POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CEUE XXXIII, številka 1, 12. januar 2001 Cena 289,00 SIT R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS KNJIŽNICA CELJE OSREDNJA Muzejski trg 1 a 3000 CELJE SN00032 30 LET Dbrl nlbIMIn APAKAIUV IMAZAKJc INTERVJU: ALOJZ BLAŽIČ ZGORNJESAVINJSKA OSEBNOST LE 89.41101.8 Zadruga mozirje - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna 60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 58 45 210 GSM: 041/793-518 Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE AKCIJA v januarju za DEKOR stenske in stropne obloge - IVERALI: 690 sit/m2, MDF: 890 sit/m2. Ugodne cene in gotovinski popusti! SIT RÀ V V/— Hribemikova 6, 3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD. d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pi i nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, oppi RADICp |bEuE TUDI ¥ ZGORNJI Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. SAVINJSKI DOLINI ■ »§iTi : 11 j : mm TRANSAKCIJSKI RAČUN S prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo še: - polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezorja - klasični limit na poslovnem računu - depozit na poslovnem računu - opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje - izdaja poslovnih čekov - premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko. Želimo vam veliko uspehov pri poslovanju. 7® ) banka velenje '----' Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke OSREDNJA KNJIŽNICA 'p3d to 0351-8140 LetoXKXm, St. 1,18. januar Izhaja vsak drugi petek '8kUpščina občine Mo: m; X Izdajate^: N „ N ^ Savlrjske novice, Fra telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, ' 'oSSSN žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotriik>0'\v^^v^ s Stalni sodelavci: Eci Mavrič Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Berjamin Kanjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka : Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Socya-Kladnik, Franjo Putetrt, Milena ; Zakrajšek, Metod Roše, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za ffozdova . NNNNSNNN/ . kvvš gozdove - \\\\\\\\\\ Tajnica uredništva: -X\X BarbaraZacirkovnik O ‘; Računalniška obdelava: \ v v >, \\\\\\V X v Helena Kotnik, mobitel 041/ SaWiijske'noyicé\ Savinjska cesta 4,3331 Telefon: 03/83-90-790 Telefon in faks: 03/834 |ske.novice@i http//:wvfw.savinj-novi( s^ika Grauer, Lava 7b,Ce(je ^ Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo \ ' najkasneje osem dni pred izidom ; tekoče številke. \XXX Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvodXX za katere se obračunava davekmkX dodano vrednost po stopnji 8%. -\s '■. . \ s\ . \ /\ : \ ■avico krajšanja N\x\ alcev in oglasov ne Po tritedenskem premoru smo spet z vami, spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic. Verjamem, da ste prijetno preživeli božično-n ovoletnepraznike, da ste si odpočili od lanskoletnih naporov in zdravi ter polni energije začeli prvo leto tretjega tisočletja, leto 2001, v katerem nas ne čakajo nobene volitve, pa zato še ni rečeno, da ne bo politično pestro. Zgomjesavinjčani smo novo leto pričakali relativno mimo, če odštejemo silvestrovanja na prostem v Mozirju in Gornjem Gradu ter pokanje raket in petard, ki nas v zadnjem času enačijo s tradicijo nekdanjih južnih bratov. Izjemno masovna uporaba pirotehničnih izdelkov niprisotna le v dneh novoletnega praznovanja, pač pa si nekateri dajo duška že v času božiča, ki bi moral imeti pravzaprav povsem dmgačno vlogo - prinesel naj bi mir, spokojnost in toplino. Razveseljivo je dejstvo, da seje v dolini v času praznikov zvrstila kopica kulturnih in družabnih prireditev, ki imajo slej ko prej enak namen: vsaj enkrat v letu zbližati ljudi, jim ponuditi delček duhovnih dobrin in jih na ta način vsaj začasno iztrgati iz sicer neusmiljeno napetega življenjskega tempa. Približno tako najbrž razmišljajo tudi literarni ustvarjalci, ki so naše uredništvo pred letošnjim kulturnim praznikom dodobra zasuli s svojimiprispevki za Savinjske rojenice. Skupaj z njimi iskreno upam, da se bodo zgornjesavinjski župani in županja tudi letos pozitivno odzvali na našo prošnjo in s finančno podporo omogočili izid omenjene priloge Savinjskih novic. Ne glede na praznično razpoloženje je bilo v minulih tednih živahno na gospodarskem področju. V nazarski tovarni hišnih aparatov so praznovali 30-letnico, trgovsko podjetje Savinja iz Mozirja je podrlo »zloglasni« Bohačev marof Zadruga seje ubadala sposledicami upada prodaje govejega mesa, podjetje Input pa je odprlo bivši Turistov objekt v središču Nazarij. Čeprav smo pričakovali, da bo padla dokončna odločitev gledeprodaje Glinovih hčerinskih podjetij Žagarstvo in Pohištvo, se to ni zgodilo, zato epilog pričakujemo v bližnji prihodnosti. Naj v izogib morebitnim nesporazumom ob tej priložnosti pojasnim tudi režim izhajanja Savinjskih novic v letu 2001. Naslednja številka bo izšla čez štirinajst dni, torej 26. januarja, tretja letošnja številka pa že prvi petek v februarju, torej 2.2.2001. Od takrat dalje bodo Novice izhajalepo ustaljenem 14-dnevnem razporedu do konca leta, če se vmes ne zgodi kaj nepredvidenega. Nikoli ne vemo! IZ \^BINE: BSH Hišni aparati Nazsuje: ^Oà Krupsa do Bosch xX Siemensa...............4 Zadruga Mozixje: Strah pred “norimi kravami” ustavil odkup „ pitancev...............6 Golte Slovenija: Odvisni od naravnih količin snega......... 6 Nazarje: änputov objekt zaživel.... 7 Andrej Weiss s.p.: ^druščini imetnikov certifikata ISO 9002...7 Podolševa: Vztrajno drsenje Macesnikovega plazu....9 Spodnja Rečica: Spor zaradi ceste, ki uradno ne obstaja....10 Neslovenska znanstvena fundacija: \ \ Goran Horvat srebrni donator...............11 Rečica ob Savinji: Božična zgodba v ^innolomu.............13 PGD Solčava: 75 let gasilstva v Solčavi. 15 Intervju: Alojz Blažič, ^òrnjesavinjska ^ \ ’ osebnost leta 2000....16 x^CMlovina in narodopisje: Ne smejo biti pozabljeni . 18 Rokometni sodniški par ^rapenšek - Požežnik: X\ ^^^^>0 stopinjah X$ Juga in Jegliča......24 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Božično-novoletni koncert Glasbene šole Nazarje (foto: F. Kotnik) Zgoraj desno: Čestitke mozirskega župana Jožeta Kramerja direktorju Golte Slovenija ob otvoritvi (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Ogled tovarne Hišnih aparatov Nazarje ob 30-letnici (foto: Ciril Sem) BSH Hišni aparati Nazarje Letos za desetino več izdelkov 30 let gospodinjskih aparatov v Nazarjah Od Krupsa do Bosch Siemensa Tik pred koncem lanskega leta sov nazarskem podjetju BSH Hišni aparati obeležili pomemben jubilej - 30-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so se znova spomnili tistih, ki so aktivno sodelovaliprinastajanju in razvoju tovarne, ki se danes razprostira na 18.260 kvadratnih metrih površine, 624 zaposlenih pa v njej letno izdela preko 2,5 milijona aparatov, katerih vrednost presega 12 milijard tolarjev. Hišni aparati imajo pod vodstvom Matjaža Lenassija izjemno zahtevne cilje (foto: Ciril Sem) Prvi je podjetju BSH Hišni aparati ob tej priložnosti čestital Ivan Atelšek, ki je kot direktor Gorenja pred tremi desetletji neposredno »odgovoren« za nastanek tovarne ob levem bregu Savinje v Nazarjah. Atelšek je izrazil zadovoljstvo ne samo zaradi dobrih poslovnih rezultatov podjetja ampak tudi zaradi položaja delavcev, ki imajo kvalitetne delovne pogoje in vidijo v podjetju svojo