■-' - "iWlib 'iiitiCA DRŽAVNI LOPOV ¥ JZK DDT IEIL©IBi\OT IPUl mmeoke n^miLiUPfir VELIKA LOTlllI SIMONA TANŠKA: MSBWIffi II)( a pancho 'jezikovni center TEČAJI TUJIH JEZIKOV, (PREVAJANJE WWW.PANCHO.SII VPIS . ' ' i ŠTEVILKA 4, LETNIK 1« 23. 02. 2006, CENA 270 SIT 4 3 83857 1 40 1 998 $ SUZUKI Avtohisa Kržišnik za program Suzuki ponuja vroče cene z izjemnimi popusti! Želite avto za igrivo mestno vožnjo ali morda štirikolesni pogon za terenske užitke? Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Novo! Financiranji 50-50 na 1 leto ali na 2 leti za določene modele Mazda in Suzuki. BONUS V OPREMI -ZA ISTI DENAR VEČ OPREME rnazDa Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: Mazda2, MazdaS in Mazda6 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Velika izbira zimskih pnevmatik: ugodne cene, obročno odplačevanje. Nova Mazda 6 Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in ČOSOVnO Omejena!" OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE UVODNIK Še vedno smo v mesecu kulture... Kulturni praznik je mimo, dela prost dan smo preživeli bolj ali manj v sozvočju s kulturo. Vsak po svoje prijateljuje z njo in jo dojema prosto po Prešernu. Dobro, da ga imamo, našega velikega poeta, kije bil, hvala bogu, navaden človek, se pravi sprejemljiv za vse nas: bil je pravnik, pesnik, kurbir in pijanec - tako pravijo v vse vpoznani slovenski šankisti in tako nam je vsem hudo blizu, čisto naš, tak, kot ga potrebujemo... Tudi valentinčki, srčkasti in rožcasti in sladki in...ah in oh in sploh, so že preteklost nekega februarskega dne. Le plišasti srčki na policah samevajo in praznino, ki navadno ostane po evforiji, bodo zapolnila pustna rajanja. Šemili se bomo in spakovali in spet ne bomo hoteli biti Ml SAMI. Le zakaj, ko pa je življenje tako kruuuuto? Zdaj nas je doletela še ptičja gripa, kot da ni gorje ob dodatnih cenah v euuuuurih ob trgovskem blagu že dovolj veliko. Mogoče ga bo pa strah pred okužbo zasenčil. Saj, virus ima res sto let, ampak zdajle bo pa kar priročno porabiti ga, da bomo navadni zemljani zaposleni z glodanjem kosti, medtem ko bo tisto, kar je bilo na njih, ne bodi ga treba, izginjalo izpred naših ust. Hu, kakor pri Davidu Cooperfieldu - fantastično - brez fantazije. Ja, no ja, menda se vegetarijanci bolj strastno ljubijo?! Valentin je pozabil pustiti ključ od korenin in zdaj lahko samo še s smrkavim nosom obupavamo nad plevelom, ki se bo spet razrasel po slovenskih vrtičkih in njivicah. Njiv tako ni več...Zakaj bi tudi bile, saj se potem samo ptiči pasejo na njih. Vrtičkarji pa lahko na gredico ogradijo, ligeštul postavijo in odganjajo te pernate zverine. Kar pri sosedu naj obodo in zgago delajo. Šššc, šššc, gremo... In smo šli! Z ljubeznijo in brez mask, skrajno imuni za viroze in politoze - na klobase in na bunkuc na Vidrgo. Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALCI I0> KAZALO: STRAN: Iz sej občinskih svetov 5 Hrastnik 7 Trbovlje 8 Zagorje 9 Največji rušilni stroj v Evropi 14 Upokojenski žur 17 Gledališka 18 Intervju: Simon Tanšek 22 Klobasanja in bunkucarija 30 Kronično 34 Šport 40 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 9. MARCA 2006 Naslovnica: Simon Tanšek Foto klub Hrastnik 'A PISMA + PRIČAKUJTE NEPRIČAKOVANO -V ČASOPISU ZASAVC Pozdravljeni! Moje ime je Irena Senčar in sem študentka drugega letnika novinarstva in slovenistike. V okviru vaj pri novinarstvu sem letos opravila intervju s Simonom Tanškom, ki je bil ocenjen z oceno odlično. Profesor mi je na podlagi tega predlagal, da poskusim z objavo, zato se obračam na vas. Zanima me torej, če bi se v vašem časopisu mogoče našel prostor za ta prispevek. Intervju vam pošiljam v priponki, če želite, pa lahko naknadno pošljem tudi fotografije. Irena Senčar Z zagorske osnovne šole, ki nosi ime dr. Slavka Gruma, so nam pred kratkim pisali kratko a prisrčno pisemce »trjetučki«, ki so se šli potepat na Mlinše k vrstnikom. Navdušeni nad obiskom in veseli, daje šolski dan minil malo drugače kot običajno, so nam poslali tole vestičko: »Učenci 3. razreda osnovne šole dr. Slavka Gruma iz Zagorja smo se z veseljem odzvali povabilu učencev osnovne šole Ivana Ka včiča Izlake s podružnične šole Mlinše in jih obiskali. Naši gostitelji so nas zelo lepo sprejeli in nam doživeto zaigrali igrico z naslovom Luna gre na pot. Po ogledu predstave smo se skupaj še poveselili, zapeli in zaplesali, nato pa obdarjeni z izdelki učencev, odšli domov. Za prijetno druženje, užitke ob spremljanju igrice, za gostoljubnost se ob tej priliki zahvaljujemo vodji podružnične šole prof. Mariji Ribič in vzgojiteljici Magdi Kovač. S tem sta pokazali, da so potrebna dejanja in pripravljenost sprejemanja drugačnosti, ne pa le besede. Želimo si še več takšnih srečanj.« Učenci in učitelji 3. razreda Osnovne šole dr. Slavka Gruma iz Zagorja ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka... Ob težki in nenadomestljivi izgubi Bojana Veleja z Dola pri Hrastniku - dragega sina, moža in očeta, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki sočustvujete z nami in nam kakorkoli pomagate. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi TO JE (TUDI) NAŠ SVET 0 shizofreniji, ki doleti vsakega stotega zemljana, vemo zelo malo. »Shizofrenija je motnja, o kateri obstajajo neverjetno napačne predstave«, piše v predgovoru priročnika, katerega namen je nuditi pomoč vsem, ki jih je kakor koli prizadela ta motnja. Priročnik “Najdi svojo pot - živeti s shizofrenijo” je izdalo podjetje PharmaSwiss, soustvarili pa so ga številni domači in tuji specialisti, ki imajo neposredno izkušnjo z obvladovanjem te motnje. Priročna knjižica, polna preprostih in praktičnih nasvetov za življenje bolnika in svojcev, je na voljo pri društvih Ozara in Sent ter na sedežu podjetja PharmaSwiss. Priročnik je, simbolično prav na Valentinovo, predstavila psihiatrinja, prof. dr. Marga Kocmur, kije pri izdaji sodelovala s strokovnim pregledom vsebine. »Tovrstnih pripomočkov-pa naj bodo še tako drobni - ni nikoli preveč, še zlasti če so namenjeni tistim, ki imajo osebno izkušnjo z duševno motnjo. Ne gre le za to, da je mogoče iz njih povzeti, kako ravnati, pač pa tudi zato, da duševnim motnjam, in še zlasti shizofreniji, odvzame pečat krivde, sramu in označenosti«, je povedala prof. dr. Kocmurjeva. Za shizofrenijo zboli vsak stoti zemljan. V Sloveniji je približno 12.000 bolnikov. Shizofrenija ne izbira: srečamo jo v vseh družbenih slojih, pri mladih in starih, ženskah in moških. Bolniki, ki so v družbi močno zapostavljeni, v vsakdanjem življenju pa osamljeni in ožigosani, premagujejo številne ovire. Znanost prinaša nova spoznanja in tudi nova, čedalje bolj učinkovita zdravila, ki stabilizirajo znake motnje. Povečati pa moramo predvsem razumevanje in podporo okolja, saj lahko bolniki s shizofrenijo, ob ustreznem zdravljenju, z odprtim komuniciranjem in podporno terapijo, živijo ustvarjalno in polno življenje. »Odkriti pogovori o shizofreniji lahko pomagajo odstreti tančico strahu pred skrivnostno duševno motnjo, ki jo tako radi dramatiziramo«, pravi prof. dr. Kocmuijeva. V priročniku "Najdi svojo pot” bodo našli napotke tako bolniki kot njihovi svojci ali prijatelji. Pomoč sicer lahko poiščejo tudi v prostovoljnih organizacijah, kot sta Ozara in Sent. Prav je, da je priročnik izšel prav na Valentinovo, na praznik ljubezni. Ljubezen ni le odnos med dvema partnerjema, ampak mnogo več: toplo čustvo razumevanja, sočutja in naklonjenosti do vseh živih bitij, za katerega velja, da več kot ga daš, več ga imaš. MaH OBČINSKI SVET HRASTNIK Svetniki kratki in jedrnati »Kaj pa hrastniški upokojenci ?« Med vprašanji in pobudami, ki so jih na kratki, 25.seji Občinskega sveta Občine Hrastnik postavili svetniki v četrtek, 16.februaija 2006, je bilo tudi vprašanje svetnika in predsednika hrastniških upokojencev Franja Krsnika: »Na Izletniku kupijo naši upokojenci vsak mesec 70 do 80 vozovnic. Res so za polovico cenejše, vendar me člani vedno sprašujejo, zakaj niso brezplačne - tako kot v Trbovljah in Zagorju...« Občinski svetnik in predsednik hrastniških upokojencev Franjo Krsnik Sicer pa so obravnavali osem točk dnevnega reda in med drugim sprejeli letni program športa v občini. Iz proračuna bodo porabili za različne programe 49.319.000 tolarjev. Strinjali so se za novo ceno storitev pomoči na domu, ki jih izvaja Center za socialno delo in bo znašala 685 tolarjev na uro, kar je nekaj procentov več kot lani. Obravnavali so tudi prvo obravnavo o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena - pet cerkev na področju Dola in Hrastnika pa še Vilo de Seppi, stebmo znamenje v Brdcah in Mlakarjevo stanovanje v Hrastniku. Takih predlogov bo še kar nekaj, lastnikom pa bodo prinesli gotovo večje stroške, so ugotavljali nekateri. Normalno - ohranjanje kulturne dediščine ima določeno ceno... FUNŠTERC ---------1 LETOPIS 2005 Hrastniški Letopis izhaja že od leta 1999 in si je med občani pridobil veliko simpatij. «Tudi v preteklem letu se je dogajalo precej zanimivega...,« je v uvodu zapisal župan Miran Jerič. Avtor Marko Planinc je dogodke popisoval po mesecih, na vsaki strani pa jih poživljajo umetniške in dokumentarne fotografije. Letopis in obvestilo Letopis je založila občina, oblikovanje so zaupali Studiu Viza, tisk pa Pagatu d.o.o. Izšel je v nakladi 4.300 izvodov in ga hrastniška gospodinjstva dobivajo v teh dneh - sredi februarja. DOLU SE UČIJO Zadnja dva ponedeljka so se mladi planinci na dolski šoli učili o liku planinca. »Razdelili smo jih v dve skupini - mlajše od l.do S.razreda in starejše od 4.do 7.razreda,...« je povedala mentorica Romana Verdel. Največ pozornosti so posvetili -primemo starosti - varnosti v gorah, prehrani in obleki, pa tudi kulturi obnašanja, skrbi za zaščito rastlin in živali. Šola PD - mlajši planinci Izobraževanje je potekalo v organizaciji PD Dol, saj je predaval tudi predsednik Toni Paulič.Veščine plezanja pa je prevzela Maja Laznik. Sika in besedilo: Fanči Moljk (© FUNŠTERC I . i--------------- PREŠERNO S PREŠERNOM Na hrastniških šolah so imeli letos kulturni dan na četrtek, 9.februarja 2006. Najprej so si ogledali predstavo družinskega gledališča Kolenc S Prešernom prešerni, potem pa so se posvetili dramskemu delu tudi sami. Dramatizirali so Prešernove pesmi, izdelovali gledališke liste, plakate, vabila na predstavo, risali sceno in kostume... «Zanimali so se tudi za gledališke poklice,« je povedala Veri Ristovič, učiteljica slovenskega jezika, »iskali izraze za gledališke prostore, dramske zvrsti in napisali tudi kritiko odigrane predstave...« Delo je potekalo po skupinah, pisne izdelke v obliki miselnih vzorcev pa so razstavili na šolskem hodniku. Učenci razredne stopnje so v Knjižnici Antona Sovreta spoznavali sodobne otroške pesnike, pa tudi življenje in delo Franceta Prešerna oziroma Antona Sovreta. Tretješolci pa so ustvarili svojo slikanico... Udeleženci slikarske kolonije Obisk Janeza Kneza med slikanjem na steklo Tradicionalna steklo slikarska kolonija pa je v Hrastnik privabila 18 ustvarjalcev iz zasavskih šol. »Barvne poslikave na steklo - kozarci, vaze..., so nastajale s fimo maso, motive pa so izbirali sami - cvetje, živali, geometrijske like...,« je povedala njihova mentorica Mira Marinko. Še posebej so bili veseli pohval akademskega slikarja Janeza Kneza, ki se je ob tej priložnosti odzval njihovemu povabilu. »Ime je beseda, ki jo največkrat izgovorimo,...« je začela svoje zanimivo predavanje o vplivu numerologije na naše življenje Taja Veroti - Tjaša v četrtek, 16.februarja 2006, v Knjižnici Antona Sovreta. Zato je numerološka uskladitev zelo pomembna. «Vse okoli nas ostane isto, če dobimo novo ime, le mi se spremenimo, ker se bolje počutimo...« je nadaljevala. Priznala je, da je spreminjanje imen modna muha. Vendar si 80% sami krojimo življenje. Pomembna je tudi prehrana, gibanje... Predstavila je tudi svojo knjigo (Po)moč numerologije, ki daje jasna navodila za duhovni razvoj in osebno rast. V primerjavi z Naco Jerman, ki je opravila na tem področju pionirsko delo, je ta knjiga še boljša, ker daje tudi praktične napotke. Cena knjige je 4.050 tolarjev s poštnino vred in jo je mogoče naročiti po telefonu na 031 535 581. Njena spletna stran pa je www.tan-sp.si Slika in besedila : Fanči Moljk FUNŠTERC Q| TRBOVELJSKI OBČINSKI SVET VRTEC V TRBOVLJAH BO DRAŽJI Kot prejšnja, se je tudi 26. redna seja Občinskega sveta občine Trbovlje začela s predlogom o skrajšanju napovedanega dnevnega reda. Predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za razvoj podjetništva, ki naj bi bil obravnavan pod 6. točko, bo tako uvrščen na eno izmed naslednjih sej. Med pobudami in vprašanji so svetniki kritično spregovorili o priloženem gradivu Delovnega osnutka predloga za podaljšanje izvajanja III. dela zakona o postopnem zapiranju Rudnika RTH in razvojnem prestrukturiranju regije. Namesto pričakovane razprave so svetnice in svetniki dobili mnenje Komisije za gospodarstvo in proračun, katerega smernice so le sprejeli in tako določili smernice za odločanje župana. Občinski svet pa ni sprejel Pravilnika o tržnem redu. Neživljenjske so se jim zdele nekatere določbe zapisane v pravilniku, kot n.p.r. prepoved kajenja in uživanje alkoholnih pijač na tržnici. V 30 dnevno javno obravnavo so svetnice in svetniki uvrstili Odlok o javni snagi, čiščenju in urejanju površin ter Odlok o oglaševanju. Sprejeli so še Pravilnik sprejema otrok v vrtec, Odredbo o številu otrok v oddelkih vrtca ter 6 % povišanje cen programov, ki bo stopila v veljavo 1. marca 2006. Andrej Železnik, predsednik Komisije za družbene dejavnosti, je prisotnim podal informacijo o problematiki primarne zdravstvene oskrbe v Občini Trbovlje. Uvodoma je menil, da bi se morala točka imenovati drugače, ker je bila ta problematika že obravnavana na 21. redni seji Občinskega sveta. Tokrat je komisija, kiji predseduje, pripravila poročilo o realizaciji sklepov, ki so bili sprejeti na omenjeni seji. Komisija je ugotovila, da so se odnosi na relaciji Zdravstveni dom - občina, izboljšali. V Zdravstvenem domu se trudijo odpraviti težave in skrajšati čakalne dobe, kar pa je težko, saj jim še vedno primanjkuje najmanj 6 zdravnikov. Razprava na poročilo je potekala tudi glede podeljevanja koncesij. Sprejeli pa so odločitev, da bo moral član Sveta Zdravstvenega doma, ki v njem zastopa občino, pripraviti poročilo o svojem delu. M.A.Š. Po zadnjih informacijah pristojnih ministrstev naj bi na upravnih enotah v prvih septembrskih dneh pričeli izdajati nove biometrične potne listine. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate, minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel in direktorica podjetja Cetis Simona Potočnik so v tem mesecu v Ljubljani podpisali krovno pogodbo o oblikovanju, izdelavi in personalizaciji biometričnih potnih listin. Prvi testni potni list bo v skladu z načrti izdelan konec maja oz. v začetku junija, medtem ko bo nov biometrični potni list na upravnih enotah na voljo predvidoma jeseni, in sicer v prvih septembrskih dneh, je povedal Mate. Bojan Tmovšek, generalni direktor direktorata za upravne notranje zadeve, je poudaril, da državljanom ob uvedbi novih potnih listov ne bo potrebno zamenjati sedanjih, ker bodo ostali v veljavi do preteka datuma, do katerega so veljavni in je zapisan v dokumentu. Novi potni listi bodo bordo rdeče barve, najbolj pomembno pa je, da bodo cenejši. Tako bo treba od septembra za izdelavo 32-stranskega potnega lista odšteti 6000 tolarjev, medtem ko sedaj cena za tovrstni dokument znaša 6600 tolarjev. Tisti, ki bodo želeli imeti 48-stranski list, pa bodo morali dodati še 500 tolarjev. “Z uvedbo biometričnih potnih listov bomo izpolnili zahtevane kriterije, da bo Slovenija zadržala status brezviznega režima z ZDA. Še bolj pomembno pa je, da bomo s tem spoštovali uredbo sveta Evropske unije, ki državam članicam nalaga uvedbo biometričnih elementov v potne listine”, je povedal Mate. »Novi, biometrični potni listi se po kakovosti varnostnih elementov uvrščajo v sam svetovni vrh,« je povedal minister Rupel. »Ta potni list državljanom Slovenije omogoča veliko svobodo pri potovanju izven meja matične države, saj naj bi brez vizumov lahko potovali v kar 105 držav. Zato so slovenski potni listi “na žalost” zelo iskani na črnem trgu,« je še povedal Dimitrij Rupel. MaH NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: Naslov: o o b c (D > O »o O c Podpis: 2 £ N 2 2 "c75 > M CL Telefon: 2 o Cl s/ ■— o 'o S? Davčna številka: > E O Q) FUNŠTERC________ OBČINSKI SVET V ZAGORJU Na začetku seje Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi je župan Matjaž Švagan predlagal umik prve obravnave proračuna za leto 2006 z dnevnega reda. Napovedal je izredno sejo na to temo v mesecu marcu. Takrat bodo svetnice in svetniki obravnavali proračun in razvojni program občine do leta 2009. Veliko časa so prisotni porabili za točko Vprašanja in pobude. Največ vprašanj so svetnice in svetniki namenili poslovnim odnosom med zagorsko občino in kisovškim podjetjem EVJ Elektroprom. Tako so zahtevali odgovore na vprašanje ali je res, da ima EVJ Elektroprom d.o.o. v kisovški obrtni coni nekaj svetlobnih teles, priključenih na javno razsvetljavo ter koliko in katere javne površine v Obrtni coni Kisovec uporablja družba EVJ Elektroprom d.o.o. in kako je s plačili za njihovo uporabo. Vprašanja je obravnaval Oddelek za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi in na podlagi ugotovitev tudi predlagal nekatere ukrepe. Ker za montažo oziroma priključitev omenjenih naprav na sistem javne razsvetljave ni bilo izdanega dovoljenja s strani Občine Zagorje ob Savi, je občina podjetju poslala v mesecu februarju poziv za odstranitev in odklop vseh spornih naprav. Na podlagi zemljiškoknjižnih izpiskov, stanja zemljiškega katastra, aktualnih parcel in vseh sklenjenih zemljiških pogodb med občino in podjetjem EVJ Elektroprom d.o.o. ter situacijo na terenu, v območju poslovno-trgovskega centra podjetja, je bilo ugotovljeno, da omenjeno podjetje uporablja zemljišče v Lokah pri Zagorju v izmeri 446 m2, ki ima status javnega dobra v lasti Občine Zagorje ob Savi, kot lastno skladiščno površino. