strokovne vesti
Kako pridemo v podjetju do dobrega po~utja zaposlenih?
avtorica Bo`ena KRAMAR
Pogosto ostanejo vizije le utopične sanje. Podjetja, kjer tega ni, so jasno določila cilje.
Določanje ciljev postane bolj enostavno, ko je jasno, kateri dejavniki so pomembni za to. Preden so določeni stroški-koristi, kot pri drugih poslovnih ciljih, je treba posvetiti pozornost naslednjim elementom:
•  Dosežki morajo biti jasni: kaj želim, da bo rezultat te aktivnosti? Npr. zmanjšanje odsotnosti zaradi bolezni s 4 % na 3 %.
•  Rezultat mora biti merljiv: kako bom vedel, da sem bil uspešen?
•  Čas: kdaj točno hočem doseči cilj?
•  Stroški: koliko časa ali denarja smo pripravljeni vložiti za doseganje tega cilja?
Strukturalni način obravnave pri določanju stvarnih ciljev na začetku strategije ukrepov zelo poveča možnosti uspeha. Vsem zaposlenim bo jasna vi-zija, cilji in njihovi merljivi rezultati. Hkrati pa morajo biti določeni tudi cilji napredovanja.
Kdo naj bi bil vključen?
Ključna beseda je “vključitev”, saj je pomembno pregledati čim več mnenj zaposlenih, da bi se vsi počutili kot del procesa. Pomembna je jasna razumljivost, izboljšanje počutja in vključenost v ta proces. Vključitev je “ključ", ker veliko iniciativ, ki so ultimativno postavljene, zahtevajo od zaposlenih, da “naredijo nekaj drugega”.
Vpliv managerja na dobro po~utje zaposlenih bi moral biti pomemben dejavnik pri selekciji in napredovanju. Idealna je kombinacija, da sta v podjetju organizirana dva oddelka (za razvedrilo in zdravstvo), ki naj bi delala skupaj. Ko ustrezni strokovnjaki ugotovijo dolo~e-na dejstva glede zdravja in po~utja, naj bi potem delali naprej skupaj z mana-gerji in prizadetimi zaposlenimi, da bi pri{li do ustreznih ukrepov. Mnogi managerji bodo imeli promoviranje dobrega po~utja in zdravja za izziv. To je lahko tudi dober na~in za izbolj{anje njihovega lastnega zdravja in po~utja. Potreben je program izobra‘evanja, razvoja in zavedanja teh problemov. Mana-gerji lahko podpirajo sporo~ila o zdravju in dobrem po~utju, opazujejo napredek in posku{ajo pomagati ljudem, da se dr‘ijo spremenjenega obna{anja. Npr. uporabljati stopnice namesto dvigala, na sestankih ponuditi vodo in sadje namesto kave in pi{kotov, vzpodbujati zaposlene, da izkoristijo odmor za pravo malico ipd.
Primarni, sekundarni in terciarni posegi
Primarni posegi so za odstranitev ali spremembo dejstev na izvoru; sekundarni pomagajo ljudem, terciarni pa se ukvarjajo z ‘e narejeno {kodo. Npr. delavec odhaja in ga sku{a{ zadr‘ati z napredovanjem, slu‘benim avtom (terciarni posegi). Primer sekundarnega posega je opogumljati zaposlene, da povedo, kaj jih skrbi, preden pride do odhoda iz podjetja. Tu se lahko uvedejo
plani napredovanja, programi usposabljanja ipd. Oba posega se ukvarjata s simptomi, ne pa z viri. Najbolj u~inko-viti so primarni posegi, kot so: dobri delovni odnosi, fleksibilno delo, dober manager, atraktivni dohodek ...^eprav so primarni posegi najbolj u~inkoviti, jih je te‘ko uvesti in za uveljavitev zahtevajo ve~ ~asa. Te‘ava tega posega je tudi, da je uspeh ozna~en z ne-dogodkom (npr.odhod zaposlenih iz podjetja bo manj{i).
