 12. junija v Chicagu. Referendum v Ameriški bratski zvezi glede zavarovalnine vojakov Nova doba. Glasilo AmetH-riAke bratske zveze (prej Jugoslovanske katolike jedno-te) oznanja splošno glasovanje za ustanovitev patriotične-ga sklada. Po pravilih ABZ se plačuie članom, ki padejo v vojni, toliko kot 'Znaisa njihova rezerva. SploAna želja je, da se to«spremeni v polno vsoto zavarovalnine. Računski izvedenci pravijo, da ji utegne to škoditi na solventnosti, če se dogodi več smrtnih slučajev kot pa predvideva lestvica, ki temelji na povprečni umrljivosti članov. V vojni tako merilo ne drži, ker kličejo k vojakom take, ki «o najbolj zdravi in v najzgodnejši moeki dobi. Vpra&anje, o katerem se bo glasovalo v društvih ABZ do 2. avtgusta, dok>ča, ali so čJani za ustanovitev posebnega sklada, iz katerega se bo plačevalo posmrtnine vojakom, in kdor glasuje pritrdilno, bo ob enem glasoval za 25c izredne-k a asermenta na meoec v ta namen. , , Ta aseament bo trajal doktor bo Vojna in nato fce 6 mesecev po sklenjenem miru, namreč ako se članstvo »zreče 7a predlog, oziroma tozadevno resolucijo gl. odbora. I«ta resolucija ob enem določa, da se, če bo sprejeta, prenese to rednega poamrtnin-skega sklada, ki ima precejšnjo rezervo, $150,000 v po-smrtninski sklad za vojake, ki se ga označuje za "patriotični sklad". To sploAno glasovanje se je pričelo 2. junija in bo trajalo, kot že omenjeno, do 2. avgusta. To, da se za vojaki, ki bi umrli aii pa padli na bojiščih plača polno potmrtnino, je dober sklep, pravi resolucija, a ob enem opozarja na motnost prev^okih izplačil, na kar ae v vojni mora računati in v ta naanen pa plačevati izrodni asasment v ta namen. Pravila skoro vseh podpornih organizacij in privatnih zavarovalnic so določala, da se posmrtnin ne plača v gotovih slučajih, na primer, če gre član pod orožje in se bori z 0-rotjem, ali de je gasilec, ali stražnik, in ¿e celo za premo-garje so imele težke omejitve skoro vse organizacije. V ABZ menijo, da bo resolucija, predložena na splo&no glasovanje v prid polne posmrtnine vojakom, sprejeta t veliko večino. Klub st. 49 JSZ spremenil datum svojih sej Cleveland, O.—Vljudno vabim članstvo kluba ¿t. 49 JSZ, da se udeleži redne mesečne seje prihodnjo nedeljo 20. junija v Slov. delavskem domu na Waterk>o Rd. Prične se ob 9.30 dop. Datum sej smo spremenili zato, ker se jih mnogi vsled nočnega dela niso mogli ude-eževitti. Upam, da bodo seje kluba odslej dobro obiskane. A. J., zapisnikar. Mike Černe v življenju mnogo pretrpel Iz Willarda, Wk, smo dobili sporočilo, da je dne 6. junija umrl Mike Cerne. Bil je star 76 let. Doma je bil iz Hrastnika, iz "kraljestva premoga", kakor je one kraje označeval nad delavski pisatelj Ivan Vuk in enako Anton So-liskar. Pokojni Cerne je živel v A-moriki 33 let. Tu izapuAča ženo, tri sinove in tri hčere. življenje mu je bilo -zelo neprijazno. iPet let je bil mrtvo-uden in tri leta je bil toliko srlab, da je bil domala ves čas v postelji. Po naselitvi v tej deželi je delal okrog 10 let v premogovnikih v Kanaaui, nato pa sc je odločil za farmo, fcivel je na nji 23 let. Bil je avest naročnik frole-tarca že prilično let. Njegovim sorodnikom na*e sožalje. Pregled v»eh dohodkov ia irdatkov ta organiaacija: Skupni dohodki od 6. dec. 1942 do 31. maja 1943 ...................$9,705.58 Skupni izdatki od 6. dec. 1942 do 31. maja 194;? ................... 3,041.35 Bilanc« .:.................1...............-..........................^$(^664.23 Joaaph Zalar, blagajnik Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik. Kaj pravzaprav je "komunist"? Clan vrhovnega sodišča v New Yorku John F. Carew je dne 8. junija izjavil, da je vsak komunist zločinec že zato ker je komunist» Kaj pravzaprav je komunist, tega pa cmcnjeni sodnik ni mogel raz-tolmačiti. Sodnik je v napačnem, ker večina tistih, ki so zares "komunisti", taje da so kar so, sopdtniki pa mu ne bodo storili nikakršne škode. ~ Ovce nadomestijo delavce V Pasadeni v Californiji so mestni očetje sklenili, da ker manjka delavcev, jih v parkih lahko nadomestijo ovce. Jedle bi travo, ker ni delavcev, da jo bi strigli s stroji, obirale bodo (grmičevje in grizle plevel. Tisti, ki se na ovce razumejo, pravijo, da so one v tak namen izelo slabo nadomestilo, ker ne delajo po navodilih, kakor človek, ampak se lote