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da za uporabo površine ni sklenjene pogodbe, bo občinska uprava sprožila ustrezne postopke za ureditev razmer. Svetniki in svetnice so spregovorili o prvi obravnavi odloka o ustanovitvi Mladinskega centra Vašhau in ga dali za čas treh tednov v javno obravnava. Opravili so drugo obravnavo Sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za območje Rudnik - Toplice in potrdili vse ostale predloge in sklepe, ki so jih predlagale občinske službe. M.A.Š. DRUŠTVO NEZAPOSELNIII IN SOCIALNO OGROŽENIH V lanskem decembru seje, po sporočilu Ivana Cenclja iz Kisovca, pričel postopek za registracijo Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije. »Na upravno enoto Zagorje ob Savi smo predložili vlogo, ki bo, po zagotovilih Upravne enote, sigurno pozitivno rešena,« je zapisal zastopnik društva Ivan Cencelj in dalje pojasnil, da društvo ustanavljajo zaradi vse večje stiske ljudi, ki se poraja z odpuščanjem delavcev in seveda čedalje večjih socialnih razlik, ki se pojavljajo zaradi tega. Društvo je ustanovljeno za ublažitev in za preprečevanja občutka socialne odrinjenosti in izključenosti iz družbe. Med svoje cilje so ustanovitelji zapisali: - Prizadevanje za odpravo občutka socialne ogroženosti z raznimi strokovnimi srečanji, družabnimi sestanki in različnimi aktivnostmi - Pridobivanje in včlanjevanje nezaposlene mladine s ciljem zapolnjevanja prostega časa - Sodelovanje z raznimi ministrstvi,organizacijami in institucijami, ki se ukvarjajo z nezaposlenostjo in socialno problematiko in posebno z univerzo za tretje življenjsko obdobje. Naloge, ki iz tega izhajajo so organiziranje družabnih srečanj, pridobivanje raznih popustov in brezplačnih storitev pri koriščenju uslug in storitev v raznih trgovskih verigah, zdraviliščih in drugje, organiziranja srečanj z enako mislečimi društvi doma in v tujini ter strokovnjaki s področja zaposlovanja itd. »To je samo nekaj nalog in ciljev, ki so temelj našega delovanja,« je zaključil ZASTOPNIK DRUŠTVA CENCELJ IVAN, ki ima izkušnje na tem področju že iz časov Sindikata brezposelnih. Mali PREKMURJE IN JEZERSKO... »V našem programu niso samo predavanja in seminarji,« je povedala Irena Kovač, predsednica Kmečkih žena in deklet Hrastnika na letnem občnem zboru, «rade si privoščimo tudi izlete, povezane s strokovno vsebino...« Poročilo na občnem zboru, ki je bil v petek, 17.februarja 2006, na Breznem, je pokazalo živahno dejavnost skozi vse leto, saj so imele članice poleg predavanj in kuharskih tečajev tudi piknik pod lipo, kjer so se posvetile petju starih ljudskih pesmi in krompirjev piknik, kjer so se poleg raznih zvrsti krompirja spoznale tudi z manj znanimi krompirjevimi jedmi. Obiskale pa so Gorenjsko in Belo krajino. Letos bodo nadaljevale s podobnimi vsebinami, le da bo kraj njihovih strokovnih ekskurzij Prekmurje in Jezersko. Povejmo še to, da je na srečanju dolskih oziroma hrastniških kmečkih deklet dr. Alenka Forte predavala o raku na črevesju. Kako vpliva na to razširjeno bolezen prehrana in način življenja. FančiMoljk KSEFTI + OB KONCU REMONTA SE RUŠENJE Lafarge Cement se je resno lotil projekta izboljšanja zunanje podobe cementarne. V ponedeljek, 13. februarja, so se v cementarni Trbovlje lotili še enega od zahtevnih in nujnih projektov v času remonta, ureditve zunanje podobe cementarne, kar je tudi del sanacijskega načrta. Poleg asfaltiranja notranjih površin v proizvodnji so začeli z rušenjem stare stavbe priprave premoga. V ta namen so pripeljali enega najbolj varnih in največjih rušilnih strojev v Evropi, ki je v lasti trboveljske družbe Selkopt. Ob njem lahko dela v cementarni nemoteno potekajo. V trboveljskem Lafarge Cementu so se v okviru sanacijskega programa, natančneje Projekta notranje ureditve tovarne, odločili porušiti več kot pol stoletja staro stavbo priprave premoga. Na 30 milijonov tolarjev ocenjena rušitvena dela so zaupali trboveljski družbi Sekopt, ki se je včeraj s svojo najnovejšo pridobitvijo, dva milijona evrov vrednim specialnim strojem za rušenje objektov (japonske izdelave), lotila odstranjevanja prvih ton betona in železa. Po podatkih odgovornega za tehnično vodenje in izvajanje del v Sekoptu, Janeza Zakonjška, bo rušenje trajalo mesec dni, v tem času pa se bodo morali spopasti s kar 5000 tonami gradbenih odpadkov. Od teh jih bodo 4000 ton reciklirali, le tisoč pa odložili na deponijo. Specialni stroj za rušenje objektov premore namreč tudi reciklimo linijo. Medtem ko bo Sekopt železo prodal Dinosu, bodo iz odpadnega betona »pridelali« štiri različne vrste frakcij - ena bo primerna za posipanje cest, druga za drenažo, tretja za gradnjo nasipov ali cest. Na mestu stare stavbe priprave premoga, velikem več kot tisoč kvadratnih metrov, bodo zgradili pokrit prostor za skladiščenje vhodnih surovin. Remont se je v glavnem zaključil V ponedeljek, oziroma v nedeljo, 19. februaija, so se zaključila remontna dela v cementarni Lafarge Cement v Trbovljah, ki so se pričela 27. decembra lani. Prvi in edini profesionalni bager za rušenje v Sloveniji Glavna remontna dela, ki so bila načrtovana za leto 2006 so bila obnovitev drobilcev v kamnolomu - ESCH in IZ VI, transportnih naprav, mlina surovine /vgradnja novih mlevnih teles; obnova reduktorja 3.stopnje/,mlina premoga s transportnimi napravami, klinker hladilca z drobilcem in transportnimi napravami ter dinamičnega in statičnega separatoija. Opravljena je bila zamenjava ležajev na podpornih kolesih št.3 in zadrževalnih kolesih, vgradili so nove klinker tehtnice v mlinu cementa in opravili pregled večjih visokonapetostnih elektromotorjev. Poleg zgoraj omenjenih večjih remontnih posegov so opravili še obnovo elektro filtrskih naprav, predvsem elektrofiltra peči, kjer so popolnoma prenovili S.komoro v kateri so zamenjali vse elektrode - tako emisijske kot usedalne, vključno z novo elektroniko, s čemer se bo učinkovitost delovanja elektrofiltra še dodatno izboljšala. Na elektrofiltru hladilnika klinkerja je bil zamenjan vročevod plinov, kakor tudi vsi obrabljeni deli. Na nakladalni postaji je, razen rednih vzdrževalnih del na pakimih strojih in paletizerju, izredno pomembna pridobitev novega stroja za ovijanje palet s cementnim vrečami. Besedilo: Rudi Span Slike: arhiv cementarne M* POČUTITE SE KOT V MCT je bil okviru verskega ciklusa pogovor o budizmu. Verska skupnost je registrirana tudi v Sloveniji. Gosta večera sta bila Lama Shenphen in dr. Aleš Černič, predavatelj s FDV. Oba sogovornika sta pripovedovala, vsak s svojega vidika, o četrtem največjem verstvu na svetu. Tudi ta vera ima menihe, nune in laike, ne priznava pa boga. Imajo templje in si želijo, da bi ga zgradili tudi pri nas, zato trenutno iščejo zemljo v okolici Ljubljane. Budizem je povezan s potjo in ciljem kako doseči popolno svobodo uma. Buda pomeni razsvetljenje, prebujenje. Budizem uči kako naj (bi) se človek reši trpljenja. Razumeti mora od kje izvirajo zunanji dejavniki. Za greh ima nevednost. Ko spozna vernik zakon vzroka in posledice, se lahko osvobodi. Pomembneje, da spremeni dojemanje stvari, čeprav ne more spremeniti dejstev. Ločiti je treba odgovornost od krivde in biti odgovoren za sedanja dejanja, ki ustvarjajo prihodnost. Nekaj je bilo povedanega o reinkarnaciji pa o različnih tradicijah budizma, česar posledica je, da tudi niso enotna cerkev. Besedilo in slika: Irena Vozelj j® KŠEFTI ZRCALCE NA STENI, POVEJ, SO GUBE MANJŠE KOT PREJ Dokaj časa je minilo, ko so se Zasavčanke prvič srečale s kozmetičnimi izdelki Zdenke Kahne iz Dom in vrta v Trbovljah. Nekdaj poklicna svetovalka se je že pred dobrimi dvajsetimi leti podala na poti in stezice kozmetičnih preparatov v želji, da pomaga k lepemu in mladostnemu izgledu nežnega ženskega spola. Kako ji uspeva? Njen mladostni videz in živahnost pri petdesetih, predvsem pa ogromno energije, ki jo izžareva, je dokaz, da ji je uspelo in ji bo uspelo doseči cilje. Za prizadevno in zagnano podjetnico je zasavski trg kmalu postal premajhen. Preselila seje v Ljubljano, razširila je krog sodelavcev in nadaljevala raziskovalno delo, ki temelji na dejstvu, da najučinkovitejša zaščita prihaja iz narave. Vsi izdelki Kozmetične hiše Kahne so zasnovani izključno na naravnih sestavinah, ki ne povzročajo neželenih učinkov na koži in so rezultat svetovnega dosežka znanosti in tehnike najuglednejših ameriških in evropskih laboratorijev, s katerimi sodelujejo že dolga leta. Brez kontinuiranega spremljanja tehnologije se ne bi mogli obdržati v konkurenčnem boju z večjimi podjetji. Na področju podlag za nanos krem so med vodilnimi proizvajalci v svetu. Narejene so iz morske snovi, vitaminov in antioksidantov, ki se zaradi ustrezne kemijske sestave vežejo v celice. Učinki so vidni in merljivi v izjemno kratkem času. V lanskem letuje kozmetično fizioterapevtski center, oziroma Zdenka Kahne, prejel mednarodno diplomo Cidesco in si pridobil mednarodno registracijo, kar ga uvršča med trenutno 100 najbolj strokovno usposobljenih tovrstnih beauty centrov v svetu. Strankam nudijo visoko kakovostno nego obraza in telesa. Se zlasti uspešni so pri uravnavanju problematičnih, aknastih, alergičnih in zrelih starajočih se kož. Na MOS-u 2005 v Celju je Kozmetika Kahne prejela pomembno cehovsko priznanje Obrtne zbornice Slovenije za kakovost novega izdelka Dotox. Letošnja srebrna plaketa za inovacijo kompleta nege Dotox, ki jo je prejela na deseti, jubilejni podelitvi priznanj in diplom GZS, Območne zbornice Zasavje Trbovlje zasavskim inovatorjem, ji je še posebej ljuba. »Ta izdelek je rezultat teamskega dela in mednarodnega sodelovanja in sodi v sam svetovni vrh.« je zatrdila nasmejana in zgovorna podjetnica. »Značilnosti Dotoxa so zlasti v tem, da v tridesetih dneh zmanjša globino mimičnih gub, ki nastanejo zaradi izraznega gibanja obraza, do 50 % in preprečuje staranje kože - brez bolečin, brez injekcij ali operacij - in je pred izdajo patenta. Proizvaja se iz najbolj kakovostnih surovin in je v posebni embalaži, kar zagotavlja higieničnost ob uporabi in mikrobiološko ter oksidativno stabilnost proizvoda. Dotox je v obliki seruma izdelan za starost od 25 + in 50 +. Poleg najnovejšega dosežka, ki gaje najbolje uporabljati v coctailu s priporočenimi izdelki.« Embalaža pa je še vedno, kot je bila na začetku, v značilni vijolični barvi Kozmetike Kahne iz Trbovelj. Zaradi velike želje po prodoru na širši trg jo je pot peljala v Ljubljano, kjer je odprla prvo zasebno drogerijo in čez čas v Kranjsko Goro. Kozmetična hiša Kahne, katere direktorica je Zdenka Kahne, je pravzaprav družinsko podjetje, kjer finance vodi mož Marjan, pravne nasvete deli hčerka Nina, nečakinja Jana je nepogrešljiva organizatorka. Vsi zaposleni se ves čas izobražujejo, da lahko sledijo svetovnemu trendu v kozmetiki. Spekter storitev Kozmetično fizioterapevtskega centra Kahne je širok in raznolik. Nudijo tajsko masažo, lifting z utrazvokom s hialuronsko kislino in licitinom, z aparatom, ki oddaja bio energijo zdrave celice pomagajo do dobrega počutja, zdravja in pomlajenega videza in še in še.. .V svetovalno promocijskem centru v Portorožu je moč izvedeti še veliko več o delovanju in storitvah, ki jih nudijo v tej kozmetični hiši. Zdenka Kahne se dobro zaveda, da je za uspeh potrebno pokazati rezultate, ki jih izdelek obljublja. Potrebno je dosti oglaševanja, reklame, visoka kakovost in sprejemljiva cena. Stranke si pridobi z zaupanjem v svoje izdelke, ki pa niso namenjeni izključno ženskemu spolu. Tudi moški imajo težave z mimičnimi gubami, s problematično kožo, ki ne prenese britja, mladci so, kot mladenke, aknasti...In ne nazadnje so njihova domena visoko kakovostni kristalni tatooji, ki jih nanašajo na kožo obraza in telesa in so prvovrsten modni dodatek Prepričani so, da bodo kristalni tatooji svetovnega slovesa najnovejši trend mode in da bomo tudi Slovenke to novost uporabljale vsakodnevno. MaH KŠEFTI ©I ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in clektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ ♦♦ EV) ELEKTROPROM 4.O.*. Loke 21 MII KISOVEC MU OiUSTUO fu: 02 St Tl 224 wvrw.clcktroprom.u 4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke 4 tiskana vezja 4 delovni stroji in nizke gradnje Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ m d možnostjo sponzoriranja i»staiutg TJtCLn 1Š trženje in produkcija za gospodarsko m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA i LOKALNA TELEVIZIJA i j V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! AVjS/A © PODJETNIŠKA SLOVENSKA KAKOVOST V KlfUNSKA IZDELAVA E LEGANCA Z Mednarodnega pohištvenega sejma MEBEL 2006 v Skopju je prišla pred kratkim razveseljiva in vzpodbudna novica o velikem uspehu podjetja SVEA Lesna industrija d.d., Zagorje ob Savi. Na pohištvenem sejmu se je predstavila s kuhinjskim programom CARISSA, ki sodi v program višjega cenovnega razreda in sledi vsem novim trendom evropskega trga. Očitno, da so nad njim navdušeni tudi drugod, saj je prepričljivo očaral tako strokovno kot širšo javnost in prejel najvišje priznanje sejma ZLATI GLOBUS. Od slovenskih proizvajalcev je ta laskavi naslov prejelo tudi podjetje Alples d.d., Železniki za dnevno sobo Regina. Mali RAZPIS UGODNIH BANČNIH KREDITOV Regionalni center za razvoj je v sodelovanju z bankami razpisal ugodne dolgoročne kredite in garancije iz obeh garancijskih shem, ki jih upravlja. Ena od njiju je garancijska shema za Zasavje. Iz te razpisuje dolgoročne kredite v višini od najmanj 1,2 do največ 22 milijonov tolarjev ter garancije v višini polovice skupne vrednosti kreditov. Letos so prvič na voljo tudi devizni krediti v eurih: od 4.800 do 91 tisoč eurov. Za sofinanciranje lahko zaprosijo gospodarske družbe in zasebni podjetniki iz širšega Zasavja, ki imajo med viri financiranja najmanj 30 odstotkov lastnih sredstev. Doba vračanja posojil je od enega do desetih let, krediti pa se smejo koristiti namensko za nakup osnovnih sredstev, urejanje poslovnih prostorov in za nematerialne investicije, kot so nakupi patentov in licenc. Pri obravnavanju vlog bodo imela prednost razvojno, inovativno in ekološko naravnani projekti, ki bodo ustvarjali nova delovna mesta in bodo usmerjeni na nove trge. Vloge bodo obravnavali vsak mesec, razpis pa velja do objave morebitnih sprememb oziroma novega razpisa. Regionalni center za razvoj za obdelavo vloge in izdano garancijo ne zaračunava nobenih stroškov. Druga je garancijska shema Rudnika Zagorje v zapiranju in razpisuje kredite v višini od enega do največ 150 milijonov tolarjev in 50-odstotne garancije zanje. Doba vračanja teh kreditov je do petnajst let, namenjeni pa so ustvarjanju novih delovnih mest in splošnemu razvoju okolja. Za kredit lahko kandidirajo tudi podjetja, ki nimajo sedeža v Zasavju, če bodo vlagala v Zasavju ali imajo tu poslovno enoto. Ta razpis ima tudi različico s prezaposlitvijo delavcev Rudnika Zagorje v zapiranju ali brezposelnih oseb, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, ki omogoča še nekoliko nižje obrestne mere in posebno premijo za prezaposlitev. Tudi ta razpis traja do dneva porabe sredstev oziroma najdlje do konca leta. MaH STRUKTURNI SKLADI -NAMENJENI RAZVOJU REGIJ Strukturni skladi so ena pomembnejših oblik financiranja podjetniškega sektorja, za katere Evropska unija letno nameni 35 odstotkov svojega proračuna. Ta je namenjen razvoju regij s poudarkom na infrastrukturi, človeških virih in povečani produktivnosti vseh gospodarskih sektorjev. V tem okviru vsaka država postavi svoja prioritetna razvojna področja in jih zapiše v Enotnem programskem dokumentu (EPD), kise od države do države razlikuje, saj je upravljanje strukturnih skladov v rokah posameznih držav. Glavno vodilo vseh evropskih razpisov je, da spodbujajo združevanje več manjših partneq'ev, da krepijo sodelovanje. Zato raje podpirajo velike in celostne multiorganizacijske projekte, ki bi z multiplikativnimi učinki spodbudili razvoj manjših podjetniških idej. Vendar zaradi številčnosti partnerjev pogosto nastanejo težave pri organizaciji. Osredotočenje na izpolnjevanje obrazcev in iskanje obrazcev do roka oddaje prijav pogosto zasenči organizacijo in izvajanje projektov, zato so se mnogi morali sprijazniti z dejstvom, da ne bodo uspeli pripraviti prijav do rokov oddaje. 1. Nekakovostno pripravljeni projekti zaradi nerazumevanja osnov pridobivanja denarja iz strukturnih skladov. Izkušnje učijo, da so podjetja, ki verjamejo v projekt in se ga lotijo tudi brez sredstev iz strukturnih skladov, zrela za razpis. Tista, ki k razpisu pristopajo le zaradi denarja, so obsojena na neuspeh. Projekti morajo imeti jasne in merljive cilje, časovni načrt ter seveda finančne vire za njihovo uresničitev, kar pa lahko zagotovijo le resni projekti. Ne čakajte na razpis, da bi prijavili projekt. Če je projekt pravi, ga delate zaradi projekta samega, ne pa zaradi evropskega denarja! 