Franjo Čiček . . Zgodbe o Tijeku Kijeku 3. Nehvaležnost je plačilo tega sveta raz je napravila, ko je opazila kašo V goricah za gradom je živel vini- prismojeno, dedca pa nad njo v dim- čar Martin. Vedno se je obregoval v niku- Meneč, da se Martin norčuje in svojo ženo Uršo, češ da so babe za nič da Je za šal° zlezel v dimnik, čeprav na svetu, kuha da ni nobena umetnost si kuri spodaj, se je Urša raztogotila in in da le on kaj velja, ko ves dan kop- pograbila burklje ter ga začela ncusmi- lje v vinogradu. Pa mu pravi Urša ne- Ijeno klestiti. ki dan, da pojde ona na njegovo delo, »Ježeš, pomagaj, pomagaj!« je tulil on pa naj doma gospodinji, kuha in Martin ves sajast, a žena ni odnehala. obenem napase kravo. Ta cas pa pride mimo Tijek Kijek- »To je pa že kaj«, si misli Martin Ko zasliši nemilo vpitje in zapazi kra- in privoli. Urša odide na delo. Martin V(> v jarku zamotano v vrv, seže urno pospravlja doma in ko se že bliža pol- v žep ter prereže s pipcem vrv in tako dan, se spomni, da mora skuhati ko- reši sivko. Ta hip je v dimniku nekaj silo. Komaj pa zakuri na ognjišču, mu strašno štrbunknilo. Martin je priletel šine v glavo, da je pozabil kravo na- iz dimnika z glavo naravnost v kašo, pasti. Kaj sedaj? z nogami pa Urši na glavo. Tcdaj se »Eh, kaj,« si de Martin, stopi v hlev, prikaže Tijek na pragu in zavpije: odveže sivko in jo žene vkreber za »Stric Martin, kako pa pasete, da hišo. Tam ji priveže na vrat dolgo vrv, imate sivko privezano k dimniku? Ko- vrže konec vrvi skozi dimnik in si ga maj sem jo rešil.« Da ne bi Tijek tega pri ognjišču priveže okoli pasu ter za- storil. Kajti, ko je Martin spoznal, da čne kuhati. Šent pa so bile tisti dan ga je Tijek spravil v kašo in da bo se- muhe in komarji sitni, kakor še nikoli! daj vedela vsa vas, kako je on gospo- Sivka brca in se otepava in nenadoma dinjil, pograbi pečne vile in hajd nad se ji spodrsne, kajti nesreča nikoli ne ubogega Tijeka. Tijek spozna opasnost počiva, pa se prekotali z rebra v ja- položaja, steče naglo s praga, nato pa rek poleg hiše. Vrv je sunila in se na- se kakor blisk vrže na tla. Martin, ki pela kakor struna, v istem hipu pa je je drvel tik za njim, se spodtakne ob potegnilo tudi ubogega Martina v dim- njem ter se prekobali preko Tijeka, nik. Toliko, da mu ni 'hrbta zlomilo. kakor je dolg in širok. Preden se je Ko je zazvonilo poldan, pride Urša Martin zopet pobral. je bil Tijek že za domov. Lahko si mislite, kakšen ob- vinogradi, dočim se je Urša priprav- S6 Ijala na dolgo pridigo. Od takrat Mar- no tako pri drugem in tretjem. Sedaj tin ni nikoli več gospodinjil, a tudi Urše pa dvigne oskrbnik nenadoma bikovko, ni več zmerjal. da bi začel udrihati po Tijeku. Ta hitro spozna kočljivi položaj, v katerega je 4. Tijek je povabljen v grad zašel, pa izdere pipo iz soda in prične Nekoč se je vračal Tijek iz mesta, kričati: kamor sta ga poslala brata, da kupi m/JUlliiiiHi IIn'll'fllllI'Hl at\IiIttll! lllliA »Kje si bil, Tijek?« ga vpraša grof. ''JgL "^ijP; Ua\^wv&6' »Po čem je prišla ena koza?« ^^^wj|BL^^l/^^//.^^t^^^^v^t »Tijek, zakaj odgovarjaš tako neum- igfc^žjjftfjl «^^" v JT^*/ čakal. Zato je požrl jezo in dejal: \ ~k «»^ _ /v ¦»¦— "*-^ *-* **( »Ze dobro. Tijek, ti si mi vrl dečko. : Pridi proti večeru v grad, dobiš nekaj, »Vino bo izteklo, vino bo izteklo!« da boš komaj nesel,« in odide. Tijeku Oskrbnik takoj povesi bič in nevede, reč ni šla v glavo, vendar na grofov kaj bi, vtakne urno palec v sodovo luk- ukaz mora v grad. Kar bo, bo. Mogoče njo, da bi zadržal vino. Tijek brž po- pa res kaj dobi. rabi to priliko, bunkne še pošteno po Ko je prišel grof domov, ukaže oskrb- oskrbnikovem hrbtu in hiti iz kleti. — niku, naj pelje Tijeka v klet, ko bo Gredoč pa opazi razdelano tele, hitro prišel, in ga tam pošteno namlati. pograbi polovico in si jo vrže čez pleča Popoldne se res prikaže Tijek v graj- ter pokrije s kožuhom. Tako prileze ščini. Oskrbnik ga prijazno sprejmc, Tijek zopet na svetlo, kjer ga smehlja- vzame skrivaj bikovko ter ga odvedc je in hudomušno vpraša grof, ki je ča- v klet. kal zunaj: »Bova pokusila malo rujnega vinca. »No, ali kaj težko neseš, a?« Tako so ukazali gospod grof, ker si jim »Oh, gospod grof, pa še kako!« je tako lepo odgovarjal,« razlaga spotoma odvrnil Tijek ter jo naglo brisal iz gra- oskrbnik. Prideta do prvega soda in du. Tisti večer sta ga bila brata zelo oskrbnik natoči Tijeku kozarec. Rav- vesela, četudi ni kupil koze. (Dalje prihodnjič.)