naj-rajše tistega kar jim najbolj ugaja. Morda so se učeni mestni svetniki od tedaj že premislili, a v zadregi so fte vziic temu, ker »o Japonce b Californiji izgnali, Mehikanci pa se upirajo. Ovce pa ne razumejo drugega kot to da hočejo je*ti in se ne brigajo za navodila in napise. Z ničemer ne koriatite Prole tarcu bolj kakor a pridobivanjem novih naročnikov* Ali smi zmagali v Afriki? Da, zmagali smo, ker so morali Nemci in Italijani odložiti orožje. Marsikdo v Zed. državah in v Angliji, in posebno 5e v Franciji meni, da smo pozabili na demokracijo in vsled tega ^zlic zmagi izgubili Vojno, kar se Afrike tiče. Ce bomo e-nako nadaljevali v Italiji in silili dan za dnem Rusijo, da naj postane čimbolj konservativna, potem ne moremo upati kaj prida boljAega kot kar se je svetu vzlic zmagi aavezni-kov dogodilo v prejAnji vojni. Žrtve zračnih napadov Na vsakih pet ubitih ali pa ranjenih angleških vojakov na bojiščih sta bila v Angliji ubi-a ali pa ranjena dva civilista. V prvih treh letih vojne je ijilo ubitih v Angliji v napadih i/, zraka 48,733 civilistov, 57.-7K3 pa ranjenih. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra> dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi io George Marchan HM ...........Ml......... PRISTOPAJTE K ; : SLOVENSKI NARODNI j I PODPORNI JEDNOTI ; I NAROČITE SI DNEVNIK > ** Vlagajte del tvojega aaalu-zka v vojne bonde. S tem pomagate vojnim naporom tvoje dežele, ne da bi od tvojih vlog kaj isgubilL. . |L__J__Zli 'DRŽAVLJANSKI I PRIROČNIK nova knjiftica. s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI BR2AV-LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri iapitu ia dritvljtn-stvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj vainih letnie.U tgodovine Ze-dinjenih driav, v III. delp pod našlo-vom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih driav, Lincol-nov go\or v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenib driav in Poedine drlave. Caaa knjiiici ja aasso SO coatar a poštnino vrad. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca • 2301 SO. LAWNDALE A VE.. CHICAGO, 1LL. 99 I Stana aa eelo loto $«.00. • ] pol Uta $3 00 ; Ustanavljajte nova druitvt. j I De^at članov (ic) je ti^ba 7.a I novo društvo. Naslov xa list in xa tajništvo je: ; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. .........».....i.........» Dr. Joho J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 26th Mreet T#d. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M (Except Wed. and Sun.) 6:30 to S:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Rrft. 2219 So. Ridf*way Ava. Tal. Crawford 8440 If aa anawar — CaS Anatln 5700 i Na zabavah, aejafi in drugih priloinoatih ta apomnite tttkov nega tklada Proletarca. BARETMCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ►MMUMUMMIIIMMi:^ A Yugoslav Weekly Devoted to the Interact of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau proletarec EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1866. Pakliekad W««klf a* SMI St. Lawadale Ave. CHICAGO, ILL., Juna 16, 1M3. VOL. XXXVIII. The New World We're Fighting For THE MARCH OF LABOR Labor it fighting for a new world—•* w>rld w'ere all men, all race« and all nation« have a chance to rise to their highest an i give their best; Labor ia fighting for * new wirld that la irce from greei, the materialism and the hate that have brought ua where we ~re today. Selfish human nature ia the real bottleneck—and we will get the new world we are fighting for only when human nature is driven by a force Rreater than power, profita, pleasure or position. It's good at a time like thia to remember t h o. t Keir Hardie and the great fighting pioneers of the labor movement were alao great fighting Christians. They knew that human nature must be changed as well as human conditions to build a new world: A world free from the bondage of fear, hate and greed. A world where sanctity of the home is guarded against the assault of tyranny from without, and the sabotage of selfishness from within. A world that personal, professional and public life Is based on the moral foundations of honesty, unselfishness, clean living and service. A work) whose commerce is based on the truth that industry was made for man—not man for industry. A world whose leading nations set such a standard