2. Pomanjkljiva obvezna dokumentacija, zlasti sta pomembna dva dokumenta, ki ne smeta biti pomanjkljiva: (1) Veljavno gradbeno dovoljenje kaže na resnost projekta, rok za pridobitev dokumenta pa se lahko razlikuje med različnimi lokalnimi skupnostmi. Kot da se ponekod ne bi zavedali pomena projekta za regijo. Opozarjamo tudi, da investicija potrebuje gradbeno dovoljenje, poleg tega pa se pred oddajo prijave ne sme začeti z njeno izvedbo. Če so gradbeni stoji že začeli delati, prijava ne more uspeti. Zaradi tega so nekateri projekti izpadli iz kroga potencialnih prijaviteljev, kar je povzročilo kar nekaj slabe volje, vendar so razpisni pogoji jasni in treba jih je sprejeti. (2) Investicijski programi so pogosto pomanjkljivi ter vsebinsko neusklajeni, kar je še ena od pojavnih oblik pretirane usmerjenosti v prijavo na škodo kakovosti projekta. Treba se je zavedati, da je investicijski program ključni dokument za pripravo kakovostnega projekta. Dosedanje izkušnje kažejo, da najemanje zunanjih strokovnjakov za pomoč pri pripravi projektov bistveno izboljša možnosti za uspeh prijave. 3. Obvladovanje projektnega vodenja. Vodenje je pogost problem že v posameznih podjetjih, kaj šele v projektu, v katerem sodeluje več partnerjev, ki mora biti sistematično voden, z namenom doseganja zastavljenih ciljev. Vodja projekta mora vzbujati zaupanje pri vseh partnerjih. V takih projektih je ključnega pomena premagovanje osebnih interesov v korist iskanja podobnih interesov in partnerskega sodelovanja. Razpisi za strukturne sklade so zelo zahtevni. Od prijaviteljev zahtevajo poglobljen pristop pri pripravi prijav, predvsem pa kakovostno pripravljene in dejansko izvedljive projekte. Ključnega pomena je, da imate dobre projekte, v katere verjamete, in da ste projekt sposobni sami financirati, ne glede na sredstva strukturnih skladov. Vprašajte se, ali greste v projekt tudi v primeru neuspeha na razpisu. Samo če je vaš odgovor pritrdilen, velja nadaljevati. Ugotovite, ali vaš projekt sodi v določen program in kakšne možnosti za pridobitev sredstev ima. Pripravite kakovostno prijavo, iz katere bo komisija lahko ugotovila prispevek vašega projekta k uresničevanju programskih ciljev. I.M. KOLUMNA (@ ALEKSU POREDNIH: EKSPLOZIVNE KARIKATURE “Zažarele so oči, stiska brusi meč, ker Evropa bogokletna jih ne ceni več.” Muslimanski skrajneži so v mnogih državah povzročili pravi kaos, ko so nasilno protestirali zaradi objave karikature preroka Mohameda v nekaterih evropskih časopisih. Ogenj, za katerega so prve iskre prispevali na Danskem, je pokazal, da je vera bolj stvar identitete kot pristnega sporočila. Na sovraštvo se po nauku svetih mož odgovarja z ljubeznijo, besne množice pa so pokazale in dokazale, da je dejansko stanje povsem drugačno. Ljudje praktično brez izjeme nasedamo strastem in nagonom. To nas oddaljuje od človeškosti, h kateri teži evolucija. Očitno bo preteklo še veliko vode, preden bomo množično presegli izvor naše naslade in predčasne pogube. To ne velja le za islamski svet, ampak za vse človeštvo. Evropejci in drugi s krščanstvom prepojeni narodi smo sicer v glavnem presegli fanatizem, ki je v srednjem veku gnal v zločine cerkvene inkvizije in križarskih vojn, toda zdi se, da izgubljamo tla pod nogami. Vse je dovoljeno, zato se ne zavedamo, kako je biti v koži človeka, ki živi v povsem drugačni družbeni ureditvi. Ureditev v islamskih državah - izjeme, kot je recimo Turčija, so silno redke -ne pozna ločitve verskih in državnih institucij na način, kot ga npr. zadnjih 60 let poznamo v Evropi. Posledica je strog red, ki te ob prestopkih hitro prikrajša za kakšen del telesa. Kazni za prestopek se izvajajo v božjem imenu, ker prestopnik prekrši božjo voljo. Ljudje se iz spoštovanja do Alaha ali vsaj strahu pred kaznimi držijo ustaljenih versko-družbenih pravil. To jim daje trdna tla pod nogami. Človek, ki ima bistveno več svobode kot odgovornosti, pa tega ne zna ceniti. Takšni smo Evropejci. Ločitev krščanskih cerkva od države je sicer prinesla družbi več svobode, toda človek je bitje, ki je le redko sposobno to svobodo žlahtno unovčiti. Svoboda namreč zahteva tudi odgovornost. Več svobode imaš, večja je tvoja odgovornost. Ne moreš se več sklicevati na verske ali moralne ustanove, ki odločajo o tvojem življenju. “Gol in bos se znajdeš sam, kdo povedal ti bo, kam?” Svoboda brez odgovornosti vodi v užitek brez meja, v življenje brez smisla, v svetlobo brez sonca. Nikogar ni več nad teboj, razen ohlapnih državnih zakonov, ki pa užitka ne prepovedujejo. Družba brez smisla se izgublja v njem, sočloveka se spoštuje le takrat, ko je od njega korist. Ne ubijamo samo zato, ker si ne želimo v zapor, kajti tam je manj užitka kot na prostosti. Pa še to ni povsem trdno. Kdor ima dobrega odvetnika, se lahko izogne zaporu, četudi “spravil je pod rušo več kot eno dušo”. Vsaj v Sloveniji je to mogoče... Krivda je večna spremljevalka takega “srečneža”, tako da je vendarle kaznovan, toda javno se to ne zgodi, kar je znak neučinkovitosti “opevanih vrlin” pravne države. Kjer je (skoraj) vse dovoljeno, se ne zavedamo, da je smešenje ustanovitelja islama enako smešenju Alaha. To verniki čutijo kot smešenje njihovega človeškega dostojanstva, ki je trdno utemeljeno na vrednotah vere. Muslimani so ob takšni žalitvi enako vznemirjeni, kot bi bili Evropejci, če bi kdo predlagal poseg v našo svobodo. Spomnimo se burnih odzivov na pridige nekdanjega prvega moža slovenske katoliške cerkve, ki je samo namigoval na to. Evropski mediji, ki so objavili razvpite Mohamedove karikature, so padli na izpitu iz odgovornosti. Odzivi so jih lahko prepričali, naj tega ne storijo več. In tudi ne bodo. Ne zaradi spoštovanja drugače mislečih, ampak zaradi strahu. Torej Evropejci nismo nič boljši kot “divji muslimani”, morda smo še manj strpni od njih. Pod kožo smo vsi krvavi. Ne glede na naša prepričanja, vrednote in različno materialno blagostanje. Ni bogatih in ubogih, popolnih in grešnih. Ni mogoče, ni pošteno tako razlikovati. Vsi smo na isti ladji. Bolj ko se zavedamo skupne usode, bolje je za nas. Vsak je po svoje tako bogat kot ubog, tako popoln kot grešen. Vsi si moramo prizadevati za spoštovanje sebe, soljudi in vsega, kar nas obdaja. Človeško srce je ocean toplih in hladnih tokov, domovanje mehkih peščenih plaž in ostrih čeri. Kdor se hoče pokazati kot svetnik, je običajno velik grešnik. Več človečnosti je v tistem, ki se zaveda svoje majhnosti in umrljivosti. Človek je velik tedaj, ko je sposoben biti majhen. Takrat šele zažari njegova pristna človečnost. Za ugodje mu ni več treba spodkopavati in “sesuvati” sočloveka. Konec koncev ne potrebuje več časopisov, ki druge “v nič dajejo”! |Q DRUŠTVENO TUD DONS JE LIJŠN Društvo upokojencev Trbovlje je v mesecu kulture pripravilo prireditev, na kateri so se predstavile kulturniške skupine, ki že vrsto let zagnano in uspešno delujejo njegovem v okrilju. Za dober začetek je poskrbela Vokalno instrumentalna skupina VIS DUT. Ob spremljavi harmonike in kitare prepeva ženski tercet narodne pesmi iz ljudskega izročila in od domačih avtorjev ter ponarodele narodno zabavne viže. V nadaljevanju je Moški pevski zbor najprej zapel Zupančičevo Zdravico, tej pa so sledile še druge prijetne pesmi, med njimi tudi primorska, idrijska in koroška ljudska. Kako si želijo ohraniti narečje, dokazujejo pesmi Marine Benetek Moje Trbovlje v verzih po domače, ki so jih predstavili Literarni prijatelji DUT Slavko Gulič, avtorica, Joža Ložak in Vida Vozel. Zadnja je takole povedala: Js s n spounem apraulsotku, d učas u Trboulih bol lušn jeblu. Magar so garal nuč in dan u frej cajti niso nikol bli zaspan. Ce je bla kakšna veselica, so puncam kr žarela lica, k so na aufbiksarje čakale, da z njimi bi veselo zaplesale. Takrat so se jedle fajne klobase za en cajt se je pozabi na čase, ko spet funšterc bo na miz in bojo delal kisu bris. Majhna pozornost za prizadevnost skupine ročnih del DUT Ženski pevski zbor je zapel pesmi, ki jih nekatere pevke pojejo že od mladosti. Ob zaključku so se jim pridružili še moški, da so skupaj zapeli še zadnje tri pesmi, čeprav je številna publika v dvorani Doma Svobode želela še kakšen dodatek. V preddverju dvorane so razstavljali člani Likovne sekcije in skupine za ročna dela pri DUT. Besedilo in slika: Irena Vozelj ZAGORSKI UPOKOJENCI NISO OD MUH Saj že veste, časa nimamo nikoli dovolj. Ko pa dočakamo zaslužen pokoj, ga imamo še najmanj. Tose dogaja tudi okrog 4000zagorskim upokojencem, ki so aktivni v šahu, kegljanju, ribištvu, strelstvu, pohodništvu ali pletenju. Aktivno ukvarjanje z različnimi dejavnostmi ni brez rezultatov. Strelci so se lansko leto izkazali s prvim mestom na regijskem tekmovanju, pa tudi na državnem so bili v samem vrhu. Sahisti ne zaostajajo za njimi in so bili kar dvakrat prvi na regijskem meddruštvenem tekmovanju. Lani so na občinski praznik, 9.avgusta pripravili odličen šahovski turnir posamično, katerega so se udeležili šahisti iz skoraj cele Slovenije. Vse to so uspešno izvedli s pomočjo zagorske občine in številnih sponzorjev. Ribiči so preteklih letih imeli celo dvakrat prehodni pokal, nazadnje pa so bili tretji. Tudi pletilje so v samem vrhu, na drugem mestu. Zagorjani so se odrezali 6.1. Zasavsko tekmovanje kegljačev, Zagorje 2006 2006 kot odlični organizatorji zasavskega tekmovanja kegljačev, katerega so se udeležili tekmovalci iz Hrastnika, Dola pri Hrastniku, Radeč, Litije, Jevnice in seveda Zagorja. Najboljši so bili Zagorjani, na drugem mestu so se zasidrali kegljači z Dola in tretji so bili predstavniki Radeč. Številna družabna srečanja so lepo obiskana, obiskujejo abonmajske predstave, letujejo, gredo na izlete, v plesno šolo, tesno sodelujejo z Društvom invalidov... Občina Zagorje jim je v pomoč v vsakem pogledu, tako kot se prostora tiče ali pa projekta Pomoč starejših starejšim in ima posluha za potrebe vseh starejših občanov. Besedilo:St.R. Slika: arhiv DUZ LJUBEZEN NA PRVI POGLED : ZATRESKALI SO SE V ZASAVJE V Ljubljani si je skupina ljubiteljev narave pred desetimi leti nadela ime Močvirski tulipani. Ko pa sta se Metodij in Marjeta Rigler, glavna pobudnika njihovih akcij, podala pred leti na romanje v Compostelo v Španiji k znameniti cerkvi sv Jakoba, in je Marjeta o tem napisala priročno knjigo, so postali ljubitelji cerkva sv Jakoba. Pred petimi leti so ustanovili tudi Društvo prijateljev poti svetega Jakoba. V Sloveniji je 65 sv Jakobov in obiskali so jih že polovico. Na letošnji kulturni dan, v sredo S.februarja 2006, pa so postali tudi ljubitelji Zasavja. Kako? Na eni teh poti so se lani srečali z dvema Zasavčankama . Povedali sta, da v Zasavju ni vse tako črno, kot so se učili v šoli in da se zadnja leta ponašamo z Antonom Sovretom, znamenitim filologom in prevajalcem. Dober teden pred letošnjim praznikom so si vodilni ljubljanski romarji rekli: »Če pomeni Sovre Slovencem v prevajanju to, kar pomeni Prešeren v poeziji, ga bomo pa obiskali.. .Pa še cerkev sv.Jakoba je v bližini.« In tako so člani njihovega društva prejeli obširno vabilo za Šavno Peč, ki je vsebovalo celo odlomek Sovretovega prevoda iz Homerjeve Ilijade. Iz Ljubljane so se odpeljali nekaj pred sedmo uro - z vlakom. Ko smo jih pričakali na hrastniški postaji, nas je število obiskovalcev presenetilo - kar 36 jih je bilo. «Tudi jaz sem presenečena,« je povedala zgovorna Marjeta, «verjetno jih je pritegnilo dejstvo, da Zasavja ne poznajo...« Napovedoval se je lep, sončen dan, ko smo zagrizli v hrib. S slovensko zastavo na rami, ki jo je nosila Barbara, kot se za kulturni praznik spodobi. Spodobil se je tudi kulturni program, ki se je odvijal ob spomeniku v rojstnem kraju Antona Sovreta - Zdravljica, deklamacije Prešernovih pesmi - celo v španščini, ki so v Jožičinem podajanju izzvenele nadvse imenitno. Seveda smo postregli tudi z informacijami o Antonu Sovretu, kar so naši Jakobčkiii Ljubljane z zanimanjem sprejeli. Navdušili sta jih tudi domačinki Meta in Dani, ki sta v kulturnem domu postregli s čajem in kavo. Pred odhodom so občudovali in slikali še kužno znamenje in začel se je drugi del romanja -preko Kovka na Dol. Navdušenja ob lepih razgledih točkah in položni, snežni in sončni gozdni poti ni bilo ne konca ne kraja.Tudi sprejem Franca Omika v župni cerkvi sv.Jakoba na Dolu pri Hrastniku je popotnike iz glavnega mesta prijetno presenetil. Franc Ornik je povedal nekaj zgodovinskih podatkov o nastanku cerkve in kasneje v župnišču še njegove misli o vpetosti Slovencev v evropsko zgodovino. Seveda s tem slavnostne akademije ob kulturnem dnevu še ni bilo konec. V župnišču se je zvrstilo še kar nekaj Prešernovih pesmi, Tomaž pa je eno prikrojil po svoje. Njegova Zbodljica je bila skoraj pesimistična; ob poplavi tujk se boji za naš jezik : So vzeli Karantanijo, Trst, Gorico...in kmalu bodo nam še -govorico... Nadi iz Turja oziroma Kovka je pripeljala tudi nekaj deklet, ki so navdušile s citrami, harmoniko in violino, na citre je igrala tudi Ivi, Miha pa je zaigral na trobento. Ne smemo pozabiti tudi Milana in Gašpeija, ki sta že pred tem v cerkvi predstavila na orglah izvirno pesem, posvečeno sv. Jakobu. Za dobro počutje v župnišču pa sta poskrbela tudi Magda in Jure. Vtisi ljubljanskih romarjev ob odhodu je bilo navdušujoče : Današnji dan je bil nekaj posebnega. Doslej smo poznali Zasavje kot domnevno turobno dolino, zdaj pa se nam je odprl nov svet -očarljiv in slikovit... M.S. Vzdušje je bilo ves čas sproščeno in veselo. Ni mi žal, da sem se odločil po 34 letih spet peljati z vlakom... A.T. Vesel sem, da smo spoznali Antona Sovreta, znamenitega prevajalca. Mislim, da me bo odslej bolj zanimalo, kdo je kakšno knjigo prevedel....M.V. Če bi še tako načrtovali program, se nam ne bi posrečilo to, kar se nam je dogajalo- vse je bilo prelepo...M.R. Besedilo in slike: Fanči Moljk 'A' Janez Knez se je po štirih letih spet predstavil ljubiteljem slikarske umetnosti v Hrastniku 6. februarja 2006. V svet akademskega slikarja je obiskovalce v galeriji delavskega doma popeljal njegov prijatelj Aleš Gulič. «Te slike kažejo, kako je videl svet lani...,« je dejal med drugim. «Oplemeniti tisto, kar vidi.. .Sprejmimo njegove barve, oblike, razpoloženja...,«je povabil k ogledu številne obiskovalce. Med temi je bil tudi župan Miran Jerič, slikarski kolegi, književnik Matjaž Kmecl in drugi. Akademski slikar Janez Knez v prijateljskem klepetu s so-Kumljancem dr. Matjažem Kmeclom Zgodovina je naša mati - Zbiranje domoznanskega gradiva je ena izmed najpomembnejših nalog knjižnic. Dejavnost obsega zbiranje, hranjenje, obdelavo in prezentacijo gradiva, ki se po vsebini ali izvoru nanaša na določeno območje. Za območje občine Hrastnik domoznansko dejavnost opravlja Knjižnica Antona Sovreta v Hrastniku. Njihov osnovni namen je omogočiti tekoče informiranje o aktualnih dogodkih in dogajanju na njihovem območju ter seznanjanje z razvojem okolja. Letos si bodo prizadevali oblikovati zbirko starih razglednic z območja občine Hrastnik, namenjena pa bo proučevanju domoznanstva in priložnostnim razstavam. Pri tem delu potrebujejo znanje, pomoč in sodelovanje vseh, ki posedujejo stare razglednice občine Hrastnik. Zbirka starih razglednic, narejena s skupnimi močmi, bo obogatila ponudbo splošne zbirke z drugačnostjo. Kontaktna oseba v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik je Mateja Planko, ki se bo z veseljem odzvala na telefonski klic na številki 03 56 46 175, dosegljiva pa je tudi na E-poštnem naslovu: mateja.planko@hra.sik.si. Če so v albumih starejšega letnika stare fotografije in med njimi razglednice občine Hrastnik, bodo veseli, ko jih boste o tem obvestili. Prvič so se predstavile v novi zasedbi tudi Plavice, ki so s svojim petjem navdušile vse navzoče. Razstava bo na ogled do 28.februaija 2006 vsak dan od 17.do 19.ure. Slika in besedilo: Fanči Moljk PET PETLETK V petek, 3.2.2006, je bila v Muzeju novejše zgodovine v Celju uradno odprta razstava priznanega slovenskega grafičnega oblikovalca Simona Semeca. Razstava z naslovom Plakati, Pet petletk bo na ogled do 12. marca 2006. Otvoritev razstave Simona Semeca v Celju Na otvoritvi razstave so se zbrali umetniki s področja grafičnega ustvarjanja, različni kulturniki, novinarji in drugi gostje. Slavnostni govornik je bil Janez Suhadolc, ki je predstavil avtorja razstave kot grafično oblikovalskega proletarca ter neformalnega ministra Zasavja. Ne nazadnje je idejni oče KreArta, ki v Loko pri Zidanem mostu vsako leto pripelje vse več ustvarjalcev slovenskega in tujega kulturnega življenja. Nevsakdanja kulturna prireditev, katere avtor že vrsto let s svojo originalnostjo in kvaliteto opozarja nase, je vsekakor dobrodošel dogodek, ki je vreden ogleda. Besedila: MaH Slika: MNZ UPORNIŠKE BABE SPRAVILE IIOBSONA V ŠKRIPCE Prosvetno društvo Čemšenik je v okviru letošnjega gledališkega abonmaja v DD Zagorje uprizorilo delo »Hobson v škripcih« Harolda Brighousa. To je lahkotna komedija v štirih dejanjih z izurjenimi in razigranimi igralci Prosvetnega društva iz Cemšenika, ki jih vodi vešča režiserska roka Marjana Bokala. Spontanost in smeh sta značilna za takšno predstavo in gledalci so bili tega deležni v polni meri. Profesionalno so ljubiteljski gledališčniki na oder postavili že mnogokatero predstavo in tudi s Hobsonom so bili odlični. Besedilo in slika: SLR. DRUŠTVENO © CiOML, DRŽAVNI LOPOV in kratek mobilni pogovor z Iztokom Valičem »Jaaaa, aha, a GOML???