perspektivo. Dolgoletni direktor tovarne MGA Jože Kuder je obudil spomin na začetke proizvodnje, zamenjavo strateškega partnerja in energičen razvoj do konca osemdesetih let ter težave na začetku prejšnjega desetletja. Po Kudrovem mnenju se pravilnost poslovnih odločitev leta 1993, ko je podjetje Mali gospodinjski aparati od Gorenja kupil koncern Bosch Siemens Hausgeraete, potrjuje iz leta v leto, saj nemški lastnik izpolnjuje vse obljube, ki jih je dal ob prevzemu. Župan občine Nazarje Ivan Pumat je pohvalil odločitev takratnega vodstva Gorenja, da Zgornjesavin-jčanom približa delovna mesta. Danes so Hišni aparati sodobno podjetje, ki se sklada z okoljem, zato je tudi v interesu občine, da se v prihodnje čim bolj uspešno razvija in ustvarja nova, kvalitetna delovna mesta. Današnjo strukturo koncerna BSH in tovarne Hišni aparati sta predstavila direktor podjetja Matjaž Le-nassi in direktor za področje komerciale Rainer Kaschta. V koncernu Bosch Siemens je zaposlenih 35 tisoč ljudi, 40 njegovih tovarn pa je lociranih po celem svetu. V Nemčiji obvladujejo 40 odstotkov trga, v Evropi 20 odstotkov, v svetovnem merilu pa zasedajo 4. mesto. Njihov cilj je postati številka ena na svetu. Podjetje Hišni aparati je v letih 1993-2000 povečalo obseg realizacije z 42,6 na 124,7 milijona nemških mark, kljub temu pa vidijo še velike možnosti za izboljšanje poslovanja. Lani so izdelali 2.530.000 aparatov in jih 90 odstotkov izvozili. V povprečju dnevno zapustijo tovarno v Nazarjah štirje »šleperji« izdelkov, za prodajo katerih izjemno uspešno skrbi Samo Krajnik, vodja prodaje. Direktor Matjaž Lenassi je s ponosom povedal, da je Krajnik v okviru koncerna BSH rekorder po rezultatih prodaje. V letošnjem letu naj bi Hišni aparati pridobili ekološki certifikat ISO 14001, nato pa bodo pričeli s pripravami na standard 8000. Ker v podjetju jasno razmišljajo o prihodnosti, veliko štipendirajo, letno pa prijavijo okrog deset patentov. V letu 2001 nameravajo prodajo izdelkov povečati za več kot deset odstotkov, investicije so predvidene v višini desetih odstotkov realizacije, že v maju pa načrtujejo začetek proizvodnje novega izdelka - sesalca VSI. Franci Kotnik Proizvodnjamalih gospodinjskih aparatov se jevNazarjah začela 7. decembra 1970, ko je Gorenje na sedanji lokaciji postavilo obrat, s katerim je želelo dopolniti svoj proizvodni program. V prvem letu poslovanja je v podjetju delalo 65 delavcev, ki so naredili 15 tisoč stenskih tehtnic za potrebe Gorenja in nemškega koncerna Krups. Leta 1972 se je začelo poslovno sodelovanje s koncernom Bosch in Siemens Hausgeraete GmbH, katerega rezultat je bil začetek proizvodnje mešalnika v letu 1974. To je bil prvi mali gospodinjski aparat na motorni pogon, izdelan v Nazarjah, hkrati s tem pa so v tovarni osvojili tudi tehnologijo izdelave elektromotorjev. Obseg poslovanja se je do leta 1986 povečal do te mere, da je bilo ustanovljeno samostojno podjetje Gorenje Mali gospodinjski aparati, ki je v letu 1987 začelo postopoma opravljati večino poslovnih funkcij. Leta 1990 so tovarno prizadele poplave in povzročile obilo težav pri poslovanju, dodaten udarecpajebila izguba takratnega jugoslovanskega nesena celotna konstrukcija in razvoj malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon. V tem letu je podjetje pridobilo tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Leta 1999 je podjetje zaradi širitve proizvodnega in prodajnega programa spremenilo naziv firme, ki se sedaj glasi: BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje. Podjetje danes pod blagovnimi znamkami Bosch, Siemens, Ufe-sa in Gorenje več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje proda na tuja, predvsem zahodnoevropska tržišča. Od leta 1993 dalje so v Malih gospodinjskih aparatih letno vlagali v razvoj, razširitev in posodobitev proizvodnje letno okrog osemsto milijonov tolarjev. V tem obdobju se Delavci v Hišnih aparatih imajo dobre pogoje za delo (foto: Ciril Sem) tržišča ob osamosvojitvi Slovenije leto dni kasneje. V letu 1993 je koncern Bosch in Siemens Hausgeraete GmbH kot strateški partner od Gorenjaodkupilvsasredstvapodjet-ja Gorenje Mali gospodinjski aparati in nadaljeval s proizvodnjo v novoustanovljenem podj etju Mali gospodinjski aparati. Od tega leta dalje je v Nazarjah nastajal BSHG-jev center za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon, saj se je proizvodnja aparatov iz Nemčije in Češke preselila vZgornjo Savinjsko dolino. Vletu 1995 je bila v Nazarje iz Nemčije pre- je proizvodnja bistveno povečala, vrednostno celo potrojila, povečalo pa se je tudi število zaposlenih - s 466 pred sedmimi leti na 624 v letu 2000. Zaradi prenosa konstrukcije in razvoja so dodatno zaposlili 16 diplomiranih inženirjev strojništva in elektrotehnike. Vzporedno z navedenimi aktivnostmi so v nazarskem podjetju intenzivno delali na razvoju in v zadnjih letih v proizvodnjo uvedli tri do pet novih aparatov letno. Z njimi sedaj na trgu prehajajo v višje cenovne razrede. Franci Kotnik Jože Kuder, dolgoletni direktor tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah: »Zelo sem zadovoljen, da se obljube izpolnjujejo« Jože Kuder iz Letuša je vodil tovarno malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, s triletnim presledkom, skoraj četrt stoletja. Upokojil se je leta 1993, še vedno pa z zanimanjem spremlja razvoj podjetja, s katerim je dosegel številne poslovne uspehe, pa tudi bridke trenutke. Iz intervjuja, objavljenega v 3. številki tovarniškega glasila BSH Hišnih aparatov Naše novice, povzemamo nekatere bistvene poudarke. Zakaj je takratna Tovarna gospodinjske opreme Gorenj e r azmišlj ala o pričetku proizvodnje malih gospodinjskih aparatov in zakaj v Nazarjah, saj je bila to prva proizvodnja izven sedeža TGO v Velenju? Tovarna gospodinjske opreme je do tega leta izpopolnila svoj osnovni program proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov od štedilnikov do pralnih strojev in hladilnikov, zato je želela svoj program razširiti tudi na ostale izdelke, ki so se začeli pojavljati v kuhinji. Tako je bilo odločeno, da se organizira v sodelovanju s strateškim partnerjem iz tujine, ki je bil v začetku Krups, tudi proizvodnja malih gospodinjskih aparatov. Razlog za odločitev, da se obrat za proizvodnjo teh aparatov zgradi v Zgornji Savinjski dolini, je bil v tem, da se je precej delavcev vozilo v Velenje, zato smo jim delo približali. Sodelovanje s podjetjem Krups se je končalo v zelo kratkem času, pričelo pa se je s podjetjem BSHG? Ob zagonu proizvodnje smo za podjetje Krups začeli izdelovati stenske tehtnice, nato tudi sušilnike las, namizne tehtnice in havbe za lase. Kljub naši angažiranosti Krups ni bil zainteresiran za širitev proizvodnje, zato se je v okviru Gorenja iskal drug strateški partner in že v letu 1972 so bili navezani prvi stiki s koncernom BSHG. Prvi rezultat teh pogovorov je bil, da smo že leta 1974 pričeli s proizvodnjo prvegamotorskegamalegagospodinjskega aparata- mikserj a. Ob nastanku jebil na sedanjilokaciji majhen obrat, sedaj je veliko podjetje. Kakšen je vaš pogled na te razvojne faze? Obrat je od začetka poslovanja doživljal različne razvojne cikluse. Začetek poslovanja je bil povezan s koncernom Krups, novo zagonsko fazo in tudi prostorsko širitev pa je prineslo povezovanje z BSHG-jem, ki je pomenilo nov zagon in širitev asortimana kot tudi obsega proizvodnje. Iz proizvodnega obrata se je