Strate{ki na~in obravnave dobrega po~utja zaposlenih -proces {estih korakov
Ta proces sestoji iz naslednjih korakov:
1.  Predhodno na~rtovanje: izbrati team ljudi, ki bodo vklju~eni v proces na~rtovanja in sporo~anja vizije, ciljev.
2.  Zbiranje podatkov: za~nite z o~itnimi podatki, ki so povezani z zdravjem; dodajte podatke o odhodih; uporabljajte revizijo strokovnjakov za fizi~no in psihi~no zdravje.
3.  Analiza: katere zdravstvene te‘ave povzro~ajo najve~je direktne stro{ke? Kaj vse ti podatki pomenijo? Kako se primerjamo z drugimi organizacijami? Spremenite informacije v znanje!
4.  Izgradnja vizije in ciljev: Veste, kje ste sedaj in odlo~ite se, kje bi radi bili? Kako lahko vplivate na situacijo? Katera dejstva v zvezi z zdravjem povzro~ajo najve~je stro{ke, direktne ali indirektne? Sporo~ajte vizijo in na~rt kampanje.
5.  Izvajanje posega: revitalizirajte in prerazporedite obstoje~e investicije v zvezi z zdravjem.
6.  Vrednotenje: Ponovno preglejte klju~ne dejavnike. Ali dajejo rezultate za zaposlene in delodajalce? Ali so cilji {e vedno ustrezni?
Veliko vpra{anje: In kaj potem?
Tukaj je osem predlogov:

ijaLeS 55(2003) 9
strokovne vesti
•  začnite meriti; zbirajte podatke in razmišljajte o tem, kar že veste o svojih zaposlenih,
•  izdelajte graf in ga obesite na steno pisarne ter povabite managerje, da dodajo informacije o dobrem počutju,
•  razmišljajte o obnovi in ovrednotite različnost v obnašanju ter se izognite organizacijski entropiji,
•  zavrzite vse opise del, ki obravnavajo ljudi kot avtomate brez možganov,
•  povejte, kar mislite in pohvalite, kadar je za to možnost,
•  razmišljajte o izboljšanju delovnega okolja in reagirajte fleksibilno,
•  delajte več stvari, ki jih imajo ljudje radi in manj tistih, ki jih ne marajo,
•  poskrbite za ljudi in ljudje bodo skrbeli za posel.
SPOROČILO
Izboljšanje počutja je potovanje. Na poti so otoki, kjer se lahko ustavimo in odpočijemo, vendar se potovanje nadaljuje in vsak dan prinaša nove izzive. Moramo se zanesti na osnovne principe in pazljivo reagirati na nevarnosti. Ljudje oz. zaposleni morajo razumeti, da smo vsi odvisni drug od drugega. Potrebujemo ljudi, ki jih ni strah, da bodo naredili napako, ki kažejo in si zaslužijo spoštovanje, ki so odprti in pošteni.