« to je bilo prvo, kar mi je ušlo z jezika, ko sem na ušesu iz tiste majčkene pripravice zaslišala prijazen moški glas, ki pripada še bolj prijaznemu moškemu. To ni hvalospev močnejšemu spolu pač pa potrpežljivosti našega znanega gledališkega igralca Iztoka Valiča. Dogovarjala sva se za zmenek in se dogovorila in se nisva dobila - po moji krivdi. Ampak, nikoli ni prepozno in za srečanje z njim bo priložnost v GLEDALIŠKI DVORANI DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE 2. marca letos. GOML se ‘prevede’ v Gledališče za otroke in mlade Ljubljana - za mlade po srcu, jasno. Ustanovljeno je bilo konec leta 2004 in je zaenkrat edino profesionalno igrano gledališče za otroke v Sloveniji. Je član ASSITEJA- Mednarodnega združenja igranih gledališč za otroke in mladino. Domuje še vedno v stavbi, ki se imenuje Španski borci, v Ljubljani in stoji ob Zaloški cesti poleg tržnice v Mostah. Toliko za primer, da se vam bo po predstavi v trboveljski gledališki dvorani zahotelo šeeee. Pri njih je »petek dan za komedijo« resnično ustrežejo vsakomur, ki si ob petkih zaželi uro smeha. V Trbovlje prihajajo z uspešnico Fadila Hadžiča, ki jo je za današnjo rabo posodobil in skoraj na novo napisal, da tako, kot je pred leti, tudi danes biča korupcijo in barabijo - današnjih dni. Nastala je nova komedija s starim imenom, katere večni junaki s svojimi človeškimi slabostmi vzbujajo smeh. Režija je v rokah Gojmirja Lešnjaka - Gojca, Državni lopov je Iztok Valič, Lepi Jernej Kuntner in Paznik Bogomir Veras. Na njihovem programu so med predstavami za odrasle poleg Državnega lopova tudi monokomedija Rekviziter, komedija Mož moje žene in Ljubimec najine žene in druge uspešnice. Otroci pa so uživali ob Princeski na zrnu graha, Lisički zvitorepki, Žogici Nogici in še..., za srednješolce in višje razrede so pripravili monokomedijo Učna ura... Škoda bi bilo še naštevati, ker bi zagotovo kaj pomembnega izpustili, zato raje vse ljubitelje dobre komedije Iztok Valič in njegovimi »sotrpini« vabijo na predstavo v DD Trbovlje v četrtek 2. marca ob 19.30. Besedilo: MaH INTERVJU +■ IRENA SENČAR: SIMON TANSEK, DIREKTOR FOTOGRAFIJE »Rad imam, da izdelek nekaj pove, da ima dušo. Pralni praški je nimajo.« JAZ KAZAHSTAN, JAZ PRAGA, JAZ MOBI SLOVENIJA, JAZ MOBI LJUBLJANA - imenik mobilnega telefona Simona Tanška. Razpet med Slovenijo in Češko sodeluje pri ustvarjanju največjih uspešnic sodobne slovenske kinematografije in tistih oglasnih sporočil, ki v nas ne sprožijo želje po takojšnjem preklopu na drug televizijski kanal. Zakaj obstaja samo angleška verzija vaše spletne strani? Ker je promocija v prvi vrsti namenjena tujini. V Sloveniji imam zadnja tri do štiri leta ogromno dela in več kot ves čas delati res ne morem. Tako reklame pri nas ne potrebujem več, poleg tega pa se pri nas udeležiš enega festivala, ene premiere in že te vsi poznajo. Direktor fotografije, kaj konkretno ta izraz pomeni? Izraz je prevzet iz tujine, in sicer iz angleške besede director s pomenom režiser, ki pa se pri nas uporablja dobesedno. Lahko bi uporabili tudi izraz glavni snemalec, tako me namreč obravnava ministrstvo za kulturo v svoji klasifikaciji. Konkretno pa imam opraviti z vsem, kar je v zvezi s sliko. Zadolžen sem za kompozicijo, izbor objektivov, z režiserjem izbiram lokacije za snemanje, pregled moram imeti tudi nad sceno, masko, kostumi, vse kar je vizualnega torej. Sem sam svoj mojster, v snemalni hierarhiji pa takoj za režiserjem. Nato pridejo na vrsto asistent kamere, osvetljevalci in scenski tehniki; pri snemanju slovenskega filma nekako do sto ljudi. Magistrirali ste na akademiji lepih umetnosti v Pragi. Kakšen pomen ima akademska izobrazba v vaši karieri? Sola je vsekakor pomembna. Pridobiš potrebno samozavest, ogromno znanja, tvoji profesorji so legende svetovne kinematografije. Velik poudarek je na praksi, opravljajo se vaje v studiu, in- in eksterierju. Brez študija, sam, bi se do teh stvari dokopal šele po desetih letih, če sploh. Sola je tudi idealen kraj za navezovanje stikov. V mojem razredu nas je bilo pet: dva Čeha, Litvanec, Avstrijec in jaz; še zdaj smo v kontaktu in si med seboj priskočimo na pomoč. Za študij kamere sem se odločil, ker nisem dobil štipendije za fotografijo, a mi ni žal, takoj bi še enkrat storil isto. Kaj ste med študijem v tujini najbolj pogrešali? Nič. V Pragi je bilo super, še zdaj se zelo rad vračam, tam imam ogromno prijateljev in res mi je všeč. Moj študij je trajal pet let, plus eno leto magisterij; na začetku sem štel koliko časa že študiram, nato pa sem začel odštevati koliko lepega mi še ostane. V četrtem letniku sem začel tudi delati, hotel sem doseči nek nivo, ki bi mi omogočil življenje in delo na Češkem, če bi to želel. Vmes sem v Sloveniji sodeloval z Janezom Burgeijem pri snemanju filma V lem, po koncu študija, med 1999 in 2002 sem snemal predvsem reklame na Češkem, nato pa sem šel domov posnet Ruševine in takrat so me »zahaklali« pri nas. A s Češke še vedno prihajajo povabila, vsak mesec me kličejo in kmalu grem v Savdsko Arabijo zanje snemat reklamo za bonbone. Sodelovanja z najboljšimi slovenskimi režiserji, oglasi za podjetja, kot so Mobitel, SKB, Telekom, dokumentarni filmi, videospoti ... Kaj bi trenutno označili za vrh svoje kariere? Odgrobadogroba. To je »ta prav« film. V smislu scenarija so bili takšni tudi prejšnji, a ne glede pogojev. Tokrat so bili pogoji odlični, prav tako scenarij in to se pozna tudi na končnem izdelku. Vedno dajem prednost filmu, saj je ta večen. Reklama se vrti dva do tri tedne in ponikne v pozabo, film pa ostane. Film je nekaj, kar počnem z ljubeznijo, ne zaradi denarja. So tiste, ki jih snemaš za denar - pralni praški, in druge, ki jih snemaš za denar in dušo. Rad imam, da izdelek nekaj pove, da ima dušo. Pralni praški je nimajo. Film Jana Cvitkoviča, Odgrobadogroba, pri katerem ste angažirani kot direktor fotografije, je trenutno v polnem zagonu. Označili ste ga za vrh svoje kariere. Kako pa bi ga kot celoto ocenili z ena do deset? Z osem. Finalni izdelek je namreč vizija režiserja, vsak človek, ki si ga ogleda, bi nekaj spremenil po svojem okusu, zato minus ena točka. Odštejem še eno, ker je vedno lahko še boljše. Na filmskem festivalu v San Sebastianu v Španiji je dobil nagrado za najboljši prvi ali drugi celovečerni film, vredno 90 000 evrov. Sije denar razdelila celotna ekipa ali ostane zgolj režiserju? Odgrobadogroba je dobil še več nagrad. V Varšavi na Poljskem smo dobili 5000, v Cottbusu v Nemčiji pa 13 000 evrov. Z delitvijo pa je tako, če je nagrajena režija, vse dobi režiser, če je nagrajen film, režiser dobi polovico, polovico produkcija, če pa bi bila nagrajena kamera, bi bila nagrada moja. Ja, to me pogosto sprašujejo, ne nič nismo delili. Se vam je kdaj kakšna igralka malce zamerila in ste jo posneli tako, da ni ravno zažarela v vsej svoji lepoti? Igralk je več vrst in nekaj se mi jih je že res zamerilo, ampak vedno skušam delati kar najbolje. Igralec mora sodelovati s kamero, na primer dialogi se morajo odvijati tam, kjer je osvetlitev najboljša, se pri hoji obračati v smeri luči in podobno. Nekateri pa so preveč osredotočeni sami nase in mirno zakorakajo kakšen meter preveč ali pa premalo. Potem pa je od posameznika odvisno, v kolikšni meri je pripravljen sprejemati opozorila, nekateri odreagirajo tako, drugi drugače. Vrhunski primer sodelovanja je Sonja Savič, ki v Odgrobadogroba igra vlogo Ide, z njo je delo res enkratno. Od slovenskih igralk bi podobno trdil za Natašo Matjašec. INTERVJU ---------1 Kakšno je vaše mnenje o sodobnem slovenskem filmu? Je res vse preveč pesimistično in črno? Nikakor, stanje se izboljšuje. Zelo me jezi, ker se sploh uporablja pojem slovenski film. Osebno tega pojma ne bi uporabljal, saj ga imajo ljudje vgrajenega v podzavesti in so že vnaprej prepričani, da je vse skupaj bedarija. Potrebno bo nekaj, da se znebimo tega prizvoka, ampak gre in bo šlo na bolje. Sodelovali ste tudi pri snemanju videospota Ring skupine Siddharta in Mater vam jebem Eda Maajke. Siddharta v slovenskem prostoru slovijo kot egocentrični in vase zaljubljeni. Kako ste jih spoznali vi? So super, čisto normalni fantje. Spot smo snemali v Piranu, denarja ni bilo, produkcija je varčevala, zato smo spali v skupnih prenočiščih, pa tudi na pivo smo šli večkrat skupaj. Ampak najstnice so pa norele! Kaj pa Edo? Edo je pa »itak« car! Car v trenirki. Spot je režiral Cvitkovič in od Eda zahteval, da mora biti čim bolj neprespan in »razžuran«. Ta je navodilo jasno upošteval in naslednji dan, po treh urah spanja, ves zabuhel, »mačkast« in z ogromnimi podočnjaki, režiserja vprašal: »Šta je režiser, jel sem dovoljno zjeb..?« POGLED »OD ZNOTRAJ« V Cankarjevem domu je od 14. februarja dalje postavljena razstava nagrajenih in izbranih fotografij NATEČAJA ZA .. |||.rTtJ0 FOTOGRAFIJO LETA, ki ga je, že dvanajstič za najboljšo slovensko fotografijo, organizirala revija za kulturo Emzin. Na natečaj je prispelo 428 fotografskih opusov, oziroma 2664 fotografij slovenskih fotografov različnih generacij, amaterjev in profesionalcev različne vsebine, formatov in tehnik. Žirijo so sestavljali raznovrstni mednarodni strokovnjaki z različnih področij. Podeljene so bile tri nagrade za avtorsko fotografijo in nagrada za najboljšo reportažno fotografijo, ki jo je prejela MANCA JUVAN iz LITIJE. Brane Kovič, ki je obrazložitve nagrad zapisal, pravi: »Ostri, močno kontrastni barvni posnetki napetega dogajanja na nemirnem Srednjem vzhodu na sugestiven način pristopajo k temi, ki je razmeroma pogosto obarvana v aktualnih reportažah. Posebno vrednost predstavljeni seriji dajeta svojevrsten pogled »od znotraj« in drzna barvitost kot zavesten odstop od konvencionalnega obarvanja tovrstne tematike. Stereotip je presežen brez nasilnega odmika od humanističnega izročila reportažne fotografije.« MaH NATAŠA KREŽE, Nataša Kreže, učiteljica razrednega pouka na dolski šoli, je tudi članica vokalne skupine Coronke iz Boštanja, s katero prepeva že osemnajsto leto. Ustanoviteljica in umetniški vodja je njena sestra Romana Pokom, sestavljajo pa jo še Melita Železnik, Zdenka Kozinc, Valerija Kamplet, Tadeja Krnc in Polonca Gačnik. Vse Coronke so po poklicu učiteljice oziroma profesorice in vzgojiteljice, tako da jih v šali imenujejo tudi pojoče tršice... Pravzaprav v Zasavju o njih ne bi veliko vedeli, če se ne bi Nataša Kreže pred desetimi leti preselila na Dol, kjer si je ustvarila družino. Ravno v tistem času so na TVS predvajali njihov enourni šov, kolegice oziroma Natašine sosede pa smo jih nekajkrat slišale tudi na njihovih odmevnih nastopih v sevniškem kulturnem domu. Pojejo pa po celi Sloveniji. Z zadnjim božičnim koncertom so se na primer v štirinajstih dneh predstavile v sedmih krajih.. .Z veseljem pa se Coronke udeležujejo tudi dobrodelnih nastopov. Natašo smo ujeli med malico, kjer nam je ob pitju soka povedala nekaj osnovnih podatkov o svoji skupini. »Prepevamo slovenske ljudske pesmi in njihove priredbe, umetne pesmi slovenskih in tujih avtoijev, lotevamo pa se tudi večglasnih priredb slovenskih in tujih popevk...« Naj dodamo, da imajo vedno tudi privlačno koreografijo, ki meji že na plesni nastop, poživljajo pa jih všečni kostumi. POJOČA TRSICA »Ponosne smo tudi na to, da smo že večkrat pele z raznimi znanimi ansambli kot Štajerskih 7, lani pa tudi s Pihalnim orkestrom radeških papirničaijev, kar smo so si že dolgo želele...« Omenimo še letošnje snemanje na javi radijski oddaji Prizma - optimizma Radia Slovenija, že drugo leto zapored pa so se uvrstile tudi na festival vokalne glasbe Sredi zvezd v Žalcu. V Zasavju so prvič pele v Šavni Peči ob prvem pohodu Sovretove poti, na zaključni prireditvi TD Hrastnik, ob 80 -letnici Nogometnega kluba Hrastnik, popestrile pa so tudi državno prireditev Kajakaš leta 2005 v Hrastniku. Pa še načrti. »V kratkem se bomo zaprle v studio prijatelja Tomaža Kmetiča v Radečah in poskušale napraviti čim boljše glasbene posnetke za zgoščenko,« je navdušena simpatična Nataša, mama dveh šoloobveznih deklet. Od zadnje kasete je preteklo že precej vode in v tem času so svoj repertoar zelo obogatile... Nastopiti želijo tudi na kakšnem uveljavljenem, slovenskem glasbenem festivalu. Upajmo, da se jim bo želja uresničila že letos... Slike in besedilo: Fanči Moljk UTRINKI Z RAZSTAVE V GALE1UI MEDIJA V februarskih dneh gostuje v Galeriji Medija v Zagorju Slikarska kolonija »Primož Trubar« iz Moravskih Toplic. Ideja o ustanovitvi Slikarske kolonije sega v čas ustanavljanja Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Društvo je bilo v Ljubljani ustanovljeno oktobra leta 1994 in je začelo svoje delovanje z zelo pluralnim programom, v katerem je bilo pomembno mesto dodeljeno tudi kulturi. Tesno povezana pa je zamisel o slikarski koloniji z razstavo Marjana Skumavca in Nikolaja Beera v ljubljanski evangeličanski cerkvi. Odziv je bil zelo pozitiven in člani društva so sklenili vzpostaviti tesnejše stike in vsebinsko poglobljeno sodelovanje z umetniki. V letu 1995 je Nikolaj Beer, vsem Zasavčanom, ljubiteljem slikarske umetnosti, dobro znan umetnik, ob podpori zdaj že pokojnega predsednika društva dr. Ota Norčiča, zbral prvo skupino slikarjev v Moravskih Toplicah. Projekt je dobil podporo tako Evangeličanske cerkve kot lokalne skupnosti. To je bilo zelo pomembno za začetek kolonije, še pomembnejše pa za njeno trajno delovanje. Nikolaj Beer je njen umetniški vodja in kolonija spada med najeminentnejše v Sloveniji z več kot desetletno tradicijo. V galeriji so na ogled slikarske stvaritve mnogih znanih slovenskih imen s te veje umetnosti in vredno si jih je ogledati. MaH Slike: St.R. (0) REPORTAŽA KLOBASAHIJA IX IIIJXKIJ € ARI J A Vsaka stvar je enkrat prvič! V soboto, 18. februatja 2006, se je v restavraciji na Vidrgi zgodila PRVA ZASAVČEVA KOLOBASARIJA IN BUNKUCARIJA. Uspešno! In so na pokušino dali svoje izdelke Zasavčani s področja umetnosti klobasarijanjenja (v kratkem dodano v slovenski pravopis). Jožef Hribar je predstavil jetmice, kožnate, kožnate prekajene in krvavice, česa seje zbal, da ni prišel na prireditev, še danes ne vemo. Stane Bokal, Cemšenčan zjesenov’ga, je na pokušino dal pečenico prekajeno, jetemico in krvavico. Daje vsa zadevščina ob pokušanju raje zdrknila v mlince naše, je s hruškovim vinom pomagalJožef Remškar, tudi iz Cemšenika. O novem afrodiziaku, ki ga dela iz toukuca, nas je podučil Lojze Juvan, ki jeza vsak slučaj prinesel tudi jabolčni sok za pregajstne. Janko Lazar ima dobre izkušnje s švercanjem prašičev, ki jim botruje njegov bunkuc. In sramežljivi Andrej Rome se je skrival, dokler ga njegov vizavi ni gladko izdal. Dobili smo še eno sorto bunkuca. Vsi sodelujoči so bili nagrajeni z veselim in zadovoljnimi obrazi vseh prizadetih, priznanjem in Zasavčevo majico. Vsi prizadeti pa smo se fino imeli, dobro jedli, pili in se pogovorili. Tudi uganke smo se šli. Ugibali smo, katera klobasa je najbolj znana v Zasavju? Bralci dobro veste, da je to jetmica in tudi Lojzetu Juvanu je znano. Za pravilen odgovor je izžrebani prejel bon za mesne izdelke Mesnice in trgovine Ferdi iz Trbovelj. Vprašanje Ekodrevesnice z Izlake je bilo na bunkuc naravnano, saj je bilo treba vedeti, na katerih podlagah naj bi bile sadike jablan za obnovo travniških sadovnjakov. Kdo bi to najbolje vedel, če ne tisti od foha?! Gregor Ocepek bo posadil štiri sadike in se spominjal prve Zasavčeve klobasarije in bunkucarije, saj je z odgovorom, da so to sejanci, razsvetlil vse morebitno neuke. REPORTAŽA @1 Ob omizju, s klobasnimi dobrotami lepo založenim, zbrani, smo se oblizovali (tudi prste), mljaskali in z odobravanjem pokušali posamične klobasnomesne dobrote. Strokovno in nestrokovno smo klobase predelali. Ravno prijetno založeni smo se ustavili ob Štefanih z bunkucem, toukucem, sokom, vinom in svetlo do temno rumeno tekočino, s podganjim repom ali pa brez, z veseljem spustili po grlu navzdol. Beseda je stekla (bunkuc tudi) in pogovorili smo se, izmenjali nasvete, izkušnje in lumparije in se dogovorili, da se bomo na salamijadi 1. aprila spet dobili. Besedilo: MaH, Slike: PRA V mesnica, delikatesa ferdi TRG REVOLUCIJE 16, TRBOVLJE. TEL: 03/56 3/ 640 SVEA C$rce vašega doma Več na: http://freeweb.siol.net/jo123co/drevesnica E-mail: EkoDrevesnica@email.si tel.: 03 56 751 74 OBČINA ZAGORJE Spoštujemo naravo GO GRAFIKA GRACER e-mail: grafikagracer@siol.net 241 DRUŠTVENO ZASAVSKI SANKAČ DOMEN POCIECIIA UDELEŽENEC ZOI TORINO 2006 Pred nekaj dnevi se je vrnil s prizorišča zimskih olimpijskih iger v Torinu zasavski sankač na umetnih progah Domen Pociecha. Dvajsetletni študent drugega letnika Fakultete za šport, doma iz Kisovca pri Zagorju, je premierni nastop za slovenske sankače na 01 opravičil z solidnim nastopom in uvrstitvijo na končno 26. mesto. Podpredsednika sankaške zveze Slovenije, Bernarda Kovačiča iz Trbovelj, ki si že od prvih začetkov sankaškega obdobja v Zasavju prizadeva za njegovo popularizacijo, smo poprosili za krajšo informacijo o prvem slovenskem, zasavskem, sankaškem nastopu na 01. Kako vi ‘vidite’ 26. mesto Domna Pocieche? Poudariti je potrebno, da za končni rezultat šteje seštevek štirih voženj na 1435m dolgi progi z višinsko razliko 120m. Proga ima 19 zavojev in je izredno hitra in tehnično zahtevna. Sankači po njej drvijo s hitrostjo do 140km/h. Domen se je izkazal