razvilo podjetje, ki sedaj obvladuje vse poslovne funkcije in je kompetenten center za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon za koncern BSH. Zelo sem zadovoljen, da so se s tem izpolnile obljube, ki jih je ob polaganju temeljnega kamna za izgradnjo nove skladiščne hale leta 1993 podal predsednik tega koncerna g. Werner, da bo to podjetje doživelo številne razvojne faze. Jože Kuder (foto: Ciril Sem) Vtukajšnjem podjetju ste bilivodilni, striktnim presledkom, skoraj 2 5 let. Kakšna pa je bila vaša poklicna in strokovna pot? Najprej sem se zaposlil v Agroservisu Šempeter, kjer sem bil zadolžen zavođenje surovinskega obrata. Proizvodnja se je v Šempetru odvijala približno eno leto, nato pa se je iz strateških razlogov preselila v vas Gorenje. Ob preselitvi proizvodnje sem postal odgovoren za področje vhodne kontrole in nato zadolžen za kontrolo kakovosti vseh proizvodov. S temi izkušnjami sem v letu 1970 prišel v Nazarje kot vodja tega obrata. S prevzemom vodenja obrata sem se zavedal, da potrebujem dodatna strokovna znanja. Zato sem se vpisal na Fakulteto za organizacijske vede, kjer sem višjo stopnjo zaključil leta 1975, visoko stopnjo pa sem zaključil leta 1979- Zaradi svojih znanj in izkušenj sem bil leta 1983 vključen v sanacijo Gorenja. V okviru Gorenja sem prevzel vodenje področja proizvodnje, ki je takrat obsegalo 20 podjetij. Določeno obdobje sem bil tudi začasni predsednik poslovodnega odbora Gorenja, ob ustanovitvi samostojnega podjetja v Nazarjah pa sem se vrnil nazaj. V tem podjetju smo ob trdem delu in ob podpori sodelavcev dosegali dobre rezultate vse do leta 1990. Takrat se nam je zgodila katastrofalna poplava, navkljub kateri smo proizvodnjo v roku enega meseca ponovno zagnali, naslednje leto pa je razpadel jugoslovanski trg, kjer smo prodajali 25 odstotkov naših izdelkov, kar je vrednostno pomenilo več kot 50 odstotkov proizvodnje. Dihanje s podjetjem skozi dolga leta pomeni tudi pripadnost. Kako ste ob upokojitvi doživeli »pravico do prostega časa«? Ob upokojitvi sem bil povabljen v skupino Autocommerce za postavitev nove tovarne. Poleg tega sem se začel bolj ukvarjati z rekreacijo, hkrati pa tudi izkoriščam vsako možnost za potovanja v tujino.Tako so zelo aktivno zapolnim »prosti čas«, obenem pa sem vesel, da podjetje, katerega temelje smo zastavljali skupaj s sodelavci, tako uspešno raste. gp Banka Celje Dobre bonitetne ocene Fitch, ena izmed vodilnih (najuglednejših) svetovnih institucij za ocenjevanje bonitete bank, je na podlagi poslovnih rezultatovbankezaleto 1999terprvihde-vetmesecevleta2000 decembra izdelala analizo poslovanja Banke Celje d.d. ter ponovno potrdila dobre bonitetne ocene, ki jih je banki dodelila preteklo leto. Banka Celje d.d. je dobila dolgoročno oceno BBB, kratkoročno oceno F3, individualno oceno C in oceno možne podpore 4. Po teh ocenah je Banka Celje vključena v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank, kar pomeni, da sodi ne le med vodilne slovenske banke, ki imajo dodeljene mednarodne bonitetne ocene, temveč tudi v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope. Analitiki so poudarili, da ocene temeljijo na dobri kapitalski ustreznosti, likvidnosti in donosnosti banke kakor tudi na zdravi strukturi aktive. Pozitivno ocenjujejo prilagajanje banke vse večji konkurenci v slovenskem bančnem okolju ter strateško povezavo z Novo Ljubljansko banko d.d. KF Tudi švedski kralj uporablja palični mešalnik iz Nazarij V novembru 2000 je švedska revija Allt om Mat och Vin (v prevodu Jesti in piti) objavila rezultate testov 16 različnih paličnih mešalnikov različnih proizvajalcev. Med njimi sta bila tudi modela Bosch MSM 5000 in Bosch MSM 5330, ki ju izdelujejo v Nazarjah. Vodilo testa je bilo: palični mešalnik - takojšnja pomoč v kuhinji, najpomembnejša kriterija pa sta bila uporabnost in prijaznost do čiščenja. Z vsemi aparati so izdelali sadno kašo, cvetačno juho in majonezo. Med vsemi l6 testiranimi aparati so bili kot najboljši predstavljeni štirje, med katerimi sta bila tudi oba »nazarska« mešalnika. MSM 5000 je bil kot edini izmed vseh ocenjen brez negativnih točk. Morda je prav to spodbudilo švedskega kralja, da se je v predprazničnem času odločil, da ga kupi za potrebe svojega gospodinjstva. KF Zadruga Mozirje Golte Slovenija Strah pred “norimi kravami” ustavil odkup pitancev V Zgornji Savinjski dolini je reja govejih pitancev pomembna dopolnilna dejavnost mlečni in kokošji proizvodnji. Preplah, ki ga je povzročila bolezen norih krav, pa je skoraj v celoti zaustavil odkup klavnih govejih pitancev. V preteklem letu je Zadruga Mozirje odkupila480 ton oziroma okoli 900 pitancev. V decembru je bil izpad precej velik, ugotavlja Andrej Presečnik, sicer zadolžen za komercialo. Zastoj pri odkupu je posledica dogodkov na evropskem trgu, saj v Sloveniji različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni še niso zaznali, je pa razumljivo, daje psihološki odpor do govedine močnejši. To pomeni, pravi Presečnik, da Zadruga namesto povprečnih dvajset pitancev odkupi tedensko manj kot osem do deset živali. V prednovoletnem času so imeli prijavljenih za odkup 120 pitancev, od tega polovico zrelih, ostali so bili prijavljeni predčasno, kar po oceni Zadruge ni dobro, saj se odraža tako cenovno kot na kakovosti mesa. Odgovorni na Zadrugi se zavedajo, da so nemočni. Za premostitev težav se maksimalno povezujejo z drugimi trgovinami, predvsem s Savinjo, in računajo, da bodo zaloge pospravili v dveh mesecih. Vsekakor pa bo morala država poskrbeti za povečan red na tem področju, je prepričan Andrej Presečnik, in preprečiti raznim me-šetarjem, da iz držav Evropske unije uvažajo govedino. Ne gre za vprašanje kakovosti, zaradi ogromnih evropskih količin je meso podcenjeno in v cenovnem smislu bo potrebno zaščititi slovenskega govedorejca. Ponudba klavne živine torej močno presega odkupne možnosti, zato si v mozirski zadrugi prizadevajo za boljše izhodišče pri odkupu mleka. Gre za njeno glavno dejavnost, odkupne cene so bile zadnjič usklajene pred tremi leti, medtem ko imajo mlekarne pri oblikovanju cen proste roke. Kmetje iz Zgornje Savinjske doline naj bi letos oddali skoraj 14 milijonov litrov kakovostno nadpovprečnega mleka. Pridelovalcem pripada okoli 52 tolarjev za liter oziroma 55 tolarjev za kakovostnejše. S prostim oblikovanjem cen želijo na mozirski zadrugi kmetom zagotoviti vsaj 66 tolarjev za liter mleka. Savinjčan Odvisni od naravnih količin snega Konec minulega leta so na Golteh predstavili spremembe, kisojihvpeljalivpreteklihmesecih.Kotkaže,bodovletošnji sezoni odvisni predvsem od naravnih količin snega, zaradi zamude pri pridobivanju dokumentov za prostorsko ureditev bodo sistem umetnega zasneževanja gradili šele v prvi polovici letošnjega leta. Direktor Richard Stampfl želi v prihodnje manj birokracije, s katero so se soočali pri pridobivanju dokumentov. Italijanski lastniki Golt, podjetje Reden & Dr. Schaer, verjamejo v turistični razvoj in perspektive Slovenije, sami bi namreč težko postavili na noge turistični center. Vendar, pravijo, je sedaj na potezi lokalno prebivalstvo, da uresniči dane obljube in jim stoji ob strani. Do sedaj so Italijani vložili v Golte dober milijon nemških mark, v prihodnje nameravajo vložiti še dvakrat toliko sredstev. Največ seveda za sistem zasneževanja in pozneje za temeljito obnovo hotela. Doslej so obnovili enosedežnico, dvosedežnico in tri