of personal, professional and political morality that they have the right and the authority to expect it of all nations. A world in which every race and nation is enabled to rise to its greatest and give its best. A world where individuals put their nation's interest ahead of their own and nations put the world's interest ahead of their own. A world where men are free to obey the dictates of their conscience. A world whoso entire economic life is governed by the principle "if everyone cares enough and everyone shares enough then everyone will have enough." A world where God ia restored to His rightful place as the directing force in the life of men and nations. Such a program gives the uniting philosophy for labor and answers the theories of super-race, super-class, and the almighty dollar—with true democracy based on equal rights and equal responsibility. It is labor's world war waged ceaselessly over the years. Coincident with our military victories we must also gain the victory in this battle for Moral Re-Armament if we are to build a world where the nations will live in harmony together. This is the workers' real security.—The Montana Labor News. /S3] V$CAMC»rS Llttft-ATlON FROM VIRTUAL BONOAGt WAS i mcr-^o BY rut upturn S t AM iN'S §IU,i«Tfc» OOCID »M CONo «t SS « rai ANO Br Puts, S« Vr* VÍA* maiW S,**l vam (Ur m« vouta»* -aw AU.OFOa*AHl£ÄO LASO* trau*»«* ONLYUNION #AAoa -•«s kAaat «nt« THAT NEXT HAT TOuNeeo. ****** FIRST cas* «s a ICARO al tOCAL« , PtUMSSRS ÏTRAMSrrrtRS' U*lON French Renaissance Now we have not only brave Frenchmen fighting and dying for the Allied cause. We have, as well, politicians making noble French speeches and playing somewhat less noble tricks on each other. The love of France runs strong, but the love of each factional leader for his own way runs even stronger. In short, this is France reborn. Some may be disappointed. There has been much talk about the learning of lessons, about the possibility that Frenchmen would hereaafter learn to compromise, to view issues calmly, to develop large and tolerant political parties along fundamental cleavages. In the goings-on of de Gaulle and Giraud in Algiers there is little promise of all this. But there is abundant evidence to show that France, through all her tragedies, has retained to the full of her ancient qualities. For this there are many to give thanks. It is now easy to understand why the Allied military leaders preferred not to hsve General Charles de Gaulle visit Africa before the end of the actual fighting. Now there is time for such maneuvering for political position as is taking place. Under these conditions there is every prospect that the new Executive Committee of the French Empire will, finally, be duty constituted and that it will be given formal recognition by the British and American governments. Then we shall have genuine French government rmong the Unitad Nations, an authentic French administration to take control of liberated France and a French delegation to sit at the peace table. More important, there will be an officiaUy recognized symbol about which the revivified nation may rally and aurge back to its ancient spirit, iU ancient place, its ancient character.—The New Leader. THE RETURN OF JOHN L. LEWIS There are many persons, inside and outside labor spheres, who are inclined to the thought that John L. Lewis is returnii^r to the American Federation of Labor the better to wage war on President Roosevelt and his Administration. Within the A. F. of L., they aver, Lewis may find some hard-bitten anti-New Deal allies who might help him continue to fight the President's domestic and foreign policies. Still others are inclined to view the Lewis return to the "house of lsbor" as a definite setback to prospects of unity between the AFL snd CIO. Even during the heights of his feud with the AFL, it is ssserted, Lewis was never as bitter towards it as he is today towards the CIO which he regards as a haven for some Communist-captured unions, a situation, by the way, which not so long ago he, himself, had helped to create and foster. With Lewis back, it Is argued, that bloc of opinion In the Federation which believes that It might be possible to wean the stronger bodies —the auto workers, the steel workers, the rubber worker*—away