z dobro fizično in psihično pripravljenostjo. Vse 4 vožnje je odpeljal optimalno glede na svoje sposobnosti in brez večjih napak. S tem je presegel naša pričakovanja, saj smo na sankaški zvezi Slovenije in olimpijskem komiteju Slovenije menili, da bi osvojitev 30. mesta pomenila uresničitev zastavljenega cilja. Kaj pomeni nastop na 01? Nastop na 01 v Torinu pomeni tudi uspešen zaključek devetletnega obdobja ukvarjanja s sankanjem na umetnih progah v Zasavju. Leta 1997 sta se Tomaž Kovačič in Gorazd Repar kot začetnika tega športa v Zasavju prvič ulegla na sanke in spustila po progi v nemškem Altenbergu. Nekoliko kasneje so se pridružili še Primož Fakin, Barbara Pilih in Domen Pociecha. Za vse športnike, kot tudi aktivne člane sankaškega društva, je bilo to naporno obdobje, saj je bilo potrebno naučiti se -8--- 01 TORINO 2006 mnogo novih stvari, hkrati pa si vzeti veliko časa za treninge in tekmovanja, ki so potekala izključno v tujini. Leta 2002 sta Barbara Pilih in Tomaž Kovačič izpolnila mednarodno normo za nastop na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju. Rezultati, ki sta jih dosegla na tekmah za svetovni pokal so jima obetali dobro uvrstitev na olimpijadi. Neuspešna komunikacija med tedanjimi predstavniki Sankaške zveze Slovenije in Olimpijskim komitejem sta preprečila nastop Barbari in Tomažu in s tem izničila ves njun trud in vloženo delo. Ali sankanje na umetnih progah zanima mlade? V tem obdobju so pričeli uspešno nastopati Maša Topole, Žan Kovačič, Luka Žujič, Grega Hacin, Miha Hacin, Nina Čebin, Danej Naurboc in Tilen Širše. Vsi ti mladi tekmovalci ob že izkušenejših starejših predstavljajo jedro iz katerega bodo izšli, tako si vsaj želimo, naši bodoči olimpijci v sankanju na umetnih progah. MaH Slike: Bernard Kovačič NAJSTNIŠKA @ LOGOSOVI DEBATERJI Po jesenski in zimski ligi, turnirju posameznih govorcev, po 4. mestu na mednarodnem tekmovanju šestih dežel in po naslovu svetovnega prvaka v kategoriji mešanih ekip v posamični razvrstitvi, vse to je skupek dogajanj zadnjih šestih mesecev v Logosu, je v soboto, 18. februarja potekal Zimski turnir. Na njem so sodelovale mešane študentsko-dijaške ekipe, trajal pa je okvirno od 9. do 20.00 ure. Mladi so debatirali o dveh temah: This house would reinforce protection of citizens’ privacy, se pravi: Zasebnost državljanov bi bilo potrebno še bolj zaščititi This house would impose curfew for the underaged oziroma: Za mladoletne bi bilo potrebno uvesti policijsko uro Debate so potekale v angleškem jeziku. Po dvajsetih debatah in rekordnem številu rund v enem dnevu (pet rund). Tretje mesto so si pridebatirali Barbara Ikiča, Mitja Nedič in Matej Uduč. Finale je bilo ob 19:00 uri na temo THW reinforce protection of citizens’ privacy, V finalu sta najboljši skupini debatirali na temo smiselnosti nadaljnjega odpovedovanja pravici do zasebnosti v imenu drugih vrednot, kot so varnost zasebne lastnine, varnost pred terorizmom, učinkovitost. 2. mesto: Marko Lavrin, Sara Fakin in Domen Skerbec 1. mesto: Barbi Jozinovič, Monika in Črt Podlogar. Najboljši posamični govorci v srednješolski konkurenci so bili 3. mesto: David Ivšek 2. mesto: Urban Sušnik 1. mesto: Lavrin Marko Vsem udeležencem turnirja veljajo posebne pohvale in čestitke, zahvala gre tudi sodnikom za njihov izjemen prispevek in nenazadnje njihovemu mentorju profesorju Jakobu Strovsu za vztrajno delo v debatnem klubu Logos in vzpodbujanje mladih za izmenjavo mnenj na debatnem nivoju. MaH OBISKAL ZASAVJE V ponedeljek, 13. 02. 2006, je minister za visoko šolstvo Jure Zupan obiskal Trbovlje. Obisk je bil namenjen vsem dijakom zasavskih srednjih šol, ki se bodo odločali za študij po končanem srednješolskem izobraževanju. Minister tako nadaljuje z obiski srednješolcev po celi Sloveniji. Namen obiskov je pojasnjevanje vzrokom za vpis na študij naravoslovja. V Sloveniji se mladi že vrsto let rajši odločajo za študij družboslovja. Omizje z ministrom za visoko šolstvo Juretom Zupanom v dvorani na Polaju Srečanja so namenjena iskanju vzrokov in motivov pri odločanju mladih, ko gre za izbor študijskih smeri. Na srečanjih z bodočimi študenti poskuša minister Jure Zupan pojasniti potrebe in prednosti naravoslovnih študijev in predvsem prednost, ki ga omenjene smeri izobraževanja ponujajo študentom po končanem študiju, ko bodo z diplomo v žepu iskali zaposlitev. M.A.Š. Slike: TPSŠ Trbovlje DRUŠTVENO i--------- ZIMSKE POČITNIŠKE DEJAVNOSTI 2006 Društvo prijateljev mladine Trbovlje je pričelo z izvajanjem zimskih počitniških dejavnosti takoj prvi počitniški dan. V ponedeljek, 20. februarja 2006, so se z otroci odpravili na kopanje v Cementarno Trbovlje. Ob najrazličnejših igrah v vodi je dopoldan za mnoge otroke kar prehitro minil. Na kopanju v zaprtem cementamiškem bazenu V torek pa so organizirali kuharsko delavnico. Najprej so se otroci med seboj spoznavah, nato pa ob reševanju zimskega kviza pripravljali sladke sendviče in sadna nabodala. V sredo so se otroci spet kopah, v četrtek delajo pustne maske, v petek pa se gredo spet namakat. Dnevno se je dejavnosti udeležilo v povprečju 30 otrok. Otroke je na dejavnosti treba obvezno predhodno prijaviti. Zakon o varnosti pred utopitvami nalaga organizatorjem kakršnihkoli obvodnih dejavnosti, da otroke spremljajo za to usposobljeni vzgojitelji ter da se upoštevajo normativi o številu otrok na enega vzgojitelja. Prav zaradi tega prosijo starše, da otroke res predhodno prijavijo na plavanje in jim s tem omogočijo, da poskrbijo za zadostno število usposobljenih in izobraženih vzgojiteljev ter maksimalno varnost otrok. V primeru, da otrok ni predhodno prijavljen na plavanje, vzgojitelji ne morejo prevzeti odgovornosti zanj. Za prijave in vse dodatne informacije so na razpolago vsak delavnik med 8. in 12. uro na telefonskih številkah 56 30 248 in 041 618 414 Še posebej pa vabijo vse Zasavčane na že tradicionalen sprevod pustnih mask po trboveljskih ulicah, ki bo krenil ob 15.00 izpred križišča pri mestnem parku po enosmerni cesti mimo policijske postaje proti zdravstvenemu domu do parkirnega prostora pred Delavskim domom Trbovlje, kjer bo do približno 17.00 potekala osrednja prireditev. V sprevodu bodo letošnje leto ponovno sodelovali ptujski kurenti, plesna skupina mažoret, delavska godba Trbovlje in pustne šeme. Pust pa seveda ne more mimo brez pustnih krofov, zato se bo vsaka maska tudi tokrat z njim posladkala. Zahvala pa gre sponzorjem. Svet za letovanje in prosti čas in člani kluba vzgojiteljev pa vabijo na vmesno srečanje Kluba vzgojiteljev, ki bo v petek. 24.2.2006 ob 18. uri v prostorih Mladinskega centra Trbovlje. Oblikovali bodo dogovorjene glasbene točke za pustni sprevod in preverili, koliko je na razpolago ustreznih oblačil ah rekvizitov za nastopajoče: Game over, Atomik harmonik, Domen Kumer. Besedilo in slike: DPM Trbovlje, sekretarkaLavra Izgoršek Sladko-sadne počitnice Otoplitev v času počitnic je pobrala sneg, zato so se lahko hrastniški šolarji ukvarjali z nekaterimi dejavnostmi, ki jih je pripravila OZPM. Vsak dan ob deseti uri so si lahko ogledali filmsko predstavo za ceno 400 sit, enkrat pa za polovično ceno.V ponedeljek dopoldne so lahko brezplačno plavali, v četrtek 23. februarja 2006, bodo lahko obiskali v šolski telovadnici od 9.do 11.ure brezplačno plesno delavnico, v nedeljo pa v športni dvorani v Hrastniku otroško maškerado od 16. do 18.ure. V knjižnici Antona Govreta so imeli v ponedeljek in sredo dopoldne ustvarjalno delavnico. Besedilo: Fanči Moljk Plavanje: MITINGU V VIAREGGIIJ Pod okriljem plavalne zveze Slovenije je v soboto 11. in nedeljo 12.2 2006 v Celju potekalo državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice. Organizator je bil PK MARINES NEPTUN iz Celja. Udeležilo se ga je 279 plavalcev iz 19 slovenskih klubov,med njimi tudi plavalci PK LAFARGE CEMENT TRBOVLE. Klub je zastopalo 11 plavalcev od tega 9 dečkov Peter Vozel, Alen Firšt, Žiga Kovačič, Matic Sešlar, Gašper Križnik, Mario Budimir, Jan Burgar, Jernej Santo in Nejc Kos Jetnik 1994 in mlajši in dve deklici Tjaša Božič in Karmen Zmrzlak letnik 1996 in mlajše. Tjaša Vozel pa je nastopila za državno reprezentanco na 29. mednarodnem mitingu v italijanskem mestu Viareggiu, ki šteje za neuradno evropsko prvenstvo za mlade plavalce. Na državnem prvenstvu sta se med letnik 1994 uvrstila, Peter Vozel 13. mesto na 50m hrbtno in dvakrat 14.mesto na 50m prosto in 10Om hrbtno, ter 17.mesto na 100m delfin, Alen Firšt je zasedel 19. mesto na 100M hrbtno in 21. mesto na 50m delfin. Gašper Križnik je med letniki 1995 zasedel 21. mesto na 50m hrbtno, 15. mesto na 100m hrbtno, 14. mesto na 200m hrbtno, 13. mesto na 100m delfin, 14. mesto na 50m delfin in 15. mesto na 200m prosto. Nejc Kos se je v svojem letniku 1997 kar štirikrat uvrstil na prvo mesto in sicer na 50m in 200m hrbtno ter na 100m in 200m prosto, na 50M prsno pa je bil tretji.Pri letnikih 1996 je bil Jan Burgar dvakrat prvi na 100 in 200m prosto, tretji na 200m hrbtno, 4. na 50m prosto, 5. na 50m prsno, 6. na 50m delfin in 7. na 50m hrbtno. Mario Budimir je bil drugi nalOOmdelFm, tretji na 50m,100m in 200m prosto ter četrti na 200m hrbtno. Jernej Santo je bil četrti na 100m prosto, peti na 100m delfin in 200m hrbtno ter šesti na 100m in sedmi na 100m prsno. Tjaša Božič je bila trinajsta na 200m prsno, osemnajsta na 100m prsno in enaindvajseta na 100m delfin. Naj omenimo, da je v vsaki disciplini nastopalo od 80 do 100 plavalcev in da so pri PK LAFARGE CEMENT TRBOVLJE zadovoljni z uvrstitvami svojih tekmovalcev. NA DP so tekmovale tudi štafete na 4 x 50m prosto in 4 x 50m mešano. Trboveljčani so nastopili v obeh štafetah z dvema ekipama .Na 4x50 m mešano je prva štafeta(Burgar, Budimir, Sešlar, Vozel) osvojila 18. mesto, druga štafeta( Kovačič,Kos, Križnik,Firšt) pa 22. mesto.V disciplini 4x50 m mešano pa je prva štafeta (Križnik,Firšt,Budimir, Vozel) osvojila 10. mesto, druga štafeta(Kos, Burgar, Santo in Sešlar) pa 22. mesto. Sešlar. Ekipni zmagovalci DP so postali FUŽINAR iz RAVEN na KOROŠKEM ,2. so bili MERIT TRIGLAV KRANJ, 3. ILIRIJA LJUBLJANA. Plavalci PK LAFARGE CEMENT TRBOVLJE so zasedli 10. mesto. Tjaša Vozel pa je tekmovala za reprezentanco na 29. mitingu za mlade plavalce v italijanskem mestu Viareggiu, ki šteje za neuradno evropsko prvenstvo za mlade plavalce. Osvojila je zlato medaljo v disciplini 100M prsno, ter kar dvakrat popravila osebni rezultat in tako pometla z vso konkurenco. V disciplini 100m hrbtno pa je osvojila enajsto mesto. Besedilo in slika:BORIS SELKO V soboto, 18. februarja, so se člani kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje udeležili odprtega prvenstva v kikboksu, ki je potekal v avstrijskem Welsu. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 300 tekmovalcev iz 6. držav: Hrvaške, Nemčije, Madžarske, Ukrajine, Avstrije in Slovenije, ki so nastopali v kategorijah šemi, light in füll kontaktu, v low kicku, thai boksu ter v formah. Kljub nekoliko slabši organizaciji Zagorjanom ni zmanjkalo motivacije, kar se je poznalo pri rezultatih in odličnem sojenju Alojza Miklavčiča, ki je bil povabljen na kar nekaj turnirjev različnih organizacij. Tekmovanje seje začelo z disciplino forme, v kateri je Sabina Miklavčič, osvojila 1. mesto. V disciplini šemi kontakt so v svojih kategorijah nastopili še Aleksander Docič (-75kg), Aleš Mars (-81kg) in Primož Bračič (-86kg). Aleš Mars je z malo smole pri žrebu v prvem kolu naletel na avstrijskega državnega prvaka Christiana Pattererja ter z dobro borbo izgubil z rezultatom 15:10. Primož Bračič se je v svoji kategoriji milo rečeno »poigral« s svojimi nasprotniki in zopet dokazal, da mu najvišja stopnička ni tuja. Prav tako pa si je dobro pripravljen Aleksander Docič prislužil vstop v finale. Tam je pomeril z svetovnim podprvakom organizacije WAKO v light kontaku, Leventom Bertalanom ter na koncu, z zelo dobro borbo, osvojil srebro. Pondokwanovci so tako od štirih možnih odličij prejeli kar tri, ter pokazali, da vstopajo dobro pripravljeni v drugi del sezone. S. V. NEOSVINČENO i----------- Vozili smo: Toyota hilux DC 2,5 4x4 city Piše: Peter Motnikar Slike: Melita Sluga, Toyota Sil TEKSAŠKI RANGEKJI BI GA HOTELI IMETI Ko gre Zasavčeva ekipa, zadolžena za testne vožnje, prevzet avto, kakršen je Toyota Hilux, se vedno pojavi kanček strahu, pomešan z obilico spoštovanja. Za to je več razlogov. Eden teh je, da naše testno vozilo tokrat ni bilo »klasično«. Gre namreč za klasični pick up, ki je narejen tudi za nekoliko bolj ekstremne vozne razmere. Spoštovanje izvira iz dejstva, da ima Toyotin pickup Hilux petdesetletno zgodovino. Zanimivo je, da kljub temu na slovenskem tržišču prihod zdajšnje različice predstavlja novost in je zanimanje za omenjeni Toyotin model izredno veliko. Tako izvajalci testov kot prodajalci se iz izkušenj med seboj dopolnjujejo v podatkih, ki so dober »feedback« tako za ene kot za druge. Motor in vozne lastnosti 2,5-litrski dizelski motor D-4D z največjim navorom 260 Nm pri 1600 - 2400 vrt/min se je (kljub temu, da je eden najšibkejših v ponudbi pickupov) izkazal. Mogoče bo kdo zlonamerno pripomnil, daje motor s 102 konjema in 75 kilovati prešibak za tovrsten avto, toda to je mlatenje prazne slame... Na lastne oči smo se prepričali, da je motor povsem dovolj močan za terensko vožnjo, izkazal pa se je tudi na avtocesti, kjer sicer z njim ne boste dosegali v nebo vpijoče hitrosti, a boste kljub temu zanesljivo prišli tja, kamor ste se namenili. Izredno močan adut Hiluxa je tudi poraba. Tovarniških podatkov za porabo sicer ni, po preverjanju podatkov pa smo vendarle zasledili, da naj bi bila njegova poraba malce čez 10 litrov na 100 km kombinirane vožnje. Potem je naša ekipa svetovni prvak. Porabili smo namreč zgolj 7,4 litra dizla, kar je presenetilo tudi prodajalce pri AC Lovše. Brez pretiravanja lahko rečem, da motor nismo »šparali«. Vozili smo tudi v dokaj ekstremnih pogojih (leden dež), ko je bilo na asfaltni podlagi bolj varno vključiti pogon na vsa štiri kolesa, na trenutke uporabljali tudi reduktor, premagovali primorske hribe in doline ter okusili ves čar slovenskih (pre)dragih avtocest. In rezultat je neverjetnih 7,4 litra porabljenega goriva. V tem elementu nas je Hilux povsem prepričal. Ko smo že omenili reduktor in preklop pogonov; do hitrosti 80 km/h je mogoče preklopiti iz zadnjega pogona na vse štiri, saj ročica za preklop oziroma za reduktor teče lepo in brez zatikanja. Pri tem pa je potrebno poudariti, da reduktorja ne morete vključiti ali izključiti pri hitrosti višji od 80 km/h. Kar zadeva vozne lastnosti, se Hilux bolje znajde na terenski, makadamski cesti. S pogonom na zadnji par koles zna biti zadek živahen (toga prema na listnatih vzmeteh), zato smo večkrat tudi na asfaltni podlagi uporabili štirikolesni pogon. Pri strmejših vzponih je potrebna precejšnja previdnost. Ne zato, ker ne bi zaupali v moč Toyotinega agregata, temveč ker je zadnji previs večji od prednjega. Na avtocesti, pri hitrosti 130 km/h, v kabini ni zaznati povečanega hrupa, tako da drži podatek o dobri izoliranosti. Toliko, da lahko mimo prepevate »Ti moja srnica, ti še ne veeeš...