vlečnice, zamenjali so dotrajani gondoli z avtomatiziranima ter jima dodali vlečno in protivlečno vrv. Z novo podobo se ponašata spodnja in zgornja čakalnica s toaletami in restavracijama, kupili so dva nova teptalca in napeljali nov vodovod s črpališčem. Problem je torej samo sneg, teh- nično dovoljenje so upravljavci pridobili, po snežnih padavinah pa potrebujejo 24 ur za pripravo 60 hektarjev smučarskih površin. Stampfl je prepričan, da bodo v mesecu dni pridobili potrebno dokumentacijo za ureditev sistema umetnega zasneževanja. Za normalno smuko potrebujejo od 25 do 30 centimetrov utrjenega snega, tako da so, kljub uradnemu začetku sezone, naprave pognali šele med novoletnimi prazniki. Podjetje Golte Slovenija, tako se sedaj imenujejo, ima trenutno deset za nedoločen čas zaposlenih delavcev, ob njih pa je pet sezonskih žičničarjev. Na Golteh se torej premika, saj so na najboljši poti, da smučarski center po letih stagnacije ponovno zaživi. Takega mnenja je tudi mozirski župan Jože Kramer, ki je prepričan, da so Tirolci resnično pokazali vso skrb in dober odnos ter poslovnost do domačinov. Kljub zadržkom, ki so na začetku vladali na obeh straneh. Savinjčan NE VERJAMETE? V LUČAH W KRAVO PELJALI H BIKU, ONA PA SE ZANJ ČE ZMENILA NI. MENDA IMAMO TUDI ZE V ZGORNJE SAVINJSKI DOLINI PRIMER NORIH KRAV. Nazarje Inputov objekt zaživel Minulo soboto je center Nazarij znova polno oživel. V bivšem Turistovem objektu, ki je sedaj vlastipodjetjaza intelektualne storitve Input, so namreč odprli vse lokale, s čimer seje ponudba kraja bistveno izboljšala - tako zaNazarčane kot za obiskovalce. V temeljito adaptiranem in pov- japredvsemsknjigovodskimistorit-ečanem objektu sedaj v pritličju na- vami. Input je konec lanskega leta jdemo frizerski salon Metka (obra- praznoval desetletnico svojega toval je že prej), trafiko Tragal, ki je delovanja in je z otvoritvijo prenov- pred tem poslovala v leseni hiški pri ljenega poslovnega objekta na na-objektu, mesnico Krajner in bar jlepši način zaokrožil prvo desetletje Inputov objekt v središču Nazarij je v celoti zaživel (foto: F. Kotnik) Nazaret. Vsi lokali so izjemno lepo urejeni, pravo posebnost pa predstavlja omenjeni bar, ki je arhitekturno opremljen z elementi bivšega Uštirskega kozolca. Tako s svojim imenom kot notranjim ambientom spominja na zgodovino Nazarij, katere se krajani vse bolj zavedajo. V prvem nadstropju ima poslovne prostore podjetje Input, ki se ukvar- uspešnega dela. Ob tej priložnosti se je vsem svojim strankam zahvalil za zaupanje, še posebej pa tistim, ki z njim sodelujejo že od vsega začetka. Inputov objekt bo spomladi dobil že zaključni fasadni sloj, leseni hiški, kjer sta bili doslej trafika in prodajalna sadja ter zelenjave, pa bodo odstranili in uredili dodatno parkirišče. Franci Kotnik VTV Velenje Največja regionalna TV Pred desetimi leti je VTV - Vaša televizija Velenje - začela z delovanjem kot ustvarjalec lokalnega kabelskega programa, danes pa tedensko pripravi več kot 63 ur programa in 42 ur videostrani. S svojim programom in vidnostjo je VTV največja regionalna televizija v Sloveniji. Z informativnim programom pokrivajo območje celjske, koroške, savinjsko-šaleške in kozjanske regije, preko televizijske izmenjave pa jih lahko gledajo tudi na Dolenjskem, Primorskem in v ljubljanski kotlini. Na VTV-ju dela enajst redno zaposlenih in 58 honorarno zaposlenih. Direktor Rajko Djordjevič si želi, da bi se združenju lokalnih televizij Slovenije, kjer VTV igra vodilno vlogo, priključile vse zasebne televizije, s čimer bi tako imenovana tretja nacionalna televizijska mreža postala vidna povsod po državi. V Velenju trenutno ne razmišljajo o širitvi sedanje programske sheme. Lani so se preselili v nove poslovne prostore in vzporedno s tem nabavili najsodobnejšo opremo. V bližnji prihodnosti se nameravajo angažirati predvsem glede dopolnjevanja vsebin s širšega območja, ki ga pokrivajo. Ob 10. obletnici so izdelali tudi krajši film o svoji zgodovini, pomemben jubilej pa so sklenili z dnevom odprtih vrat. Franci Kotnik Andrej Weiss s.p. Rečica ob Savinji V druščini imetnikov certifikata ISO 9002 Andrej Weiss je začel svojo samostojno podjetniško pot leta 1985 z izdelovanjem igrač. Pet let kasneje je dejavnost razširil na izdelovanje posteljnine in odej, na katero se je v zadnjih letih tudi povsem osredotočil. Želja po višji kakovosti gaje že leta 1999 privedla do odločitve o pridobitvi certifikata ISO 9002, ki se je po slabem letu dni priprav uresničila maja lani. »Naš osnovni namen je bil dvigniti proizvodnjo in celotno poslovanje na evropski nivo, s pridobitvijo certifikata kakovosti ISO pa smo pričakovali tudi ustrezno pozitivnejši odnos s strani trgovskih hiš ter vzpon naših izdelk-ovvvišji cenovni razred. Dejstvo je, da v Sloveniji že obstaja segment kupcev, javnih razpisih za opremljanje raznih večjih objektov, kot so šole, hoteli in podobno. Usposabljanje za pridobitev certifikata ISO 9002 so v obratovalnici opravili v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede v Kranju in podjetjem Iskra Kranj, končni preizkus Andrej Weiss se zaveda pomena kakovosti (foto: F. Kotnik) ki zna ceniti kvaliteto in ne gleda izključno zgolj naceno,«ugotavljaAndrej Weiss. Po njegovih besedah vlada na področju tekstila v Sloveniji zaradi blaga z vzhoda vse večj a konkurenca. To velja zlasti za segment prodaje, medtem ko je slovenskih proizvajalcev bistveno manj. Weiss se zaradi pridobljenega certifikata kakovosti nadeja večje konkurenčnosti na usposobljenosti pa je opravila pooblaščena institucija TÜV Management Service. »Stroški za pridobitev tovrstnega certifikata so za malo podjetje, kot je naše, zelo visoki, zato cenim odločitev države, da jih vsaj delno subvencionira,« še dodaja Andrej Weiss, ki je v lanskem letu začel svoje izdelke tudi izvažati, letos pa namerava zunanjetrgovinsko dejavnostše povečati- Franci Kotnik Občinski svet Gornji Grad Delovno v predprazničnem vzdušju Gornjegrajski občinski svetniki so na zadnji lanski seji obravnavali vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po novem znaša 0,312 tolarj a, kar je, kljub skoraj 30-odstotnem zvišanju, še vedno med najnižjimi v Zgornji Savinjski dolini. S sklepom so določili tudi pov- pravilnik, po katerem bodo v pri-prečno gradbeno ceno stanovanj in hodnje lahko uveljavljali odstran-povprečje stroškov komunalnega jevanje zapuščenih vozil, urejanja stavbnega zemljišča v občini za tekoče leto ter sprejeli Savinjčan Zavod za gozdove, Območna enota Nazarje Gozdovi so si oddahnili Na nazarski enoti Zavoda za gozdove ugotavljajo, da je bila v času pred prazniki bistveno zmanjšana sečnja božičnih in novoletnih drevesc. V decembru 1999- leta so izdali 2600 plombic, v preteklem letu pa se je število evidentiranih smrečic zmanjšalo še za tristo. Območji Zgornje Savinjske in Šaleške doline sodita med najbolj pogozdena. V preteklih letih so se gozdarji s črno sečnjo smrečic srečevali precej pogosto, na Menini planini je moral posredovati celo inšpektor, lani pa je, ugotavljaToni Breznik, vodja območne enote, upadlo celo povpraševanje po dovoljenjih za uradno sečnjo. Nekaj nedovoljenih primerov so gozdarji zaznali, vendar ne toliko, da bi jih vnesli v evidenco. Bi pa, po Breznikovem mnenju, bilo dobro, da se inšpekcija nekoliko pomudi pri smrečicah in smrekah, ki krasijo razne lokale in javne prostore. Upad črne sečnje gre pripisati tudi dejstvu, da so