from the CIO snd induce them to join the AFL without taking along the smaller and not too congenial groups, would become materially strengthened. As we see it, the suggestion that John L. Lewis has decided to rejoin the AFL in order to convert it kto a Report) 1 »can stronghold for 1944 or into a weapon of offense against the President, is uns\ -.t Rep. Van Winkle woke with a start, to find hia beard tangled around the bedpost. "Must have overslept," He grumbled. "And where did this beard come from? Must be thst fellow in the White House. I warned 'em graaa would grow in the streets. But I didn't know it'd grow on my chin."j He rubbed his eyes at the sight, of so many uniforms, as he hurried ' through the streets. "Regimentation, that's what it is," he murmured. "Why, he's even putting the people in uniformsT* But Rep. Vsn Winkle felt at home again when he got to Congress. He launched St once into one of his fsvortte speeches. It was full of well-seasoned cracks about New Deal professors," "crackpot bureaucrats" and "communists policies." He felt he rose to new heights as he denounced "social reforms," governmental subsidies and "toadying to labor." it worried him a little that someone laughed when he referred to this year of 1933." He heard a stage whinperj "That guy must have h' asleep ten years. He doesn't k there's s war on snd thinks thitf 1966." . But he recovered his composure as one Congresaman after another rose sfter him to talk very much like he had. *If I've been asleep, I'm not the only one," Rep. Vsn Winkle comforted hhnseif ¥ Ta wake up sortie of the Rep. Van Winkles to the realities of 1043, let's raad them some findings of a recent Fortune magasine survey of public opinion. It reports that 70 (per cent of the persons Questioned think President Roosevelt Is doing a "good" job of r is 4. running the way; snd that even in his domestic polhies, 56 per cent think ha ia doing a "good" job, SI per cant rate it "fair,? and only 11 per cent think it "poor." Bt)t what tta£»eop)e think of Congress is quite a different story. Only 26.691 think' Congress Is doing s "gopd" Job of helping to win the war; call it "fair;" snd 17* ssy Congress is doing a "poor" job. * Yet many Congresmen are so asleep to the real issues of America at war that they interpret the "absentee" elections of 1042 (when millions of progressive voters were ka.it from the polls by srmed service or war work) as a mandate to revive the anti-New Deal slogana of ten ye irs ago. They picture themselves ss champions Of business, resisting all "social reforms" that benefit the masses of the people as "bureaucratic en err schments." They don't seem to realise that such 1033 behavior in this war year of 1043 makes them stooges of profiteers obstructing war measures essential for victory. - " ♦ • Consider Congressional reactions to inflation-eontrol. Thia is an obvious war essential that calls for widest extension of rttioning, for Iron-clad price ceilings, for rolling bsck runaway prices, snd for government subsidies, wherever necessary, to roll them hack. But no sooner did OPA start its work than every stray price-profiteer began caterwauling into sympathetic Congressional ears, end OPA was denied adequate funds. Leon Henderson was sacrificed, and Prentiss Brown put in his placc. ,r . Brown brought in Lou Msxon, the German Trade Unionists Issue Secret Appeal For Hitler Overthrow At s secret meeting in Berlin en April 30, German trade unionists issued an sppcal to German workers to unite for the destruction of Hitler, acording to an article in the Stockholm newspaper, Aftontidnin-gen, reported to the OWL The secret appesl, which the Swedish psper said was to be circulated by the German underground, was quoted aa follows: "Ten years ago Hitler had the trade unions destroyed; and arrested, tortured or murdered most of their leaders. All advantages whiih the German workers had won were taken away and it became possible to crush the German people. May 2 became the initial date for this grestost national misfortune "Mourning, need, poverty, destruction, hunger end chaos, these were Hitler's blessings to the German people. Today everybody knows why Hitler destroyed the trade unions. "A community spirit is necessary. Only united can the creative people