« Preverjeno. Varnost Varnost tudi v pickupu ni izvzeta; tritočkovni pasovi na prednjih in zadnjih stranskih sedežih, dvotočkovni varnostni pas zadaj na sredini; prednja dva pasova nastavljiva po višini; pirotehnični zategovalnik na prednjih sedežih; omejevalnih zatezne sile na prednjih in stranskih zadnjih sedežih; vzglavniki na vseh sedežih, nastavljivi po višini; čelni zračni blazini za voznika in sovoznika; protiblokimi zavorni sistem (ABS) in v primem trka zložljiv volanski drog in zavorna stopalka. Zunanjost, notranjost Če gledamo Hiluxa po zunanjosti, se ne zdi prav nič kavbojski, tovomjaški ali »kmečki«... Se zdaleč ne. Oprema City ga naredi prav spektakularnega. Kromirani zadnji odbijač, zunanji ogledali, najbolj »robustnega« ga naredi “rolbar” na kesonu. Vse skupaj je izrazito terenskega videza, ki ga poudarjata bočni stopnici in visoka nasajena dvojna kabina. In tu moramo grajati. Zal! Ugotavljamo, da so se Toyotini oblikovalci malce ušteli, ko so določali mere potniške kabine. Sedeži spredaj so namreč prostorsko omejeni (možen je le preklop naprej-nazaj in ledveno). Če to kombiniramo z dejstvom, daje volan nastavljiv le po višini in da imamo veliiiiikkkoooooo prestavno ročico skupaj z ročico za preklop pogona, potem ostane za delovni prostor voznika dokaj malo prostora. Nekoliko boljša situacija je na zadnjih sedežih, kjer dve osebi lahko popolnoma dostojno sedita. Naslednji problem, ki ga izpostavljamo je zagotovo prtljaga. Testni Hilux je/ni imel prostora za prtljago v kesonu (možna je tudi različica s trdo streho, trdim pokrovom kesona ali pokrivalom), notranjost pa prav tako skopari s prostorom za prtljago. Nekoliko upanja daje pogled na prospekt, ki pokaže, da se zadnji sedeži dvignejo in lahko pod njimi najdemo prostor za prtljago, toda ta je silno majhen. Kvečjemu lahko na vsaki strani vstavimo po dve litrski steklenici. No, če toliko govorimo o slabostih za odložitev prtljage v potniški kabini, je toliko večja prednost tovor, ki ga lahko prevažamo v kesonu. In kot takega je tudi potrebno vzeti Toyoto Hiluxa. Kot avto, ki ponuja neskončno možnosti. Konjeniško društvo Trbovlje, ki domuje s svojimi hrzajočimi lepotci v Retju nad Trbovljami, je imelo v februarju redno letno in volilno Skupščino. Delovno predsedstvo Skupščine KDT Po pregledu opravljenih del v preteklem obdobju in sprejemu programa za letošnje leto so se dogovorili, da Temeljni akt Konjeniškega društva Trbovlje dopolnijo oziroma spremenijo. Trenutno je v društvenem hlevu devet športnih konj in dve poni kobilici, med članstvom pa imajo že tri registrirane tekmovalce v preskakovanju ovir. Zaradi tega je potrebna preregistracija v tekmovalno društvo. V letošnjem letu bodo nadaljevali z organiziranjem šole jahanja in v okviru možnosti in interesa članov pričeli s šolo preskakovanja in treningi, organizirali tradicionalno srečanje konj in konjenikov s konjeniškimi igrami, od maja do oktobra celodnevna terenska jahanja najmanj enkrat mesečno, pripravili prireditev, na kateri se bodo predstavili udeleženci šole jahanja 2006 in preskakovalci ovir, soorganizirali 11. tradicionalni blagoslov konj v Čečah. V planu je izgradnja sprehajalne naprave za konje in ureditev gnojišča po evropskih standardih. Osnovno poslanstvo društva pa je še vedno druženje in razvijanje ljubezni do konj in konjeništva. Vabijo vse, ki jih je zamikalo sodelovanje v društvu, da se jim pridružijo. Člani Konjeniškega društva Trbovlje Besedilo: MaH Sliki: arhiv društva DRUŠTVENO/AKCIJA (0) HA BALAMUADO NISMO POZABILI 8. ZASAVČEVA SALAMIJAUA BO 1. MAMRAViVA 2006 Drage salamarke, spoštovani salamarji, dovolite, da vas spomnimo tudi na letošnjo salamijado. Prepričani smo, da vam letošnja zima kar lepo streže, razen, da je morda nekoliko več dela s selenjem salam s podstrešja v kleti in potem spet nazaj. Vendar verjamemo, da boste z vašo izkušenostjo in občutkom za zorenje salam dosegli tisto kar vsi želimo, da bi bile dobre! To pa, kolikor vas poznamo, vsekakor bodo. Torej pogum in ne dajte se naravi! Če preje ne, se vsi skupaj prav gotovo vidimo v soboto 1. aprila letos, kajpada! MM \-----------------------------, PRIJAVNICA ZA j 8. ZA8AVČEVO j SALAMIJADO i 1. MALTRAVNA 2006 | Na salamijado prijavljam ..... vzorcev salam. | l l IME: I PRIIMEK: NASLOV: TELEFON, GSM: Prijavnico pošljite na naslov: UREDNIŠTVO ČASOPISA ZASAVC, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03-56-64-250, faks: 03-56-64-494, I gsm: 040-267-411 ali 041-458-444 i----------------------------------------------------1 Q KRONIČNO___________________ Zasavski frker MLADI VOZNIK NA BOK Dne 2.2.2006 ob 10.15 uri je pri TET v Trbovljah, zaradi neprilagojene hitrosti mlajšega voznika iz Trbovelj, prišlo do prometne nesreče. Slednji je z vozilom trčil v odbojno ograjo, pri tem pa seje vozilo prevrnilo na bok. Voznik je bil lažje telesno poškodovan. Zoper njega bo podan obdolžilni predlog na sodišče. PRIDRŽALI SO GA Dne 4.2.2006ob 05.30 uri so imeli policisti v postopku voznika z območja Trbovelj, kije prevozil rdečo luč, med postopkom pa se je, v pijanem stanju, do policistov nedostojno vedel in ni upošteval zakonitih ukazov, zaradi česar je bil pridržan do iztreznitve na PP Trbovlje. IZSILIL PREDNOST Dne 4.2.2006 ob 15.55 uri je prišlo do prometne nesreče pri Riklovem mostu v Hrastniku, ker je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost voznici, kije vozila po prednostni cesti. Škode na vozilih je za okoli 350.000,00 SIT, zoper povzročitelja sledi obdolžilni predlog. NI BIL DOVOLJ POZOREN Dne 8.2.2006 ob 13.40 se je v Trbovljah, na Kolodvorski cesti, pripetila prometna nesreča, ko je v semaforiziranem križišču voznik osebnega avtomobila trčil v stoječi osebni avtomobil pred seboj, tega pa je odbilo naprej, tako da je trčil v pred njim stoječi osebni avto. V prometni nesreči je bila ena oseba lahko telesno poškodovana. TRČILA V PEŠCA IN MU NATO ŠE ZAPELJALA ČEZ NOGO Dne 9.2.2006 ob 16.35 uri je voznica osebnega avtomobila pri vzvratni vožnji po parkirnem prostoru na Kešetovem v Trbovljah trčila v pešca, ki je padel po vozišču, nato pa mu je še zapeljala čez nogo. Pešec je zadobil lahke telesne poškodbe. Zoper voznico so policisti podali obdolžilni predlog. IZSLEDILI SO GA Dne 11.2. ob 16.45 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči s pobegom, katera se je zgodila na lokalni cesti Litija -Sava. Pri ogledu kraja in razgovorih je bilo ugotovljeno, da se je voznik pri vožnji po lokalni cesti srečeval z voznikom osebnega avtomobila, kateri je zaradi vožnje po levi strani vozišča trčil v levo stransko ogledalo in s kraja nesreče odpeljal ne da bi oškodovancu nudil svoje podatke. Oškodovanec ima na vozilu približno 100.000.00SIT materialne škode. Pri razgovorih je bilo ugotovljeno, da naj bi nesrečo povzročil neznani voznik osebnega avtomobila Golf, serija IV, temnejše barve. Dne 12.02.2006 v dopoldanskem času so policisti povzročitelja izsledili. DRAGO BO PLAČAL NEUMNOST Dne 12.2. ob 15.45 uri so bili policisti obveščeni, da se je na Velikem vrhu zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, daje pijani voznik vozil z osebnim avtomobilom v smeri Velikega Vrha. Na ravnem delu ceste je zapeljal levo in s prednjim delom vozila trčil v zadnji desni del parkiranega osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na izogibališču ob cesti. To vozilo je nato odbilo naprej v drugo parkirano vozilo. Pijani voznik je nato odpeljal naprej brez zaustavljanja vozila in je bil izsleden pri teniškem igrišču. Policisti bodo napisali obdolžilni predlog. Aufbiks V PREPIRU UPORABILA NOŽ Dne 2.2.2006 ob 21.10 uri so bili policisti obveščeni o kaznivem dejanju. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, daje v Trbovljah na Nasipih prišlo do spora med 49-letno Trboveljčanko in 32-letnim Trboveljčanom, med prepirom pa je ženska porezala moškega z manjšim nožem. Zoper osumljeno bo podana kazenska ovadba na ODT. NI SE UMIRIL Dne 4.2.2006 ob 22.54 uri so policisti pohiteli v gostinski lokal Perkmandeljc, kjer je prišlo do pretepa. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je 35-letni Trboveljčan udaril mlajšega fanta. Ob prihodu policistov se še vedno ni umiril, prav tako ni upošteval ukazov policistov, tako da so ga pridržali do iztreznitve. Zoper njega pa bo podan obdolžilni predlog na sodišče. PAMETNO, POLDE!?! Dne 8.2. ob 16. uri sta policista med opravljanjem službe v Šmartnem naletela na pijanega občana, ki je zmeijal mimoidoče. Ko sta policista začela izvajati postopek, je začel proti njima brcati in mahati z rokama. Ker kljub ukazom policistov in kljub temu, da so ga poskušali pomiriti njegovi prijatelji, s kršitvijo ni prenehal, so policisti odredili pridržanje so streznitve. Ker se je aktivno upiral, so policisti uporabili prisilna sredstva. OTROCI SO JI VRGLI KAMEN V OBRAZ Dne 11.2.2006 ob 18.50 je na policijo poklicala starejša občanka iz Zagorja ob Savi. Policistom je povedala, da je bila doma, ko je neznani otrok pozvonil. Odprla je vrata, pri tem pa je otrok v njo vrgel kamen in ji poškodoval obraz pod očesom in je pričela krvaveti. Zdravniško je bila oskrbovana v ZD Zagorje ob Savi. Policisti o storilcu še zbirajo obvestila. Ravbajo kot srake ARETIRALI DVA OSUMLJENCA VLOMA Dne 7.2.2006 so policisti pridržali 23-letnega Trboveljčana, ki je osumljen storitve kaznivega dejanja vloma v trgovino Bogošport na Obrtniški cesti v Trbovljah. Osumljenega so policisti s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. Dne 11.2.2006 pa so bili policisti obveščeni o vlomu v Zlatarstvo v Trbovljah. Policisti so kmalu po vlomu izsledili osumljenega mlajšega Trboveljčana. Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba na ODT. PRIJELI OSUMLJENCA ROPA POŠTE Dne 4.2.2006 so zagorski policisti z zbiranjem obvestil prišli do podatka o osumljencu storitve ropa pošte na območju Celja, osumljenca so prijeli in predali v nadaljnji postopek kriminalistom PU Celje. ODKRILI IZNAJDLJIVCA Dne 6.2. ob 17.30 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec iz bankomata pri SKB Banki v Litiji izkoristil nepazljivost AKCIJA + oškodovanca, ki se je pogovarjal s prijateljem in odtujil manjšo količino denarja. Policisti so ugotovili, da je oškodovanec pred tem opravil denarno transakcijo na bankomatu, vzel bančno kartico ter stopil do prijatelja, kije prišel mimo. Koje hotel vzeti še denar, je opazil, da ga ni več. Osumljenca tega kaznivega dejanja so policisti že odkrili z zbiranjem obvestil. UKRADEL CITROENA Dne 9.2. ob 10.45 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v času od 17. ure 07.02.2006 do 08.30 ure 09.02.2006 ukradel neregistriran osebni avtomobil znamke citroen XM sive barve, ki je bi parkiran na parkirnem prostoru pri pošti v Kresnicah ter lastnika oškodoval za približno 200.000 SIT. NAPAD NA OBČANKO Dne 7.2. ob 20.45 uri so bili policisti obveščeni, da so v Zdravstvenem domu sprejeli poškodovano osebo, ki so jo pred tem napadli neznanci. Policisti so ugotovili, da sta dva neznanca nasilno stopila v stanovanjsko hišo v okolici Litije, v kateri je bila le starejša občanka. Nato sta jo napadla in od nje zahtevala denar. Oškodo vanka jima je izročila manjšo količino denarja, nato pa sta neznanca zbežala. Policisti o kaznivem dejanju in o neznancih še zbirajo informacije. NA TOČK IN ODPELJAL Dne 12.2. ob 19. uri so bili policisti obveščeni, da je neznani moški, star približno 25 let, visok približno 190 cm, črnih razmršenih daljših las s kozjo bradico, oblečen v kavbojke in črno usnjeno jakno na bencinski črpalki podjetja Petrol na Zasavski cesti v Litiji natočil v osebni avtomobil znamke daihatsu apllause črne barve za približno 8.500 SIT bencina in odpeljal, ne da bi plačal. Policisti že zbirajo obvestila o osumljencu. Kronični drobir... DELOVNA NESREČA Dne 12.2.2006 ob 11.35 se je v kamnolomu v Lipovici pripetila delovna nesreča. Delavec je opravljal vzdrževalna dela, pri tem pa se je odtrgala plošča, na kateri je stal, tako da je padel 3,20 metra v globino in pri tem dobil hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v SB Trbovlje. Policisti zadevo še raziskujejo. Jevnica. Na kraju so policisti ugotovili, daje neznanec z neznanim predmetom razbil steklo, v prostore pa ni vstopil. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Pravilna informacija se glasi, da so pri tem odkrili, da je neznanec nato prišel v prostor železniške postaje in ukradel denar. Vse, ki karkoli vedo o tem kaznivem dejanju ali storilcu prosimo, da pokličejo na PP Litija telefon 890-02-84 ali na številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. NI PLAČAL TAKSIJA Dne 13.2.2006 ob 09.15 uri se je na PO Zagorje ob Savi zglasila voznica taksija in prijavila, daje iz Celja opravila prevoz neznanega moškega, kiji opravljene storitve ni hotel plačati in nato pobegnil. Policisti so osumljenca izsledili in zoper njega napisali kazensko ovadbo. SPOPAD DVEH PSOV Dne 3.2.2006 ob 14.50 uri so bili policisti obveščeni, daje psa, ki ga je vodil lastnik na povodcu, med sprehodom napadel neprivezan pes pitbuli. Policisti so lastnika ugotovili in zoper njega napisali obdolžilni predlog. OKVARA VENTILA Dne 2.2.2006 so bili policisti napoteni v Trbovlje Novi dom, kjer je stanovalec naznanil, da mu v stanovanje teče voda iz zgornjega stanovanja. Policisti so ugotovili, da je zaradi okvare ventila na vodovodni napeljavi puščala voda in je skozi strop pronicala v spodnje stanovanje. NAŠLI SO GA PRI ZNANCU Dne 10.2. ob 17.45 uri so bili policisti obveščeni, da so svojci našli, od 30. 01. 2006, pogrešano osebo. Ugotovljeno je bilo, da seje pogrešani ves čas zadrževal pri znancu v Litiji. Ugotovljeno je bilo, da je utrpel ozebline nog, zato je bil odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer mu je bila nudena zdravniška pomoč. POGREŠANEGA NAŠLI MRTVEGA Dne 8.2.2006 ob 17.10 uri je občanka obvestila PO Hrastnik, da pogreša prijatelja. Policisti so ugotovili, da je njen znanec umrl v stanovanju, sledov nasilja ni bilo. POPRAVEK INFORMACIJE Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da so bili 4.2. ob 05.30 uri policisti obveščeni, daje razbito steklo na oknu Železniške postaje POLICIJA OPOZARJA - PUSTOVANJE 1. odstavek 72. člena Zakona o varnosti cestnega prometa vozniku med vožnjo ne dovoljuje uporabe opreme ali naprav, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maske, slušalke, telefon itd.). Za omenjeno kršitev je predpisana globa 20.000,00 SIT. Poleg tega velja opozorilo za večjo varnost pri prenosu gotovine v nočne trezorje in poslovanju trgovin ter gostinskih lokalov v času pustovanja. OPOZORILO VOZNIKOM NA RELACIJI MARNO-RIMSKE TOPLICE Policijski oddelek Hrastnik opozarja vse voznike ki vozijo na relaciji Mamo - Rimske toplice, da naj bodo med vožnjo previdni, ker smo v zadnjem času obravnavali več nesreč zaradi divjadi, ki se hodi napajat z vodo preko regionalne ceste v bližnji potok. OPOZORILO LASTNIKOM PROSTOROV Vse ponovno opozarjamo, da naj poskrbijo za boljše varovanje svojih prostorov. Vsem predlagamo, da na poslovnih prostorih vzpostavijo tehnično varovanje, seveda pa je takšno varovanje zaželeno tudi v stanovanjskih objektih. Istočasno, predvsem pa starejšim osebam in otrokom svetujemo, da ne odpirajo vrat neznanim osebam ali jih celo spuščajo v stanovanje. V primeru, da opazijo neznane sumljive osebe oziroma osebe, ki se sumljivo vedejo, naj takoj pokličejo policijo na 113. 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Dežuralje: Peter Motnikar RAZVEDRILO -h KRIŽANKA: MOŠKI. KI IGRA NA PIŠČAL ČUVAJ V NARODNEM PARKU V ZDA HERCE- GOVEC MESTO POD ALTAJEM V ZAHODNI SIBIRIJI PUNČKA IZ CUNJ NAPADALKA NAPOU- T1ČNO OSEB- NOST PRE- GOVOR REJEC ŽREBCEV NOČNI GOSTINSKI LOKALS PROGRA- MOM TRNEK ŽENO OSTJO GRETA GARBO BENGAL- SKA KONOPLJA SVEČA- NOST SLOVENSKI FILMSKI KRITIK (VLADIMIR) SIJAJ IZDELO- VALEC KRTAČ TONE FORNEZZI OKRASNI KAMEN, NEFRIT > VEUKA PRIPEKA GRŠKA BOGINJA ZEMLJE OVOJ SL. STROJNIŠKI STROKOVNJAK (FELIKS) ČAD, TANČICA VZVIŠEN PROSTOR. ODER JUNAKINJA VISOŠKE KRONIKE GRŠKI OTOČEK SOLAU ESTER OLJNE KISUNE AMERIŠKI FOTOGRAF (RICHARD) RIMSKA 6 POKRAJINA NA HRVAŠKEM, DEL POSAVINE ' ROK TAMŠE SVOJE- ROČNI PODPIS ORGAN ZA ODVAJANJE IN DOVAJANJE KRVI LUKA V S IZRAELU FRANCOSKI KOMIK (JACQUES) TRI IZŽREBANE ŠTEVILKE VENI VRSTI NA TOMBOL-SKI SREČKI PREBI- VALEC NA OTOKU REČ. PREDMET VRTINEC STARA RUSKA DOLŽIN- SKA MERA S PLINOM NAPOLNJENO TELO SL. PESNIK (SIMON) IZDELEK IZ PREKRIŽANIH NITI NEKDANJI ZBIRALEC CAP POGAN, BREZVE- REC VEUK POLOTOK V UKRAJINI TINA MAŽE ŠAPA SLOVENSKI SOCIOLOG (GREGOR) ATOMSKA PEČ OTROŠKO "DELO" OGNJENIK NA FILIPINIH ŠTEFAN NEMANJA MLADA RACA ROBERT REDFORD V ŠOP SPETI LASJE LOVRO TOMAN UČINKA TRAKULJE PROSTOR OB VODI ZA KOPANJE, SONČENJE VIKING NEMŠKI SUKAR ALT AVEDON: ameriški fotograf LOBE: slovenski strojnik ARŠIN: ruska dolžinska mera BUŠK: mesto v Sibiriji Vicoteka Nevarnost V uredništvo televizije je prišlo pismo ogorčene gledalke: "Včeraj zvečer sem gledala novice in napovedovalka je kihnila, ne da bi pred usta nastavila robček ali roko. Zdi se mi zelo neolikano in nevarno. Samo pomislite, koliko tisoč gledalcev je bilo pred ekranom!" Razlika Vedeževalec je rekel svojemu asistentu: “Kako ste ženski lahko rekli, da se njen mož ne bo nikoli več vrnil, ko pa sem ji jaz zagotovil, da se bo vrnil?” “Enostavno! Vi ste gledali samo karte, jaz pa sem si ogledal tudi njo!" Črna prihodnost “Ne vem, ne vem!” je vedeževalka zmajala z glavo. “Čaka vas črna prihodnost.” “Nič hudega, sem navajen, sem namreč dimnikar!” Pravi dedec Alfonz je stal pred ogledalom in se občudoval, se pogladil po pleši in dejal: “Alfonz, ti si še pravi dedec! Sedemdeset jih imaš, pa nobenega sivega lasu!” PABERKOVANJE Na Kitajskem so v starih časih menili, da so možje z rdečo brado še posebej močni in pogumni. V svoji več kot šestdesetletni karieri je avstrijski dirigent Herbert von Karajan vodil številne svetovno znane orkestre, posnel pa je tudi preko 800 plošč. Razvedrilo krajša čas. ■ A4 ■ 60 strani ■ izhaja 4-krat letno ■ popust za naročnike ,,, in gfltlYT (in10'5 Pokličite: 01/56 36 100, 56 36 102 RAZVEDRILO (§) Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 03. marca 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 4/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 3/2006 so: Bone za Trgovino JAKA prejmejo: Bon za 5.000,00 sit - Marija Selih, Cesta zmage 14, 1410 Zagorje Bon za 3.000,00 sit - Katja Podgoršek, Vodenska cesta 39, 1420 Trbovlje Bon za 2.000,00 sit - Igor Grčar, Levstikova 9, 1410 Zagorje Zima se počasi, ampak res zelo počasi, odmika. Pomladne sape so prinesle vonj po prebujajoči se zemlji in...ja, seveda, po klobasah tudi. Saj ste se prepoznali, mar ne? Prav omamne vonjave so se poigravale pred vašim nosom, kaj?! Zdaj pa hitro - 040 267 411 in še enkrat boste lahko razvajali (skoraj) vse svoje čute. V Pizzeriji Čebelica vas čakata dve pizzi in dve coca-coli, če se javite Petru najkasneje do 03. marca t.l. BRGLEZ ROMAN s.j). PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Spet je tisti nori čas, ko maškare prihajajo med nas. Norčije zganjajo, zimo stran preganjajo se veselijo, Z odličnim brglezovim krofi lakoto potešijo. Naj tudi vas prevzame pustno rajanje In se sladkajte z Brglezovim krofi Po posebni Pustni ceni KROF SAMO 99 SIT Trgovina Jaka c.9. avgusta 107, Zagorje tel: 035660280 PIZZERin čEBEUCfl YR flöCYlö flla tei Valvazorjevo 2, IZIAKE. Tel.: 03/56-74-137 Zasavc priporoča tokrat: za bližajočo se stresno in gripozno pomlad Wellness čaj sprostitev Recept - Zeleni čaj za 4 osebe Vodo segrejemo do 60°C, odstavimo od ognja in čez 3 minute dodamo 4 žličke zelenega čaja. Dodamo med in sok stisnjene pomaranče. Čaj serviramo dekoriran z rezino limone. Če hočemo