gozdarji v načrtovanem krčenju gozda v Šoštanju in na Ljubnem razdelili ljudem nekaj sto drevesc. Savinjčan Steklarstvo Benda Mozirje Z novo tehnologijo v korak s časom O prodornem podjetniku iz Lok pri Mozirju Marjanu Bendi, ki se ukvarja s steklarstvom, smo že večkrat pisali. V lanskem letu je »veliko prahu dvignila« njegova odločitev, da zgradi hotel, tokrat pa smo ga obiskali zaradi nove opreme, ki jo je nabavil konec lanskega leta in pomembno dopolnjuje njegov proizvodni oziroma storitveni program. Marjan Benda ob novem stroju za fazatiranje stekla (foto: F. Kotnik) tel. 839-45-10, GSM 031/302-121 / želi vsem svojim strankam i »stalim občanom v letu 200 veliho zdravja in uspehov S strojem za upogibanje stekla, ki je pravzaprav neke vrste peč, lahko v steklarstvu Benda upogibajo stekla za najrazličnejše namene, eden od konkretnih primerov uporabe so kuhinjski elementi. Omenjena naprava omogoča tudi izdelavo steklenih krožnikov, pepelnikov, svečnikov in podobnih izdelkov. S strojem za plinsko polnjenje izolacijskega stekla (kot plin uporabljajo argon) so v steklarstvu Benda dosegli bistveno boljšo toplotno in zvočno izolativnost njihovih izdelkov, ki jih dobavljajo zlasti proizvajalcem stavbnega pohištva in vhodnih vrat. Nakup omenjenega stroja je bil posledica vse večj ega povpraševan-ja kupcev po tovrstnih izdelkih. Tretji nov stroj steklarstva Benda je namenjen fazatiranju stekla, kot v tej panogi imenujejo poseben postopek brušenja, s katerim posnamejo različno širok pas ob robu stekla. Takšni izdelki se uporabljajo predvsem za ogledala in za notranja ter zunanja vrata. Po besedah Marjana Bende bodo z novo opremo in strokovno usposobljenim kadrom sedaj lažje stopali v korak z zahtevami tržišča in poslovnih partnerjev. Franci Kotnik Občina Mozirje “Majhna, a za nas najlepša.” S temi besedami je župan Občine Mozirje Jože Kramer ob proslavi v čast Dneva Samostojnosti najlepše opisal cilj stoletnih prizadevanj slovenskega naroda. Slovenij a, ta majhna pika na svetovnem zemljevidu, je pred desetimi leti končno izbojevala svoj košček zgodovine. S koncertom pevskih zborov, ki je bil 23. decembra v dvorani Kulturnega doma Mozirje, so občani mozirske občine obudili spomin na dogodke izpred desetih let, ko je Slovenija vendarle pridobila samostojnost in neodvisnost. Natanko deset let po plebiscitu je dogodke podrobneje opisal župan Jože Kramer. Spomnil se je, kako je tistega dne na plebiscit, torej odločilni referendum, ki naj bi pokazal voljo naroda, prišlo več kot 93 odstotkov vseh volilnih upravičencev, za samostojno in neodvisno državo pa se je opredelilo kar 88 odstotkov vseh volilnih upravičencev v Sloveniji. Takšna odločitev ljudstva je pomenila neomajno voljo do sprememb, ki so bile več kot nujne. Tri dni kasneje, torej 26. decembra 1990 pa je bila proglašena samostojna država in s tem izpolnjena tisočletna želja naroda, ki je vedno hlepel po boljšem življenju brez gospodarjev. “Danes pa so pred nami novi izzivi,” je dodal župan pred nameravanim vstopom Slovenije v zvezo evropskih držav. Izpostavil je potrebo po ohranitvi lastne nacionalne identitete, ki se lahko pri združevanju skrha. Vse je seveda odvisno od sposobnosti slovenskih pogajalcev in končne volje naroda, ki se bo za oziroma proti vstopu v evropsko zvezo odločil na referendumu. Praznovanje in pesem sta nedeljiva partnerja. Tako je bilo tudi na mozirski prireditvi. Svečane trenutke so obeležile najprej pevke Ženskega pevskega zbora Rožmarin Dravlje, ki ga vodi Mira Cimperc. Njihov repertoar je obsegal ljudske in umetne pesmi, ki so razveselile in navdušile občinstvo. Za njimi so se predstavili pevci Moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki ga vodi Anton Acman. Odveč je izgubljati besede o vrednosti zbora, ki Mozirjane razveseljuje ob različnih priložnostih že skoraj 3 5 let Piko na i so postavile pevke in pevci Mešanega pevskega zbora društva upokojencev Mozirje, ki ga prav tako vodi Anton Acman. Življenjska volja in volja do pristnega druženja je izžarevala bogastvo odpetih pesmi. Program je povezoval Toni Brinjo-vc, ki se vztrajno uveljavlja na tovrstnih prireditvah in jim s svojo prisotnostjo dodaja svojevrsten prijeten priokus. Benjamin Kanjir Glasujte za vašega ZDRAVNIKA 2001! Podolševa Vztrajno drsenje Macesnikovega plazu Na Direkciji za državne ceste (DDC) so v posebnem sporočilu za javnost zapisali, da so razmere na največjem plazu v državi pod stalnim nadzorom, raziskovalna dela pa naj bi po desetih letih študij in ogledov zaključili do konca letošnjega leta. Medtem pa plaz drsi in povzroča škodo predvsem v gozdu in na travnikih. Direkcija za ceste je z uredbo o kategorizaciji državnih cest panoramsko cesto Žibovt - Sveti Duh - Podolševa in regionalno cesto Solčava -Podolševa - Sleme, ki sta speljani preko plazu, prevzela v upravljanje sredi leta 1998. Od takrat je po zakonu o javnih cestah dolžna zagotoviti prevoznost in varnost prometa na navedenih odsekih. Sanacija solčavskega plazu kot celote oziroma sanacija zunaj območja državnih cest pa sodi vpristojnost ministrstva za okolje in prostor. Iz podatkov DDC lahko razberemo, da v tem trenutku plaz najbolj ogroža panoramsko cesto pri kmetu Macesniku, kjer so za zagotavljanje prevoznosti postavili montažni most, in cesto Solčava - Sleme na serpentini pred domačijo Spodnji Ušovnik v dolžini 300 metrov, kjer je potrebno stalno vzdrževanje prevoznosti. Zaradi drsenja zemlje je ogrožen tudi solčavski vo- dovod, od najbližjih stanovanjskih objektov pa je izrivni rob plazu oddaljen približno 350 metrov. Direkcija je v novembru začela opravljati geodetska in sondažna raziskovalna dela. Prvi rezultati kažejo na intenzivne premike v zgornjem delu plazu pod in nad panoramsko cesto, kjer je plaz najožji, širok samo 20 metrov. Manjše premike so zaznali na razširj enih delih plazu pod cesto Solčava- Sleme, od sredine novembra do druge polovice decembra je plaz pod montažnim mostom napredoval za petnajst metrov. Plaz se premika enakomerno. Pod vznožjem plazu niti s prvim niti z zadnjimi opazovanji niso zaznali opaznejših premikov. V letih od 1995 do 1998 se je plaz premaknil za približno 700 metrov, v naslednjih dveh letih pa še za dodatnih dvesto. Pri tem je zemeljska masa porušila velike površine gozda. Intenzivnejšemu pomikanju naj bi v zadnjem času botrovale obilne padavine novembra, delno pa tudi ne povsem urejeno odvodnjavanje na zgornjem delu plazu. Direkcija za državne ceste skupaj z ministrstvom za okolje in prostor spremlja dogajanja na plazišču. V zadnjih dveh letih so izdelali projektno nalogo za obsežnejša raziskovalna dela, ki obsegajo izdelavo geodetskih posnetkov, geodetska opazovanja premikov ter sondažne geološke in hidrotehnične raziskave. Navedena dela naj bi služila kot osnova za preučitev oziroma izdelavo študije možnosti sanacije plazu. Enako bodo preučili možnosti prestavitve obeh državnih cest z območja plazu. Raziskovalna dela in projektno dokumentacijo bosta financirali prometno ministrstvo ter ministrstvo za okolje in prostor. Savinjčan KS Mozirje Srečanje ob koncu leta Na Štefanovo so se v večnamenskem prostoru OŠ Mozirje srečali starejši krajani mozirske krajevne skupnosti. Z veseljem so se pogovorili, spili kozarček vinca, šolski otroci pa so jim s pestrim ter všečnim programom popestrili praznično popoldne. Starejše Mozirjanke in Mozirjane je toplo sprejel in jim zaželel dobrodošlico ravnatelj šole