become strong. That is why men snd women, we must unite, if we don't want to sink into need and chaos. The war must end. There is only ons way: holding together to destroy Hitler." . Why Uncle Sam Is Winning the War Byrnes Submits Focts and Figures Calculated to Warm The Hearts of Americans "America means business!" That waa the shibboleth fsshioned by Jsmes F. Byrnes, doctor of War Mobilisation, during an address in Spartanburg, S. C., his home town. Mr. Byrnes believes we have the enemy on the run, although he csu-tions against over-confidence. The facts and figures he presented certainly justify much optimism. e * * "During this year we will double the sise of our fleet. That accomplishment is without parallel in history, it is bad news for Tojo. "The submarine is still a deadly menace, but our attack against the submarine is even more deadly. Recently one of our convoys was set upon by a pack of Nazi submarines. They got one of our merchant ships, biH we got four of their submarines. » ♦ * "History seme day will record the part radio and the radar have played iu giving us fighting superiority over the Axis. Let me give you one Instance. "On the night of November 14, off Gusdalcansl, there lay a Japanese battleship. It was a stormy night. Eight miles awsy was a »hip of our fleet. With the use of the radar, our ship, with its second salvo, sank the Jap ship in the blackness of the night, eight miles away. "We are building merchant ahips four times as fast as they are being sunk. We are delivering more cargo than ever before in history. "But we still need more ships to carry out the unconditional surrender war plans of the United Nationa. • "In World War I our forces were equipped in very large part by arms Lnd munitions lend-leased to us by our Allies. In this war, we have had to assume the burden, not only of equipping our own troops, but of helping equip our Allies. * a e "1 have some bad news for the msn Mr. Churchiy calls "Corporal Hitler." I have some bad news for the Japanese, too. I am permitted to announce that the 100,000th airplane manufactured since we began our war production program came off the assembly line today. "Do you remember how the Nasi and Japanese propagandists scoffed when President Roosevelt first announced we were going to build 100,000 planes? Well, they do not scoff now. They know that America means business." r * * * Sipartanburg is a textile center. In commenting on that fact, Mr. Byrnes said: "Textile workers are justly proud of their war work. Although firmly determined to preserve their right to strike in time of peace, with few exceptions they have patriotically refused to countenance the right to strike in time of war. "We have had some stoppages of work in industries producing weapons of war. They have justly aroused criticism. "But when you condemn the few who strike, do not forget that the great mass of our workers, and with rare exceptions, the leaders of organised lsbor, are doing aa much as any of us, and more than many of us, to ►ee that there is no interruption of war production. "Do not forget thst during 1042 only one-twentieth of one per cent of the time of workers engaged in war work was lost on strikes. The striker in war industry is slmost as rare as the slacker in the army." * a * In conclusion, Mr. Byrnes promised that, as director of War Mobilisation, he would endeavor to end the unfortunate bickerings between high officials of the administration. "I pledge you that I shall do all in ray power to bring abut the same co-ordination of efforts among the civilians in government agencies as exists on the military fronts." ?i ' * ♦ * Organised labor has not alwsys seen eye-to-eye with Mr. Byrnes, but the addrees he delivered st Spartanburg was7>ne of the most inspiring thst has gone out over the sirways since our country became an active participant in thia global war.