poudariti aromo pomaranče, uporabimo rdeče pomaranče. Obilo užitka ob pitju čaja vam želi uredništvo Zasavca in Čajna Hiša - Spletna Trgovina. I© ŠPORT Karate: TRBOVELJČANI NADALJUJEJO Z ZMAGOVALNIM RITMOM Se pred nekaj leti je bilo v karate športu sorazmerno malo tekmovanj. Karateisti so merili svoje moči na uradnih državnih tekmovanjih in še na nekaj redkih turnirjih, predvsem v bližnji okolici. Z velikim razmahom tega športa se je tudi število tekmovanj zelo hitro povečalo. Danes je skoraj vsak vikend precejšnje število takšnih ali drugačnih karate tekmovanj. Temu trendu želijo slediti tudi v Karate klubu Tiger Velenje, ki sicer po tekmovalnih rezultatih nedvomno sodijo v sam slovenski vrh. V soboto 11. februarja so izvedli 1. turnir z mednarodno udeležbo za Pokal Nestla Žganka. Na turnirju je nastopilo preko 290 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 klubov Hrvaške in Slovenije. Trboveljčani so se odzvali vabilu in trener Miha KOVAČIČ je s seboj povedel maloštevilno ekipo v sestavi: Timi UMEK, Žiga ROZINA, Jernej HUDOMALJ in Žiga ŠANTEJ. V katah sta nastopila Timi in Žiga ROZINA. Z osvojenima bronastima medaljama sta potrdila svoji kvaliteti. V športnih borbah pa sta se njima pridružila še Jernej ter Žiga ŠANTEJ. HUDOMALJ tokrat ni imel športne sreče. V začetnih borbah je zmagoval, izgubil pa je najpomembnejšo borbo, za bronasto medaljo. Ta medalja je pripadla Žigi ROZINI v kategoriji štirinajst in petnajstletnikov. Še višje sta se tokrat povzpela ŠANTEJ in UMEK. Šantej je v finalni borbi proti večkratnemu državnemu prvaku in zmagovalcu mednarodnih turnirjev, Sevničanu STOPARJU vodil, sicer z minimalno razliko vse do zadnjih sekund borbe. Izkušeni STOPAR je izvedel atraktiven nožni udarec v glavo, povedel s 3:1 in zlata medalja je šla po zlu. Razred zase pa je bil ponovno Timi UMEK, ki tokrat ni imel doraslega nasprotnika v svoji kategoriji in zlata medalja je bila kristalno čista. REZULTATI: KATE - posamezno: Bronasta medalja - Timi UMEK - starejši dečki, Bronasta medalja - Žiga ROZINA - mlajši kadeti, ŠPORTNE BORBE: Bronasta medalja - Žiga ROZINA - mlajši kadeti, Srebrna medalja - Žiga Šantej - člani, Zlata medalja - Timi UMEK - starejši dečki, Besedilo: Franjo Glavica Rokomet: DOLANI PREMAGALI ATOME Članska ekipa RK Dol TKI Hrastnik je v petek zvečer, 17.februaija 2006, v 13.kolu l.B lige premagala ekipo Atom iz Krškega z rezultatom 34 : 29. Kljub težavam z igralci -Knez in Štuhec sta poškodovana, Pavlič pa ima virozo - so fantje odigrali eno boljših tekem v letošnji sezoni. »Brez večjih težav smo pripeljali tekmo, v kateri je na nasprotni strani igral eden najboljših slovenskih rokometašev Uroš Šerbec, do konca...Zaradi poškodb v ekipi pa je dobil priložnost mladi Amal Ajdari in jo maksimalno izkoristil...,« je dejal Marko Premec, ki je vodil tekmo zaradi odsotnosti trenerja Medveda. K dobri igri je s svojimi izkušnjami precej pripomogel tudi domači igralec Jernej Rantah. V prvem spomladanskem krogu so člani RK Dol TKI Hrastnik zmagali v gosteh z ekipo Pekarne Grosuplje z 32:30. Tako so si s petkovo zmago utrdili položaj na lestvici - četrto mesto. Četrt finale državnega prvenstva v rokometu za dečke letnika 1991 in mlajše v skupini C je bilo v sredo, ISiebruarja 2006, v dvorani Dolanka. Organizacijo turnirja je prevzela dolska šola pod mentorstvom Miloša Kopušarja. Med seboj so se pomerile ekipe: OŠ NH Rajko Hrastnik-Dol, Osnovna šola Celje, OŠ Šalek Velenje in OŠ Boštanj. Iz končne lestvice je razvidno, da so se uvrstili v pol finale mladi rokometaši iz Boštanja in iz Hrastnika oziroma z Dola, kijih trenirata Bojan Demovšek oziroma Rado Venko. Tekme pa je vodil sodnik Bojan Oblak iz Trbovelj. Mlade športnike je ob zaključku nagovorila Belinda Ladiha, pomočnica ravnateljice in med drugim dejala: »Vsem ekipam čestitam za borbenost.. .Pokazali ste, da znate igrati preudarno in zrelo, pokazali pa ste tudi spoštljiv odnos do soigralcev.. .Le tisti, ki spoštuje svojega nasprotnika, je pravi športnik...« Slika: Dragi Potisek Besedili: Fanči Moljk POKAL LOKA IX Mladi zasavski smučarki Urška Ahac in Nina Žnidar sta se uvrstili v ekipo otroške reprezentance, ki je zastopala Slovenijo na dveh mednarodnih tekmovanjih, in sicer na tradicionalnem Pokalu Loka na Starem vrhu in na Trofeji Topolino v Italiji. 31. Pokal Loka, mednarodno tekmovanje otrok v alpskem smučanju na Starem vrhu nad Škofjo Loko, seje končalo z ekipno zmago prve slovenske ekipe pred Avstrijo in Norveško. Dve odlični uvrstitvi je dosegla Urška Ahac, ki je v slalomu prepričljivo ugnala vso konkurenco in zmagala s sekundo prednosti pred drugouvrščeno tekmovalko iz Finske, v veleslalomu pa je osvojila šesto mesto. Nina Žnidarje na obeh tekmah začela odlično, vendar je tako v slalomu kot v veleslalomu odstopila zaradi napake. Na največjem tekmovanju v alpskem smučanju za otroke, trofeji Topolino ali po naše Nagradi miške Mikija v dolini Rendena v Italiji, je slovenska otroška reprezentanca v razvrstitvi ekip osvojila drugo mesto za Avstrijo, tretja je bila ekipa Švice in četrta domača ekipa. Na Topolinu je tudi letos nastopilo blizu 400 mladih smučarjev iz 44 držav. Mladi slovenski smučarji so osvojili dve zlati ter po eno srebrno in bronasto kolajno. Srebrno kolajno sije z odlično vožnjo v obeh Katja Murne - Slovaška Z.mesto v slalomu tekih slaloma priborila Urška Ahac, zaostala je le za tekmovalko iz Švice. V veleslalomu je Urška odstopila. Mlajši dečki in deklice so nastopili v veleslalomu in kombinirani tekmi, ki združuje slalom s kratkimi količki, veleslalom ter valove in dvignjene zavoje v slogu krosa ter je letos nadomestila slalom. V kombinacji se je Nina odlično znašla in zasedla 7. mesto, v veleslalomu pa je bila na 12. mestu. Glede na to, da je tekmovala z leto starejšimi vrstnicami, sta to odlična rezultata. Med tekmovalkami njenih let je bila Nina v obeh disciplinah prepričljivo prva. I.M. TRETJI VELESLALOM ZA POKAL PRVIN 2006 V nedeljo, 19. 2. 2006, je Športno društvo Čemšenik izvedlo S.tekmo v veleslalomu za pokal Prvin 2006. Tekmovanja se je udeležilo 33 tekmovalcev. Po tretji tekmi za veleslalom so rezultati v skupni razvrstitvi naslednji: deklice do 10 let 1. Maja Stmišnik, 2. Tamara Drobež, 3. Zala Kovač, dečki do 10 let: 1. Anže Kovač, 2. Žan-Mišel Jerman, 3. Vid Grobljar, deklice od 10 - 15 let: 1. Eva Suša, 2. Anja Stmišnik, 3. Zupan Neja, dečki od 10 - 15 let: 1. David Martinčič, 2. Srečko Grašinar, 3. Tadej Novak, ženske od 56 - 60 let: 1. Hedvika Kotar, 2. Anita Brvar, ženske od 30 - 40 let: 1. Viki Drobež, ženske od 15 - 30 let: 1. Bernarda Sotenšek, 2. Kristina Kovačič, moški nad 60 let: 1. Leopold Renko, 2. Franc Zakšek, 3. Srečko Štrovs, moški od 50 - 60 let: 1. Jože Knez, moški od 40 - 50 let: 1. Marjan Potrpin, 2. Oto Body Juvan, 3. Marko Hribar, moški od 30 -40: 1. Marko Mal, 2. Martin Jerman, 3. Darko Šerak, moški od 15 -30: l.Miloš Podbregar, 2. Mitja Lukač, 2. Franci Fakin, ženske snowboard: 1. Timea Hribar, moški snowboard: 1. Rok Drašlar, 2. Mitja Lukač, 3. Dejan Lavrin M.L. V Planici na 90 metrski skakalnici so potekala tekmovanja za državno prvenstvo za posameznike in ekipno v kategoriji mladincev do 18 let. V solo tekmovanju je naslov državnega prvaka osvojil Primož Roglič, Andraž Pograjc je bil sedmi, Miran Zupančič dvanajsti, Luka Grobljar je bil 28-ti, Dejan Judež 31-ti in Janez Močnik- Guna na 43-em mestu. V ekipnem deluje ekipa SK ZAGORJE v postavi: Primož Roglič, Andraž Pograjc, Miran Zupančič in Luka Grobljar osvojila naslov ekipnih državnih prvakov v kategoriji mladincev do 18 let. V mislinjskem skakalnem centru so se na 90 metrski skakalnici pomerili mladinci do 16 let za naslov državnega prvaka, kar je postal Andraž Pograjc. Janez Močnik-Guna je doskočil nadevetnajsto mesto, Dejan Judež na 26-to mesto, Leon Grobljar pa na 41-to mesto. Po končanem tekmovanju posameznikov so se mladinci pomerili še v ekipnem tekmovanju. Ekipa SK ZAGORJE v postavi. Dejan Judež, Leon Grobljar, Janez Močnik-Guna in Andraž Pograjc je osvojila tretje mesto. Na nekoliko manjši skakalnici so se za naslov državnega prvaka potegovali dečki do 14 let. Leon Gorbljar je osvojil osmo mesto, Dejan Žujič 18-to, Ernest Prišlič 34-to in Manja Pograjc 51-to mesto. V Sopoti so se udeležili še med klubskega tekmovanja. Pri cicibanih do 9 let je Žan Žujič osvojil bron, pri deklicah do 11 let je bila spet nepremagljiva Anja Javoršek in tik za njo Julija Sršen. Na večji skakalnici je pri dečkih do 15 let zmaga odšla v roke Dejana Žujiča, pri dekletih do 12 let pa v roke Manje Pograjc, srebro pa je tokrat osvojila Anja Javoršek. Za SK ZA GORJE: Borut Markošek ŠPORT i----- DRŽAVNO PRVENSTVO O Š V VELESLALOMU V torek, 7.2.2005, je na Starem vrhu potekalo 6. državno prvenstvo osnovnih šol v alpskem smučanju. V veleslalomu so se pomerili najprej kategorizirani tekmovalci, saj je to tekmovanje štelo tudi za državni pokal Hervis, v katerem tekmujejo mlajši in starejši dečki in deklice. Kot na vseh dosedanjih tovrstnih tekmovanjih so tudi tokrat zasavski smučarji dosegli odlične uvrstitve. državnega prvenstva osnovnih šol mlajših deklic -prva z leve je Nina (2. mesto), prva z desne pa Katja (6. mesto) Med mlajšimi deklicami si je Nina Žnidar prismučala drugo mesto, Katja Murne pa šesto mesto. Obe tekmovalki trenirata pri SK Velenje in sta učenki Osnovne šole Ivana Skvarče iz Zagorja, ki je bila tako edina šola, ki je imela kar dve tekmovalki med prvih šest najboljših. Med starejšimi deklicami je Urška Ahac, učenka Osnovne šole Ivana Cankarja iz Trbovelj, osvojila četrto mesto. IM. 2005 Pred vami je zadnja glasovnica, na kateri lahko glasujete za nominirance po vašem izboru. Na prijavnicah morate izpolniti vse rubrike! ZA VSE GLASOVALCE PRIPRAVLJAMO PRESENEČENJE V OBLIKI PRAKTIČNIH NAGRAD. Glasovnice bomo sprejemali do četrtka 02.marca 2006 do 10.00 ure, rezultate pa objavili v četrtek, 09. marca 2006.Še vedno velja: 1 .mesto 10 točk, 2. mesto 5 in 3.mesto 3 točke.Fotokopij ne upoštevamo. Če bodo na glasovnicah napisana (predlagana) druga imena, bo le ta neveljavna. Napisan vrstni red je abeceden in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Nominiranci so: 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2005: Klemen Lavrič, Peter Kauzer ml., Primož Martinčič, Timotej Umek, Žiga Rozina. 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2005: Katja Kurent, Lejla Dorič, Liljana Gošte, Nina Pošebal, Nina Žnidar. 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2005: Jernej Simerl, Miha Kovačič, Peter Kauzer st., Mitja Jontez, Srečko Rozman 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2005: KARATE KLUB TRBOVLJE, KARATE KLUB PONDOKWAN IZLAKE, KBV PONDOKWAN ZAGORJE, ROKOMETNI KLUB RUDAR TRBOVLJE, SK ZAGORJE-SKAKALNA SEKCIJA KISOVEC. 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2005: Bogdan Simerl, Franc Barič st., Franjo Glavica, Igor Grčar, Roman Vodeb. \------------------1 GLASOVNICA ! 1. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2005 1. mesto:____________________ 2. mesto:____________________ 3. mesto: 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2005 1. mesto:_____________________ 2. mesto:_____________________ 3. mesto: 3. NAJ TRENER ZASAVJA 2005 1. mesto:___________________ 2. mesto:___________________ 3. mesto: 4. NAJ EKIPA ZASAVJA 2005 1. mesto:_________________ 2. mesto:_________________ 3. mesto: 5. NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2005 1. mesto_________________________ 2. mesto________________________ 3. mesto Glasoval sem Ime in priimek: Naslov: Telefon:_________ Davčna številka: 'm L J MALI OGLASI ©) mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam mladička pasme ameriški koker španel. Na voljo še 1 črna samička in 1 črn samček. Informacije na tel. 031.352.346 Prodam večjo količino sena - ni v balah. GSM 031 836 301 Prodam malo rabljen stolček za hranjenje Cico - modro rumene barve za 15.000,00 sit. Informacije na tel. 03 56 35 564 ali 041 597 569 Zamenjam V centru Hrastnika - zamenjam zakonsko posteljo, malo rabljeno, v barvi bukovega lesa, za ohranjen dvosed, raztegljiv v posteljo. GSM 031 533 489 Storitve Naučimo se kuhati - kuharski tečaji za amaterje in gospodinje. Lahko se naučimo od priprave slaščic do priprave kosil-GSM 040 551 194 Nudim pomoč v gospodinjstvu starejšim osebam v Trbovljah (kuhanje, pospravljanje, nabava) ali vzamem v varstvo otroka. GSM 040 838 259 IŠČEMO GOZDNE DELAVCE. DELO JE NA OBMOČJU DO 40 KM IZVEN LJUBLJANE. ČE IMATE VESELJE DO DELA V GOZDU, POŠLJITE PROŠNJO Z NASLEDNJO VSEBINO (NASLOV, STAROST, IZOBRAZBA IN TELEFONSKA ŠTEVILKA) NA NASLOV GOZD LJUBLJANA D.D., TRŽAŠKA CESTA 2, p.p. 229 1001 LJUBLJANA NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): ZASAVC C$C nEPREDIIČniAE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, večje enosobno, 45 m2,1. 1927, obnovljeno 1. 1993 cena: 4.800.000,00 SIT TRBOVLJE, dvosobno, 63 m2,1. 1962, CK, balkon cena: 8.900.000,00 SIT KISOVEC pri ZAGORJU, 255 m2,1. 1991, moderno grajena cena: 23.000.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje v Kisovcu z doplačilom Opaž, suh smrekov-debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko KINO/OBVESTILA 1-------------- Kino Delavski dom Trbovlje četrtek 23.02.06 ob 18.00 ČAROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD, pust.anim. ob 20.15 MEGLA petek 24.02.06 ob 18.00 ČAROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD ob 20.15 MÜNCHEN sobota 25.02.06 ob 18.00 ČAROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD ob 20.15 MEGLA nedelja 26.02.06 ob 10.00 ČAROVNIK HOWL IN GIBLJIVI GRAD ob 17.00 MÜNCHEN ob 20.00 MEGLA poned. 27.02.06 ob 18.00 MÜNCHEN torek 28.02.06 ob 20.00 GEJŠA, rom.drama sreda 01.03.06 ob 20.00 GEJŠA četrtek 02.03.06 ob 18.00 USODNA PREVARA, triler ob 20.00 CASANOVA rom.er.kost.kom. petek 03.03.06 ob 18.00 USODNA PREVARA ob 20.00 GEJŠA sobota 04.03.06 ob 18.00 USODNA PREVARA ob 20.00 CASANOVA nedelja 05.03.06 ob 18.00 USODNA PREVARA ob 20.00 CASANOVA poned. 06.03.06 ob 18.00 CASANOVA ob 20.00 USODNA PREVARA torek 07.03.06 ob 20.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST sreda 08.03.06 ob 20.00 PREVZETNOST IN PRISTRANOST četrtek 09.03.06 ob 18.00 SIRIANA triler ob 20.15 ŽAGA II Grozljivka Kino Delavski dom Zagorje Petek 24.2.06 ob 19.00 SREČKOLOV kom. Nedelja 26.02.06 Poned. 27.02.06 Torek 28.02.06 ob 19.00 MARINEC am. vojna drama ob 19.00 SREČKOLOV srbsko-čmog.kom. ob 20.00 FILM TEATER: STRTI CVETOVI am.-franc.kom.drama Kino Izlake Nedelja 26.02.06 ob 19.15 SREČKOLOV srbsko-čmogorska kom. Kino Hrastnik Četrtek 23.02.06 ob 10.00 MALI PIŠČEK, am.anim.sinhron. ob 19.00 LJUBLJANA JE LJUBLJENA, rom.kom. Petek 24.02.06 ob 19.30 MEGLA, am. groz. Sobota 25.02.06 ob 10.00 MALI PIŠČEK ob 17.00 MEGLA, am.groz. ob 19.00 LJUBLJANA JE LJUBLJENA Nedelja 26.02.06 ob 17.00 LJUBLJANA JE LJUBLJENA ob 19.00 MEGLA Sreda 01.03.06 ob 19.00 MARINEC am.vojna akc. Četrtek 02.03.06 ob MARINEC Petek 03.03.06 ob 19.15 NORČIJE Z DISKOM IN JANE Sobota 04.03.06 ob 17.00 NORČIJE Z DISKOM IN JANE ob 19.00 MARINEC Nedelja 05.03.06 ob 17.00 NORČIJE Z DISKOM IN JANE ob 19.00 MARINEC Sreda 08.03.06 ob 18.00 WALLACE IN GROMIT: Prekletstvo strahouhca-am.anim.kom. Četrtek 09.03.06 ob 18.00 WALLACE IN GROMIT: Prekletstvo strahouhca Kino Dol pri Hrastniku Sobota 24.02.06 ob 10.00 MALI PIŠČEK Petek 03.03.06 ob 17.00 NORČIJE Z DISKOM IN JANE, am.kom.krim. Kulturno rekreacijski center Hrastnik v ponedeljek, 27.02.06 ob 19.30 bo gledališka predstava: BOLJE TIČ V ROKI KOT TAT NA STREHI v izvedbi članov Mestnega gledališča Ljubljanskega, v Delavskem domu v Hrastniku. Krc hrastnik četrtek, 23.2.06 od 9.00 do 11.00 - plesna delavnica v šolski telovadnici - brezplačno ob 10.00 - MALI PIŠČEK - am.animirani sinhroniziran v slo-Delavski dom Hrastnik, cena vstopnice 400,00 SIT petek, 24.2.06-ob 10.00 MALI PIŠČEK-am.animirani sinhroniziran v slo,- Kino Dol, cena vstopnice za otroke je 200,00 SIT (za del vstopnine prispeva OZPM Hrastnik) sobota, 25.2.06- ob 10.00 MALI PIŠČEK - Delavski dom Hrastnik - vstopnina nedelja, 26.2.06 od 16.00 do 18.00 - OTROŠKO PUSTOVANJE -Športna dvorana Hrastnik DELAVSKI DOM ZAGORJE sobota 25.02.06 ob 20.00 - VELIKO PUSTOVANJE v stekleni dvorani z ansamblom IGOR IN ZLATI ZVOKI - maškare imajo prost vstop, najizvirnejše maske bodo nagrajene, posebno nagrado dobijo maškare za najbolj domiselno predstavitev kulturnega ali etnološkega izročila Zagorja oziroma Zasavja. ČETRTEK 23.2. OB 18.45 URI BO V LITIJI V PROSTORIH ZAVODAZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA (poleg kinodvorane), Trg na Stavbah 2, POTEKAL INFO VEČER NA TEMO: UPRAVLJANJE Z OSEBNIMI FINANCAMI I Info bova vodila Jelka Babič in Matjaž Godec, premoženjska svetovalca. PREDAVANJE JE BREZPLAČNO. Predavanje bo trajalo do 20.00 ure. Kinološko društvo Zagorje vabi k vpisu v tečaje šolanja vodnikov in psov. Vpis bo potekal v torek, 28.2.2006 ob 17h, v prostorih KD Zagorje. Več informacij dobite na spletni strani društva: www.kd-zagorje.si Knjižnica Mileta Klopčiča v Zagorju: 09. 02. 18.30 Potopisno predavanje o Boliviji v izvedbi Andreje Jernejčič z naslovom Plavanje z delfini in aligatorji 16.02 10.00 Knjižna čajanka 16.02 18.00 Srečanje študijskega krožka “Domoznanski večeri” 20.02. 18.30 Srečanje ŠTUDIJSKEGA KROŽKA “Beremo z Manco Košir” 23. 02. 