Izboljšanje počutja ni lahko. Zahteva zavezanost, vztrajnost in neomajno prepričanje, da so ljudje pomembni. Obstajajo meritve, analize, ukrepi, vendar začnite in končajte v misli, da zdravi in zadovoljni ljudje ustvarjajo uspeh podjetja. Stroški slabega počutja so precej višji, kot si mislimo. Izboljšanje počutja sprošča v ljudeh energijo, da se vrnejo v posel s pozitivno naravnanostjo. Na splošno ljudje dosegajo le majhne cilje v primerjavi s svojimi resničnimi zmožnostmi. Dejavniki, ki jih zadržujejo, so pogosto pomanjkanje samoza-upanja ali pomanjkanje sodelovanja.D
FRANCI DAGARIN –
nov doktor lesarskih znanosti
avtor Franc POHLEVEN
Univ. dipl. in‘. lesarstva Franci DAGARIN je 6. 5. 2003 na BF, Oddelku za lesarstvo uspe{no zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom
Interakcije amoniakalnega bakro-vega(II) oktanoata s komponentami lesa, prou~evane z EPR spektroskopijo. Razumevanje interakcij med bakrovimi pripravki, lesom in glivami je pomembno iz dveh razlogov. Dobro poznavanje mehanizmov delovanja bakrovih pripravkov na glive omogo~a razvoj novih, izbolj{anih pripravkov za za{~ito lesa, ki bodo u~inkovito delovali tudi na baker tolerantne izolate gliv. Dagarin je prou~eval bakrove karboksilate v raztopinah amoniaka. Baker(II) je, kot naraven paramagnetni center, namre~ v lesu mogo~e spremljati z elektronsko paramagnetno resonanco. S pomo~jo te spektroskopske tehnike je analiziral ba-krove(II) spojine v raztopinah v odvisnosti od dele‘a amoniaka. Ker se omenjena spojina uporablja za za{~ito lesa, so ga predvsem zanimale njene reakcije s komponentami lesa. Z izpiranjem je prou~eval vezavo bakrovega biocida na celulozo in lignin ter porazdelitev bakrovega(II) karboksilata v oleseneli celi~ni steni, kakor tudi globino prodiranja v odvisnosti od postopka impregnacije. Ugotovil je, da je fiksacija bakra(II) v lesu zelo odvisna od koncentracijskega razmerja Cu(II) oktanoata in amoniaka, prav tako tudi mangana(II), ki je v lesu naravno ‘e prisoten. Vezava amoniakalnega Cu(II) oktanoata v lesni masi poteka na dva na~ina, in sicer na celulozi po principu odparevanja topila in z izlo~anjem aktivne substance na
povr{ino makromulekul ter s kemijsko vezavo Cu(II) na reaktivne skupine ligninskega kompleksa. Izpiranje bakra iz impregniranega lesa je v glavnem posledica njegove slabe vezave na celulozo in prav ta dele‘ se ga izlo~i iz lesa. Z umetnim pospe{enim staranjem pa je doktorand dokazal, da baker(II), kot lovilec prostih radikalov, {~iti povr-{ino lesa pred razgradnimi procesi, ki jih povzro~a son~na svetloba v obmo~ju ultra-vijoli~nega sevanja. Tako je dokazal, da imajo bakrove spojine pomembno za{~itno vlogo tako pri gliv-nem razkroju, kakor tudi pri fotode-gradaciji lesa. V obeh primerih bakro-ve(II) spojine lovijo proste radikale in se pri tem reducirajo v bakrovo(I) obliko. Izsledke raziskovalnega dela je doktorand v soavtorstvu objavil kot izvirni znanstveni ~lanek v reviji Holzforschung ter v obliki {tirih referatov in enega posterja na doma~ih in mednarodnih znanstvenih sre~anjih. Pri poskusih je uporabljal zahtevno raziskovalno opremo, ki pa vsa na Oddelku za lesarstvo ni bila na razpolago. Zato je ve~ino poskusov izvedel na Institutu Jozef Stefan s pomo~jo elektronske paramagnetne resonance. Uvedel in prvi je izvirno uporabil to metodo za raziskovanje bio-cidnih pripravkov za za{~ito lesa na osnovi bakra. Tako je lahko pri{el do vrste novih dognanj in spoznanj, ki jih z drugimi tehnikami niso uspeli ugotoviti. Bazi~na dognanja Dagarinovega doktorata imajo tudi aplikativni pomen pri uvajanju novih biocidnih pripravkov za za{~ito lesa. Menim, da doktorska disertacija predstavlja pomemben prispevek k lesarski znanosti, zato mu za opravljen doktorat iskreno ~estitam in ‘elim {e veliko uspehov pri nadaljnjem raziskovalnem in strokovnem delu.
ijaLes 55(2003) 9