Anton Venek. Zahvalil se jim je za udeležbo in izrazil svoje veselje ob organizaciji vsakoletnega srečanja. Poudaril je, da se ljudje morajo srečevati, saj s tem krepijo medsebojne stike in ohranjajo prijateljstva. Za ravnateljem so udeležence srečanja nagovorili otroci. Le-ti so kot lučke marsikateremu ostarelemu, kar se je najbolje pokazalo ob navdušenem ploskanju po vsaki točki programa. Otroci so peli, plesali, se igrali in svoja majhna srca dobesedno odprli na stežaj. Iz njih je vela toplina trenutka, kar je lahko vsakdo začutil. Krajane je za otroci nagovoril še predsednik krajevne skupnosti Roman Čretnik. Pohvalil je njihovo voljo, da se z veseljem udeležujejo srečanj, ki jih vsako leto pripravi KS. To in podobna srečanja so nujno potrebna, saj imajo starejši spričo hitrega življenja, ki vodi njihove otroke, malo možnosti srečevanja. Zato toliko raje prihajajo pred novim letom v osnovno šolo, kjer se lahko sproščeno pogovorijo, obudijo spomine in se v njih dotaknejo tudi tistih, ki jih ni več med njimi. Tradicija veleva, da se na srečanju vsakokrat predstavi tudi Mešani pevski zbor društva upoko-jencev Mozirje, ki ga vodi neutrudni Anton Ac- man. Njihova pesem je obliž na rane, ki jih je povzročila preteklost in žarek upanja pred prihajajočim novim letom. Benjamin Kanjir Kulturno društvo Godba na pihala Zgornje Savinjske doline Jiff || ' 1 ■ :: H . i 1;I': vabi na NOVOLETNI KONCERT v soboto, 13. januarja 2001, ob 18. uri v Kulturnem domu Mozirje. Dirigent pihalnega orkestra: Tomaž Guček Vljudno vabljeni! Občinski svet Mozirje Delovni zaključek starega leta Na 18. redni seji so se 27. decembra zbrali svetniki občine Mozirje. Brez težav so predelali krajši dnevni red, razpravljali pa so predvsem o odloku o uskladitvi organiziranosti in preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Mozirje. Odlok je potreben zaradi preoblikovanja podjetja. Komunala že dolgo ne deluje v okvirih, v katerih je bila ustanovljena. Zmanjšalo se je njeno območje delovanja, kar gre predvsem na račun Občine Gornji Grad, ki je ustanovila svoje komunalno podjetje. Zaradi tega ta občina tudi ne bo sodelovala pri ustanovitvi oziroma preoblikovanju “starega” komunalnegapodjetja, ki pa še vedno deluje. Po novem odloku, ki ga morajo sprejeti zgornjesavinjski občinski sveti iz Mozirja, Nazarij, Ljubnega in Luč v enaki obliki, bo podjetje zopet pridobilo trdne zakonske temelje za svoje delovanje. Svetniki so z večimi pripombami odlok v prvi obravnavi sprejeli. Pri naslednji točki dnevnega reda je predsednik štaba civilne zaščite Občine Mozirje Janko Žuntar podal poročilo o delovanju. Štab sestavlja devet članov, izmed katerih vsakdo skrbi za določeno področje. Štab se redno sestaja, predsednikova ugotovitev pa je bila, da izredno dobro in strokovno deluje. Glede nevarnosti, ki pretijo civilnemu prebivalstvu, so še vedno največje na področju poplav. Voda je nepredvidljiva in najtežje ukrotljiva, zato tudi predstavlja največjo nevarnost. Pred koncem seje je župan predlagal sprejetje sklepa o začasnem financiranju javne porabe za prve tri mesece letošnjega leta. Financiranje bo, kot je temu že običajno, po dvanajstinah. Podal je tudi poročilo o udeležbi na sejah, ki je bila s strani svetnikov okoli 90-odstotna. Novemu letu so mozirski občinski svetniki nazdravili kar za “delovno” mizo sejne sobe, saj so se odpovedali zaključku in sredstva iz tega naslova namenili Občini Solčava, ki je bila najbolj prizadeta ob lanskih poplavah. Benjamin Kanjir Spodnja Rečica Spor zaradi ceste, ki uradno ne obstaja Deset let je stara “preklarija” Stanka Gaspariča, kot sam imenuje spor z mozirsko (prejšnjo in sedanjo) občino in sovaščani. Težave so se menda začele, ko se je odločil, da bo odprl gostinski lokal, zato pa je potreboval spremembo nam-embnosti objekta iz stanovanjskega v stanovanjsko-poslovnega. Tu se je zataknilo, ker nima ceste, bolje povedano, nima cestnega priključka na regionalno cesto. Začetek začaranega kroga, že leta dolžna zagotoviti dovoz na te parcele, 1992 so ga na takratni skupni občini pošiljali iz pisarne v pisarno z izgovorom, da sprememba namembnosti objekta ni mogoča ravno zaradi neobstoječega priključka. Makadamska “cesta”, ki se priključi na regionalko pri križišču zaRečico, je namreč v zem-ljiški knjigi vrisana kot steza, služnostna pot, iz Trnovca na Rečico in še ta je v 80-odstotni lasti Stanka Gašpariča. Težava je pravzaprav v tem, pravi Gašparič, da sovaščani želijo izsiliti pravico do ceste, sam pa jo na svoji zemlji ne dobi. Občina je je kategoričen Gašparič, še posebej, ker imajo nekateri sovaščani podjetniška in obrtna dovoljenja, nimajo pa priključka na regionalko. Pred leti so šle stvari celo tako daleč, da so medsebojno fizično obračunavali, sedaj naj bi se zadeve umirile v toliko, daGašparičnikogarnepregan-ja. Tako vsaj zatrjuje in dodaja, da ga je poskušala občina z odlokom razlastiti. Preko odvetnika in ustavnega sodišča je dosegel, daso vse skupaj umaknili, tožbe pa so se vrstile. Preko 2,5 milijona tolarjev se je na- Sporna cesta, ki je v preteklosti privedla celo do fizičnega obračunavanja (foto: Ciril Sem) bralo sodnijskih stroškov. Z lastnimi žulji prigaran denar, pripoveduje Gašparič, ki je nezaposlen in po njegovem tudi socialno ogrožen. Sredi lanskega leta sta ga zapustili še žena in hčerka, sin je odšel že prej. Del vzrokov za razpad družine Gašparič pripisuje nemogočim razmeram. Ostal je sam z mrtvim kapitalom in bog ne daj, da bi poskušal kdo na silo kaj početi z njim. Gašparič je torej odločen vztrajati do konca - pravzaprav ne pričakuje nič več kot to, kar ostali že imajo, in priznava, da je naredil napako, ko ni že v začetku iskal papirjev za gradnjo lokala. Če se v kratkem zadeve ne bodo premaknile, bo poskušal preko republiške inšpekcije zapreti vse obrti v okolici, ker pač nimajo najosnovnejših pogojev za delo - dovoza do svojih objektov. Mozirskemu županujožetu Kramerju so Gašparičeve težave znane, saj si občina vseskozi prizadeva najti za vse sprejemljivo rešitev. Kot prvo bi moral Gašparič za spremembo namembnosti objekta predložiti pristojnim na upravni enoti projekte. Tega menda ni storil, zato spremembe pač ni mogoče izvesti. Nazarje Res je, pravi Kramer, da je cesta pretežno v njegovi lasti, s kategorizacijo je bil določen samo status, ne pa tudi lastništvo. Zaradi miru so pozneje črtali iz odloka tudi to in istočasno razmišljali o cestnih rešitvah proti Spodnji Rečici oziroma Nizki, ki pa zaradi dolžine in poplavnega območja nista primerni. S tem bi bil promet sicer rešen, še naprej pa ostaja služnostna pravica za pešpot “Gašparič je pripravljen prodati občini okoli 400 kvadratnih metrov zemlje za cesto, ki bi se priključila direktno na regionalko. Zemljo želimo kupiti po pošteni ceni, plačali bomo tudi odškodnino, ker so vaščani koristili njegovo zemljo,” je spravljiv župan Kramer. Jasno pa je, da priključek na regionalko terja kopico soglasij, zato je vprašanje, če bo letos uspelo dela tudi izvesti. V kolikor se seveda ne bo dodatno zapletlo z mejašem Jožetom Mikežem, ki se s takšno rešitvijo ne strinja. Postavljaše torej vprašanje, ali je izhod iz začaranega kroga sploh mogoč, osamljen primer, kar Gasparičev očitno je, pa vladavini prava po njegovem ni v ponos. Savinjčan Marofa ni več Po celem desetletju prizadevanj krajanov Nazarij, da se Bohačev marof sanira ali podre, ga je konec lanskega leta doletela slednja usoda. Savinja Mozirje je kot njegov lastnik začasno skladišče gradbenega materiala uredila na Rečici ob Savinji, na mestu, kjer je stal marof, pa naj bi v prihodnosti zrasel sodoben poslovno-stanovanjski objekt. «p Rušitvena dela so potekala med božičem in novim letom (foto: F. Kotnik) Slovenska znanstvena fundacija Goran Horvat srebrni donator Slovenska znanstvena fundacija, ki je bila leta 1994 ustanovljena z namenom, da bo razvijala program, ki bo komplementaren nacionalnemu raziskovalnemu programu, vsako leto pred božično-novoletnimi prazniki podeli priznanja donatorjem. 