18.30 Predavanje o AJURVEDI - vedi o življenju in notranji harmoniji v izvedbi Melanije Verbe KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK v četrtek, 23. FEBRUARJA, ob 18.00 uri- potopisno predavanje o KUBI Lojzeta Vrankarja, po poklicu fizika in astronoma, v prostem času pa izjemnega fotografa, popotnika 'A' ______POTOPIS @ PO JANTARJEVI POTI - BALTIK 2005 - XIV.DLL Prenočitveni projekt v Rigi Naš kamp City camping je oddaljen od mesta dobre pol ure. Tja se pride preko velikega mostu, na enem od širokih rokavov reke Dougave, po katerem plovejo ladje. Naši so se začeli pogovarjati o večernem obisku Rige in rekla sem si, da grem tokrat zraven. Še prej pa smo v miru večerjali, pomili posodo, pospravljali... Pri sosednji mizi ujamem pogovor Roka z Nevemžekom: «... Do mesta je pa res predaleč, da bi si iskal prenočišče...Kar tukaj na kakšni klopci bom prespal ali pa na gugalnici...« Sogovornik ga spomni na prazna ležišča v avtobusu, v tem pa pristopim tudi jaz in odločno ter prijazno, kot se lokalni turistični vodnici spodobi, izjavim: « Kar v avtobusu boste spali, zunaj se lahko še prehladite...Bomo že uredili tako, da bo prav.« In se z Anico takoj lotiva dela. Najprej pospraviva nametane brki arij e po posteljah in se odločiva, da jaz ostanem v svojem prvem boksu, Rok gre v Aničinega, ona pa se pomakne v tretjega. Tako bo zaščiten z novo Vebrovo pregrajo in še z živim zidom. Ani poišče tudi r/eAco...Fant tovrstne prtljage seveda ni imel s seboj. «Ani, pa ne moreš mu podtakniti teh zajčkov na d eki...Hom dala kar svojo, karirasto, jantarjeve barve...« V tem prinese Darinka B. še rjuho. Oh, ta Darinka ! Posvetiti bi ji morala najmanj tri strani, če bi jo hotela vsaj malo predstaviti - kot uspešno Merkurjevo vodstveno delavko, odlično gospodinjo in kot simpatično, duhovito, razgledano, zanesljivo, odločno...žensko srednjih let. Za to predstavitev bo žal prikrajšana, kajti v taboru imamo izredne razmere... Nočni obisk Rige Za odhod v nočno Rigo se nas zbere komaj polovica. Drugi so že odšli ali pa so poniknili neznano kam. Ko hodimo preko doolgega mostu, nas prepiha do kosti, čeprav imamo vetrovke. V mestu pa je mimo, kar se vremena tiče. Sicer pa opazujemo vrvež s polno zasedenimi mizicami pred lokali, z uličnimi glasbeniki, artisti... Rok nas vodi od spomenika do spomenika, od palače do palače, od cerkve do cerkve...Na nekem mestu sta na primer čisto blizu dve katedrali - ena katoliška, druga protestantska.. .Najvišji zvonik v mestu meri 140 m -katedrala sv. Jakoba. Ker si bomo ogledovali Rigo še naslednje dopoldne, si privoščimo pivo na prijetnem mestnem trgu. Družba, v kateri prevladujejo Šentjurčani, je razpoložena in pogovor se vrti v glavnem okrog prenočevanja našega Roka. Še najbolj zaskrbljena sem jaz, saj sem si na pleča naložila naj večjo težo odgovornosti... Ko se okrog 23.ure vračamo, se naše glavne gospodinje spomnijo, da bi še kaj nakupile. Malo pred kampom je velika, bogato založena samopostrežna trgovina in vsi se razkropimo po oddelkih. Reklamirajo občutne razprodaje oblačil, vendar jih niti ne pogledam. Doma so že tako in tako prepolne omare. Se pa ustavim pred znižanimi torbicami iz jute...Ta naravni material imam rada. Lepo oblikovane poletne torbice mi lahko nadomestijo plastične vrečke, ko bom raznašala darila, pomislim, ko si jih zlagam v naročje.. .Kaj ne pripelje hudič v tistem trenutku mimo mojega turističnega guruja! V trenutku s kotičkom levega očesa oceni situacijo in meni se kar zavrti - tako drvim navzdol po njegovi lestvici pametnih.. .Taisti Kompturjev predstavnik za stike z javnostjo me naslednji dan razgali še na radiu Baltik: »Le kaj bo gospe Fani toliko število torbic...?« Moje pojasnjevanje je seveda izzvenelo v prazno... To je bil nočni sprehod po Rigi, z leve: vodnik Rok in Darinka B. Nočitev Pred nami pa je še skrbno načrtovana nočitev.. .Z Anico po prihodu iz mesta hitiva v oddaljene sanitarije pod tuš in se še hitreje vračava, da bi cenjenemu gostu izpolnili kakšno željo ali mu kaj koristnega s ve to vali... Pa že od daleč slišiva, da ima vse, kar v tem trenutku potrebuje...Evo, to jim pa zavidam, moškim. Nikoli ne zaspim v trenutku, če sem še tako zaspana... No, saj jim privoščim. Moje spanje je bilo to noč seveda bolj rahlo. Nisem želela povzročati kakšnega hrupa, ki se pojavi ob globokem spanju pa tudi z obračanjem nisem hotela prekinjati sna varovane osebe, kot se je kasneje izrazila Staša. Zato sem odšla zjutraj že navsezgodaj s podlogo pod rokami za bližnjo prikolico raztezat svoje neprespane ude. Na radiu Baltik so odpadle naslednji dan seveda vse utečene oddaje. Nikogar ni zanimalo vreme, športni dogodki, dnevna kronika...Vsi so nestrpno čakali na poročilo pretekle noči... Rok se je izkazal kot hvaležno bitje. Iz njegovega poročila je bilo jasno razbrati, da je opazil moja prizadevanja. Navajal je številne ljubeznivosti, ki naj bi mu jih izrekla...Sicer se jih sama nisem spomnila, ampak - mislila sem pa gotovo kaj podobnega.Tudi moje podrobno poročilo je pokazalo, da je prenočitev našega vodnika uspela na celi črti. Zaključila pa sem takole: »In če me bodo vnuki kdaj spraševali, babi, si ti kdaj spala z R.V. iz Celja, bom mimo odgovorila: sem...« Pred ogledom Rige, ki je ostala večini v najlepšem spominu na tem potovanju, se zapeljemo še v Jurmalo, obmorsko mestece, imenovano tudi baltska Ažurna obala. Ranči Moljk KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Po nekoliko drugačnem Listu smo spet skupaj. Tokrat na debeli četrtek, prvi dan pustnih norčij. Upam, da se boste tudi vi sprostili v tednu, ko naj bi se še posebej spomnili, da je življenje samo velik oder, kjer so nam igralcem odmerjene različne vloge. Nič ni večno, slej ko prej se za vsakim izmed nas zagrne zastor. Stisnjeni ustnici in namrgoden obraz torej ne pomagajo. Veliko bolje se počutimo, če se usodi smejimo v brk in si prizadevamo dobiti od življenja čimveč. Izkušnje nas bogatijo in nas držijo pokonci. Če hočemo biti srečni, se moramo zavedati, da gre čas naprej. Prilagajajmo se spremembam in uživajmo v sedanjosti! Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) STRIC Splete kakšen košek, lično košaro za mestne vnuke, saj ti, domači, kakor najbrž oni iz mesta, nične dajo na takšno starinsko šaro /so avtočki v modi/. Popravi kak štil, orihta, čeprav težko, živino v štali. Potem je ves ljubi dan sam. Pogovor s psom, z Angelo v nebesih, le radio odgovarja. Okrog hiše krevsa, naveličan vsega, vsega sit ničkolikokrat prosi Boga, da ga odreši, sicer bo vzel štrik. Mu rečejo domači, ko se vrnejo s šihta, naj ga ne biksa, ker se mu godi kot tičku v fuglušu, ga noben, kakor njih, vsak dan ne zajebava, ne pribija na križ in ne s.... po glavi. Vlado Garantini KOLIKO Koliko stvari, ki zdijo se stvarne, izgubi se v objemu temne noči, ko mesec moti zvezde sij Koliko napak brez skrbi človek naredi, ne da bi vedel, da je zmotljiv. Koliko živali se izgubi pod strelom puške glasne, ne da začutile bi, da smrt na njih preži. Koliko je vsega tega, ne da kdo vedel bi, kdaj pride zadnja ura, pride zadnji zemlje sij. Gregor Lesar PUST Pust namazal sije usta, pusto nič se ne drži, od gostilne do gostilne pije vince, se smeji. Krofi so njegova hrana, z mesom sladko se masti, saj pred postom se najesti kakor vsak od nas želi. Dobri Znanec HUDO NOVA Dokler hudič me ne vzame, bom preprost poet, saj drugega mi ne ostane kot naš ljubi svet. Brez ljubezni se ne da, je zanjo večni boj, vsakdo koga rad ima v boju za obstoj. Tista, ki srce ti vname, da objameš ji obline, ko pogleda, te prevzame, pocedijo se ti sline. Da maT pozabiš na probleme, na ta direndaj, na vsakodnevne cene, ki divjajo zdaj. Za oblinami se slini, ne sili med noge, nekoč bogaboječi zdaj aidsa se boje. Zato boš bolj premislil, v kaj vlagal boš tisto, kar zaslužiš, kar imaš kot mož! Maks Marinčič VESELO m VARNO PUSTOVANJE ŽELIMO! LJUBEZEN JE PREPROSTO ŽEUA, DA B! BIL DRUG! SREČEN! Tokrat so v absolutni prednosti deklice. V dneh od 9. do 19. februaq’a se jih je rodilo osem, od skupno enajstih novorojenčkov v trboveljski porodnišnici. 09. 02. 2006 Sanije Asani, Šuštarjeva klonija 27, Trbovlje - sin Orin Petra Anžin, Savska cesta 4, Zagorje - hči Maruša Matovska 11. 02. 2006 Vesna Zupančič, Ulica prvoborcev 39, Hrastnik - hči Karmen Pijadžer Margareta Markovič, Novi Log 19 b, Hrastnik - hči Patricija jug 12. 02. 2006 Petrina Sakaljšek, Sopota 36, Podkum, Zagorje - hči Gaja Glažar 14. 02. 2006 Tatjana Polovič, Sela pri Dobovi 2, Dobova, Brežice - hči Ava Tanja Drnovšek, Krače 7, Izlake, Zagorje - sin Matej 15. 02. 2006 Marjana Šikovec, Ravenska vas 50, Zagorje - hči Eva Hudi 17. 02. 2006 Mirela Brumen, C. IS.aprila 24, Kisovec - sin Jan Jazbinšek 18.02.2006 Nataša Kalšek, Šuštarjeva 3, Trbovlje - hči Eva Kolander 19. 02. 2006 Nataša Murn, Pod hribom 23, Dol pri Hrastniku - hči Nika Miklič MOJ ZDRAVNIK Štirinajst dni je spet mimo in pred vami, dragi bralci in glasovalci, je spet kupon s katerim glasujete za zdravnika, ki po vašem mnenju zasluži naziv MOJ ZDRAVNIK Spet smo izžrebali prejemnika/co brezplačne polletne naročnine za revijo Viva. Vsi glasovalci pa boste sodelovali v zaključnem žrebanju za tri glavne nagrade in več kot petdeset lepih, praktičnih nagrad. Tokrat je polletna naročnina na revijo Viva pripadla: Naročnica za revijo VIVA: Katja Poznič, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje Kupon pošljite na uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. KUP Glasujem za: o n vtya AdriaticSlovenica Zavut^alna druiba dd • Članica Slupine KD Group 10 let Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika: Mojo ginekologinjo ali ginekologa: Mojo pediatrinjo ali pediatra:---- IME: PRIIMEK: _______________ NASLOV: ________________ KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON:________________ E-MAIL:_________________ DATUM ROJSTVA:__________ S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja in statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe in segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Cesta 9. avgusta 4, 1410 Zagorje ob Savi Datum: Podpis: I® RAZMISLJANJA/KLEPETALNICA RAZMIŠLJANJA: Preobrazba I Nič ni tako kot je bilo včeraj. Vsak dan prinese kaj novega. Spreminjajo se j ljudje in narava. Se včeraj smo govorili in se bali terorizma, danes nas je strah I naravne aviacije, ki jo predstavljajo | ptice. V obliki bolezni, ki smo jo j poimenovali ptičja gripa, nas bombardirajo leteči stvori. Kot kami-kaze umirajo labodi, simbol lepote in j elegance ptičjega sveta. Človek ! terorizira naravo, narava udari nazaj. Silovito in neusmiljeno. |§( Slovenija je postala regija z visokim rizikom. Slovenija je država, ki doživlja kritike zaradi neizpolnjevanja Kjotskega sporazuma, ki govori o varovanju ozračja in narave nasploh. Američani niso podpisali sporazuma, Slovenija ga je, a očitno s figo v žepu. Ni prav, da čakamo kritike od zunaj, sami bi se morali zavedati povezave, ki jo vsebujejo kjotski sklepi in soodvisnosti med realizacijo dogovorjenega in kvaliteto našega nerazumnega početja. Na področju dviga kvalitete življenja se trudi naš spremenjeni predsednik Janez Drnovšek. V Darfurju, sudanski pokrajini, je odkril smisel svojega poslanstva. Preobrazba še včeraj mrkega in zdolgočasenega politika je za prebivalstvo prava osvežitev. Njegov humor in nasmeh je dobrodošel tudi za ljudstvo, ki mu predseduje. Vliva upanje v pravičnejši in boljši jutri, zraven pa še pove, da se da bolezni kljubovati z dobro voljo in ne le z zdravili in medicinskimi posegi. Vse je v glavi posameznika. Volja do življenja je najučinkovitejše zdravilo. Živi in pusti živeti, bi lahko človek dejal. Ljudje želimo živeti, okrog sebe pa uničujemo vse kar hodi, leze, leti ali gomazi. Tako močna je želja posameznika do življenja, da je sposoben celo lastno - človeško vrsto zreducirati, da bi sebi omogočil večji in kvalitetnejši življenjski prostor. Nenehno poslušamo kako pomembno je sožitje v naravi, a z dejanji dokazujemo, da tistega kar govorimo v resnici ne razumemo ali pa nočemo razumeti. Želimo si miru, pa nismo sposobni dojeti, da lahko mir dosežemo le s toleranco in razumevanjem različnih kultur in veroizpovedi. Rišemo karikature in žalimo verska čustva drugače mislečih, ki živijo v svetu drugačnih vrednot. Govorimo o miru, povzročamo pa nemir in nasilje. Pri vsem tem pa smo prepričani, da smo boljši in pametnejši od drugih. Umiranje letečih bitij nas ni posebej vznemirilo. Njihova smrt človeka ne prizadene pretirano. Kljub temu, da ptice zaradi bolezni umirajo v naših vodah in na naši zemlji, se ne počutimo posebej prizadeti. Panika nas bo zagrabila šele v trenutku, ko bo kdo, Bog ne daj, izmed človeških bitij izgubil življenje. Tisti trenutek bo človeštvo podivjalo v borbi za zdravila. Tamiflu pa so si ta čas med seboj že razdelili nekateri zdravniki in vplivni ljudje. V lekarnah ga je bojda le za vzorec. V primeru povečanih potreb zna biti, da bo zdravilo vredno pravo bogastvo in tako nedosegljivo raji. Obstajajo kalkulacije z obolelostjo in izračuni o procentu smrtnih primerov med nami Slovenci. Če niste med izbranci, ki vam bo po potrebi dostopno zdravilo proti ptičji gripi, vam priporočam, kot edino in najučinkovitejše zdravilno sredstvo, veliko mero volje do življenja. Med tem pa še naprej pridno plačujte dodatno zdravstveno zavarovanje in le iz vame razdalja poslušajte milo ptičje petje. Meßsto KLEPETALNICA: NOSILCI PIŽAME PRVEGA REDA -1 V negotovosti kako naj prično z lastnim samostojnim življenjem, številni mladi zamudijo tisti pravi trenutek, če ta sploh obstaja, da bi odšli od doma. Do kdaj ostati s starši pod isto streho? Pravila, ki bi veljalo za vse, ni. Tudi naši sosedje Italijani vse dlje in vse raje ostajajo doma, v udobnem gnezdu, pravzaprav v maminem naročju. Le kdo bi jim sicer stregel, kot La Mamma. Ta informacija ne zveni ne vem kako nenavadno. Pri nas je med dekleti in fanti isto kot v Italiji. Samo še ne vemo točno, je to konformizem ali so v ozadju bolj praktični razlogi: premalo denarja, stanovanjskega prostora, kariera. Pojav ima več razlag, od katerih lepo število ni nič drugega kot izgovor, da vse ostane status quo v varnem, toplem in tako domačem domu. Teenageiji bi se veliko hitreje odločili, da gredo na svoje, kot njihovi starejši bratje ali sestre. V njihovih očeh je to znak svobode, zrelosti in samostojnosti. Vendar iz znanih razlogov je to nemogoče, razen če gre za šolanje v drugem mestu. Finančno so odvisni od staršev. Študentje in zaposleni pa kar najprej vagajo-za in proti-ostati še doma ali ne. Po nekem pravilu mladi običajno zapuščajo primarno družino v tistem trenutku, ko se odločijo za svojo. Vse bolj pogosto ta trenutek odlagajo do poznih dvajsetih ali tridesetih in še... »Čim dlje, če je le mogoče.« Zavedajo se situacije v kateri ni nič zagotovljenega: služba, zaslužek, stanovanjski problem, tudi partnerske zveze in zato si izberejo rešitev, ki je najmanj tvegana. Tudi ko se poročijo, so finance tiste, ki določajo stopnjo njihove povezanosti s starši. Starejša dekleta in fantje vidijo trenutek samostojnosti v svojem profesionalnem uspehu. Prvotna družina jih ščiti pred osamljenostjo in nezadovoljstvom, če -po svojih merilih- niso uspeli tako na družinskem kot na poslovnem področju. Moderno dekle se zaveda, da ji ni treba čakati princa na belem konju, da bi se osamosvojilo. V sodobni razviti družbi dekleta bežijo iz družinskega kroga brž ko so polnoletna ali ko imajo dovolj zaslužka za življenje. Pri nas pa je največkrat drugače. Za vse so krivi že našteti problemi, vendar mnogi obupani starši mislijo, da so otroci le razvajeni in nepripravljeni na soočanje z vsakdanjimi življenjskimi težavami. Laže je, če starši skrbijo za vse! Tu pa se že srečamo s psihično (ne)zrelostjo. Tudi družba ni brez krivde. Mogoče jo je tu še največ: nejasen vrednostni sistem zaposlitev, ki je pogojen z vse večjo zahtevnostjo, njena negotovost, težave pri njenem pridobivanju in obdržanju, vse to je povzročilo pozicijo nesamostojnosti in življenja v okviru prvotne družine dlje, kot je psihično potrebno in dobro. Že od nekdaj znani večni študenti so posledica nepripravljenosti soočanja z resničnim svetom. Zaradi počasnega zaspanega dnevnega ritma jih imenujejo tudi »nosilci pižame prvega reda«. In zakaj bi oni odhajali v boj in negotovost, ki jih čaka v službi ali zakonu, kot so : plačila položnic, pospravljanje stanovanja, kuhanje, vzgajanje otrok? Starši večinoma ne podpirajo tega skrivanja glave v pesek, vendar redko kdaj storijo kaj konkretnega, kar bi njihove mlade »noje« prisililo, da se začno ukvarjati z lastnim življenjem. Če so starši preveč zaščitniški, potem »otroci« ne bodo nikoli samostojni, niti odrasli. Stanislava USTVARJALNA H3 VSAKDANJA PUSTNA ŠEMA LDGAfSl Besedilo:MaH Slika: PRAV Zakaj bi kupili rabljen avto, če si lahko privoščite novega? ? Se maskirala je hiška mala, rada bi zakleti grad postala. BODITE LOGIČNI. VOZITE LOČAN KENWOOD. Klimatska naprava, servo volan, električni paket in radio CD Kenwood že za 1.865.000 SIT. 3 I FTA garanclk; («JämT: DA.C1A groupe Renault S Široko je odprla duri. v drobovje so smeti nasuli... Pogreza vase od sramu se mala hiška, z bršljanom skriva se pred komunalni in jih gleda z viška. V zeleni dolini na vzhodnem koncu mesta, kjer mimo pelje glavna cesta. Z Banko Zasavje in podj do stanovanja v objektu Ma Celje - skladišče - D-Per 6/2006 5000019050,4 COBISS o Več informacij na: http://www.banka-zasavje.si oz. na tel. št.: 03 56 26 233 (int. 409)