—Labor. Big Claims of "Little Liver Pills" Are Hit The Federal Trade Commission took the wind from the advertising sails of "Carter's Little Liver Pills." The preparation has been widely bal-lyhooed in newspapers and magazines as an overnight mesns of becoming "fit as a fidle" snd "full of bounce, spsrkle and pep." This is just so much bunk, according to the complaint filed against the manufacturer, which alleged the pills to be nothing more than an irritant laxative without value for treatment of any condition of the liver. profiteers' friend, and began ap-appeasing. Grade labeling waa thrown out the window, the "police whistle" was discsrded, arvl prices shot up here, there and everywhere. Labor and consumers raised such a fuss that finally Roosevelt stepped in to call for real price control and subsidies to roll bsck prices. And the first timid steps were taken in this direction. * But this enraged the profiteers and their Congressional echoes. They have demanded and received the scalp of J. K. Galbraith, Maxon's chief OPA opponent. They are fighting desperately against subsidies. And some half-dosen Congressional committees are devoting most of their time to sabotaging and obstructing every real step OPA has taken, or might take, for price and fent control and sgainst inflation. In Congress and the big business press one hesrs agsin all the old corny cricks of 1038 shout "New Deal professors vs. businessmen," "social reform" and "toadying to labor." One OPA official wss even grilled for the crime of "consultinj lsbor." But If the Rep. Vsn Winkle« in-sist on reviving the isaue of the money-changers against the masses, they will get an even more rude awakening than In 1*32. For the masses of the American people are out to win this war, and they have the votea. WASHINGTON IS LIKE BELEAGEURED CITY At this moment Washington is like a beleaguered city. There is a "famine" of gasoline, and potatoes and beef and other necessities art being sdded to the list No hostile army has thrown its lines around the Nation'a Capital. Racketeers and profiteers are doii« the job. Government agencies stand by, apparently helpless. The story of this unprecedented situation goes out over the air every night Hitler's "listenere-in" undoubtedly pick it up and display the glad tidings in German newspapers. Citisens ere warned not to utter a word which might give "aid or comfort to the enemy." Of course, every loyal American gladly complies, but public officials who fail to protect consumers continue to cheer the Axis.—Labor. 70,000 WOMEN NOW WORK FOR RAILROADS j More women are employed by the railroads than sny other branch of tiMnsportstion, the Office of Defense Trnasportation reported this week. It estimated the number at 70,000. The percentage of women on the rails now equals that of the last war, but the total number is short of the 1920 figure, the O. D. T. declared. Many more feminine workers must be hired, the O. D. T. explsined. Wiatlf^BrnfWaU WAR BONDS Essential In tha equipment of every Soldier, Ssilor, Marine or Flysr Is a first aid kit, consisting of bandages sod sntisepMca for Instsntane-ous use. These msterlals are packed Intq a compact box and cost about $&.*0 each. WHAT PEOPLE WONT DO TO EARN A DOLLAR Philadelphia.— Apparently there is nothing that some people won't do to earn a dollar. By way of illustration, a physician, seven druggists snd «ix other persons were indicted by a Federal grand jury here for dealing in stolen sulfadianise tablets on which the lives of America's fighting men may depend. More than 60.000 of the tablets marked with the army's stamps were smuggled from the laboratories of s drug manufacturer and sold far below cost to the physicians snd druggists, accoiding t» the indictment We need millions of these first sld kits for emergency treatment Tbsy are also used by Red Cross workers. in field hospitals and wherever needed until hospital treatment may be obtained. Even s child could buy one or more of these kits through purehsse of Wsr Stsmps. Buy Wsr Bonds sad Stamps every pay dsy and Invest at least ten percent of Tour income In these government •ecurlUss. , Trmmn DtfmUmM BRITISH CASUALTIES EXCEED HALF MILLION Lonlon.—'Britain reports 614,003 casualties for the first three years of the war—02,069 killed, 226,719 mieaing, 107,891 prisoners of wsr and 68,294 wounded. The total for the Unitad Kingdom were 276,844; Indis came second "*th 101,979; Australia third with 53,969, Canada's loss waa 10,422. ___ e a m - Thp Office of Pries Administra tfon evidently believes you eatch mere flies with vinegar than with Honey. It cries for labor cooperation and than sppoints sn anti union kwyer *a chief counsel.