21. decembra lani je v Austrotelu v Ljubljani priznanje »srebrni donator« Goran Horvat. Slovensko znanstveno fundacijo so ustanovili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Institut Jožef Stefan, Kemijski institut Ljubljana, Zavod za odprto družbo -Slovenija, Vlada Republike Slovenije in deset ugledih slovenskih podjetij in bank. Poleg ostalih skladov, ki delujejo pod njenim okriljem, je fundacija ustanovila tudi poseben sklad za podporo Slovencev v zamejstvu z namenom ponuditi podporo novim generacijam raziskovalcev, pa tudi že izkušenim raziskovalcem, da bodo lahko nadaljevali z raziskavami zlasti na humanističnih in družboslovnih temah. Direktor SZF dr. Edvard Kobal se je novembra leta 1999 obrnil na Gorana Horvata s prošnjo za donac-ijo umetniškega dela za potrebe omenjenega sklada, na katero se je slikar iz Nizke z veseljem odzval. Ob osebnem obisku dr. Kobala februar- prejel tudi umetnik iz Nizke, ja lani je fundaciji podaril veliko platno »Poklon Rubensu«. Za ta veliki dar je Goran Horvat na omenjeni slovesnosti poleg umetnikov Jožeta Ciuhe in Dušana Premrla ter podjetij Henkel Slovenija d.o.o. in Iri d.d. Trzin prejel priznanje »srebrni donator«. Naziv »zlati donator« so prejeli dr. Toshihiko Tsukamoto iz Japonske in BTC d.d., Kolinska d.d. ter Nova KBM Maribor. Najvišje priznanje SZF za leto 2000 je prejel prof. dr. Miha Japelj, in sicer za prizadevno delo v organih ustanove ter požrtvovalnost in pripravljenost svetovanja in sodelovanja pri projektih ustanove v dobro vsestranskega razvoja raziskovalne dejavnosti in slovenske družbe v celoti. Ob tej priložnosti so podelili tudi 26 priznanj »bronasti donator«, enajst priznanj »donator« in enajst zahvalnih listin. Franci Kotnik Goran Horvat na otvoritvi ene od njegovih številnih razstav (foto: Ciril Sem) Golding klub Žalec Dobrodelni srečolov za Solčavane V okviru svojih letno začrtanih aktivnosti je Društvo managerjev Golding klub Žalec v četrtek, 14. decembra, organiziralo dobrodelni srečolov. Zbrana sredstva v višini 2 50.000,00 SIT je klub po sklepu upravnega odbora namenil za prizadete ob plazu v občini Solčava. Glasbena šola Nazarje Koncert v pozdrav novemu tisočletju Skladno s prakso zadnjih let je Glasbena šola Nazarje tudi lani tik pred prazniki pripravila božično-novoletnikoncert,ki je hkrati tudi proslava v čast dnevu samostojnosti. Tokratni koncert, v dvorani Delavskega doma so ga pripravili v petek, 22. decembra, je imel še tretjo funkcijo-z njim so občani Nazarij in ostali obiskovalci pozdravili prihajajoče tisočletje. Po državni himni v solo izvedbi Kristine Šuster je obiskovalce v polni dvorani nagovoril nazarski župan Ivan Purnat. Poudaril je pomen praznika in izpostavil napredek, ki ga je Slovenija kot samostojna država dosegla v relativno kratkem času. Pozitivne posledice samostojnosti je opisal tudi v primeru občine Nazarje, kjer bodo čez dober mesec dni bogatejši za novo športno dvorano. Ob tej priložnosti je častnemu občanu Aleksandru Videčniku čestital ob njegovem osebnem jubileju, 80-letni-ci, in mu poleg zdravja zaželel še veliko ustvarjalnih let. V programu koncerta, katerega vodja je bil Stefan Garkov, so se skozi posamične nastope predstavili solo pevci, klarinetisti, pianisti, flavtisti, saksofonisti, violinisti, harmonikarji, kitaristi, slišali pa smo celo vibrafon. Izjemno všečne in kvalitetne glasbene točke so pripravili učitelji Glasbene šole Nazarje Katja Kovač, Bojan Zeme, Toni Acman, Jernej Marinšek, Davor Plamberger, Marija Skornšek, Muniba Busančič, Zmago Štih in Suzana Hebar. Finale je kot običajno pripadel mladinskemu pihalnemu orkestru pod taktirko že omenjenega pedagoga GŠ Nazarje Stefana Garkova. Pri eni od orkestrskih točk so na veliko navdušenje poslušalcev sodelovali solo pevci Kristina Šuster, Karmen Pečnik in Klemen Matk, aplavzi iz dvorane pa so dirigenta »prisilili«, da je z orkestrom odigral kar nekaj dodatnih skladb. Ko se je s simpatično gesto za hipec prelevil v Božička, je vzdušje doživelo vrhunec, v duhu katerega so obiskovalci zadovoljni in dobro razpoloženi odšli vsak na svoj dom. Franci Kotnik Kulturno društvo Anton Aškerc Mozirjana v celjskem Narodnem domu V sredo, 20. decembra, so člani Kulturnega društva Anton Aškerc s I. gimnazije v Celju v tamkajšnjem Narodnem domu pripravili božično-novoletni koncert. Na koncertu sta se poleg mezzosopranistke Dragice Kovačič, sopranistke Andreje Zakonjšek, pozavnista Jureta Smeja, flavtista Luka Železnika in mladinskega gimnazijskega orkestra vsak na svoj način predstavila tudi dva Mozirjana: v Narodnem domu je z gimnazijskim orkestrom prvič nastopila komaj 9-letna pianistka Lea Marolt Sonnenschein, glasbeniki pa so med številnimi drugimi izvedli tudi skladbo Gre-gorjaDeleje Agnus Dei. Devetletna pianistka Lea Marolt Sonnenschein obiskuje mozirsko osnovno šolo. Že kot predšolski otrok se je začela seznanjati s črno-belimi tipkami in se, bolj za šalo kot zares, začela učiti sintetizator pri Francu Kadličku ter prvi letnik končala z odliko. V začetku leta 1999 se je vpisala k uram klavirja pri pedagoginji Miri Kelemen. Lani se je v poletnih mesecih kot najmlajša učenka udeležilamednarodne klavirske šole naDunaju, ki jo vodi priznana pedagoginja, profesorica Blaženka Arnič. Sodelovala je na številnih dobrodelnih koncertih in javnih prireditvah v Mozirju ter drugod po Sloveniji, tokrat pa se je uspešno predstavila tudi številnim poslušalcem v Celju. Skladba Agnus Dei Gregorja Dele-je je napisana za sopran, mezzosopran in orkester, mladi skladatelj pa jo je zasnoval kot lirično prošnjo za mir' Marija Sukalo Kulturno društvo Rečica ob Savinji Koncert iz naših krajev Tretjo nedeljo v decembru so na Rečici ob Savinji pripravili snemanje javne radijske oddaje Koncert iz naših krajev, ki jo predvaja Radio Slovenija na svojem prvem programu vsa- ko tretjo soboto v mesecu. Poleg Alpskega kvinteta in Primorskih fantov so na koncertu nastopili tudi domačini, in sicer družina Senica, kvartetPušeljc, harmonikarji ter ansambel Darka Atelška. 0 kraju in njegovi zgodovini je za radijske poslušalce, ki bodo oddajo poslušali v tem mesecu, spregovoril predsednik Krajevne skupnosti Rečica Peter Kolenc. Koncert, ki ga je vodil Janez Dolinar, je obiskovalcem lepo popestril nedeljski popoldan. Marija Sukalo Darko Atelšek je dokazal, da ni samo glasbenik, ampak tudi artist (foto: Ciril Sem) Celje, Polzela, Velenje Vsak obisk doživetje Kvintet ljudskih pevk Pušeljc je v mesecu decembru s svojim programom ljudskih pesmi razveseljeval ostarele v domovih upokojencev v Celju, Velenju in na Polzeli. Dobrodelni koncerti, ki so bili v prednovoletnem času, so bili v domovih zelo dobro sprejeti. S svojo interpretacijo so pevke Pušeljca pritegnile marsikaterega poslušalca ali poslušalko, da je zapel z njimi. Mnogim so ob pesmih privreli na dan spomini na čase, ko so še aktivno delali v svojih krajih, sedaj, v jeseni življenja, pa prebivajo v do- movih za ostarele. Obisk pevk in njihov nastop po domovih je bil za vsakogar doživetje zase, odziv poslušalcev prisrčen in neponovljiv, za pevke pa zavest, da so s svojim nastopom marsikateremu polepšale dan. Vsi koncerti so se zaključili s kratkim pogovorom in povabilom na obisk tudi v prihodnjem letu. Marija Sukalo Bočna Praznična pesem Pred božičem so se vbočkemkulturnem domu zbrali pevski zbori pod taktirko Mitje Venišnika, ki so poslušalcem pripravili nepozaben večer. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole Blaža Arniča iz Luč, oktet Teš iz Šoštanja in moški pevski zbor iz Bočne. Program je obsegal božično novo-letnepesmi, ki so iz otroških ust zvenele še posebno praznično. Uidi odrasli pevci oktetaTeš in moški zbor iz Bočne so poslušalcem pričarali nepozabne trenutke časa, ki je bil pred vrati. V dneh pred božičem nas družijo dogodki. Vsak se nam zdi bližji, stkejo se nevidne vezi, izrečejo se dobre želje. In prav to je bil namen koncerta, ki ga je skupaj s pevci pripravil Mitja Veniš-nik. Pesem je obogatila duše poslušalcev, z zadovoljstvom na obrazih so zapuščali dvorano. mš TD Mozirje, DPM Mozirje Predbožični živžav Tudi v letošnjem letu je mozirske otroke obiskal Božiček. Z njim so se najprej srečali v dvorani mozirskega kulturnega doma, nato pa še na trgu, kjer je bilo poskrbljeno tudi za tiste malo starejše otroke. Prihod Božička na mozirski trg (foto: Ciril Sem) Turistično društvo in društvo prijateljev mladine sta tudi letos pripravila zabavni popoldan za vse otroke, ki verjamejo v božičkovo dobroto. Otroci so se 23. decembra tako najprej s svojim dobrotnikom srečali v dvorani. Osnovnošolski otroci so zbranim prikazali všečno igrico, polno živalskih likov, ki jih otroci najraje gledajo. Na oder je nato prispel Božiček, ki je po uvodnem pozdravu obdaril vse otroke. Sredstva za darilca so prispevali sponzorji, za kar jim gre posebna zahvala. Popoldanski program na mozirskem trgu se je nato nadaljeval z nastopom letečega in kotalečega cirkusa, ki je izvabil veliko smeha in zadovoljnih obrazkov. Ob tem ne gre pozabiti na tradicionalno degustacijo jedilnih dobrot, od katerih je imel največ pristašev seveda pečen krompirček. Vrhunec je sledil s prihodom Božička in njegovega spremstva. Medvedki, snežinke, palčki in podobna pravljična bitja so preplavila množico, ki ji je nato spregovoril tudi Božiček. Ozrl se je tudi na starše malih nadebudnežev in jim v novem letu zaželel več časa za igro s svojimi otroki. Le-ti so pogumno prihajali na oder, kjer so prepevali, deklamirali in molili. Piko na i je postavil veličasten ognjemet, ki pa gaje bilo kar prehitro konec. Benjamin Kanjir Vrtec Mozirje Božiček s polno torbo Vsako leto pred iztekom leta Božiček obišče tudi otroke, ki dopoldneve in odsotnost staršev, ki so v službah, preživljajo v rokah vrteških vzgojiteljic. Letos je prišel na prav poseben način, saj je s sabo pripeljal kopico živali, ki so mu pomagale prebirati pošto in deliti otroška darilca. Vzgojno varstvene delavke so pripravile igrico z naslovom Spet prišel je tisti čas. Oblekle so se v živalske kostume, izdelale sceno in vse je bilo pripravljeno na prihod velikega otroškega dobrotnika Kajpak letos božiček na srečanje v vrtec ni mogel priti s sanmi, saj ni bilo snega, prišel pa je s kočijo in konjički. S svojim prihodom je razblinil sleherno vprašanje, ki se nanaša na njegov obstoj. Živali so sicer spričo starejših otrok in nji- hovih pogovorov malce podvomile o božičkovi resničnosti, a je tudi te pomisleke razjasnil poštar, ki jeprine-sel polno torbo otroških pisem. Prijetna igrica je zazibala otroke v brezskrbnost, katere bi morali biti deležni sleherni trenutek. To brezskrbnost pa jim lahko zagotovijo le starši s svojo neomajno ljubeznijo in seveda vzgojiteljice v času njihove odsotnosti. Benjamin Kanjir Rečica ob Savinji Božična zgodba v kamnolomu Jaslice so od nekdaj pričarale ljudem nekaj mistično skrivnostnega in lepega, če pa je postavitev živa, kot v Dol-Suhi pri Rečici ob Savinji, zbudi dogajanje izredno zanimanje in občudovanje. Podobe jaslic uprizarjajo v zapuščenem kamnolomu mladi iz veroučne skupine in tamkajšnje turistično društvo, idejni pobudnik in glavni organizator pa je Vinko Jeraj. Očitno postajajo, postavljene drugič, sestavni del in tradicionalni način praznovanja krajanov in obiskovalcev širšega območja. Izvirno ustvarjanje skrivnosti božiča v zakotju kamnoloma vznemirja. Občutek narašča ob prvem prizoru - oznanjanje nadangela Gabrijela ter potem obsijana Marija in Jožef v hlevu z živo kravo v ozadju in Odrešenik, položen v slamo. Veličasten dogodek dopolni zvezda repatica, ob ognju s tropom ovac pa si pastirji s pripovedovanjem zgodb krajšajo čas. Poslušanje božičnih napevov ustvarja lepo priložnost duhovne poglobitve v svetopisemsko življenje tedanjega Betlehema: ukaz cesarja Avgusta in popis judovskega prebivalstva, beg iz Nazareta na pohlevnem osliču in odrešujoč prihod Mesije v najrevnejšo od ubogih štale. V žarni svetlobi sredi naravnega okolja ljudje podoživljajo pesem Božji nam je rojen sin, radu-jmo se... Pastirji, razposajeni in pristni, se bližajo sveti družini, da bi se poklonili Detetu. Nekje iz daljave, sledeč svetli zvezdi, prihajajo trije kralji z darili. Počastiti “dete v plenice povito in v jasli položeno”. Sveta noč, blažena noč - himna človeškega upanjaob obnavljanju radosti prvih betlehemskih jaslic. Temna noč ob soju bakel in mir. Lepi občutki, ki jih je vredno darovati tudi ostalim... Izpolnjeno je bilo, v prihodnje bodo morebiti marljivi Rečičani božična dogajanja podkrepili s čudovitim besedilom svetopisemskih prilik. Beseda je meso postala -prav se zdi, da meso postane bese- da, tudi ob razmišljanjih o prikazu poslednje zemeljske ljubezni Jezusa Kristusa. Živa postavitev 14 postaj križevega pota... Savinjčan Prihod treh kraljev in poklon novorojenemu Jezusu (foto: Ciril Sem) Šentjanž Žegnanje konj prava paša za oči Letos so se na Štefanovo že enajstič zbrali v Šentjanžu pred cerkvijo konjeniki in po starem običaju prisostvovali žegnanju konj. Člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline so se ob sončnem vremenu zbrali v velikem številu. Konje jeblagoslovil rečiški župnik Ferdinand Luknar. Zanimanje za tovrstni obred vsako leto raste. Letos se ga je udeležilo preko petdeset konjenikov iz cele Zgornje Savinjske doline od Logarske do Mozirja in Gornjega Grada. Člani društva upajo, da bo običaj še dolgo živel. Po žegnanju so se podali na kmetijo Jožeta Hriberška, kjer je sledilo družabno srečanje, poskrbeli pa so tudi za svoje ljubljenčke - konje. Marija Šukalo Žegnanje konj je opravil rečiški župnik Ferdinand Luknar (foto: M. Šukalo) Mozirje Jaslice pri sv. Valentinu Z namenom, da se Mozirski gaj oživi tudi izven glavne sezone, so prizadevni organizatorji mozirskega turističnega društva v letošnjem božičnem času postavili v cerkvici sv. Valentina velike jaslice. Te seveda najraje ogledujejo otroci, ki so jim jaslice tudi najbolj namenjene, spričo lepote pa so veliko lepih besed ob posrečenem prvem tovrstnem poskusu izrazili tudi ostali obiskovalci Mozirskega gaja. V večernem času so jaslice s svojimi ubranimi glasovi popestrili pevci iz vse doline. Tako se je vsak večer zvrstila pevska skupina, ki je s svojo prisotnostjo počastila dete v jaslih, ubrane božične pesmi pa so zazibale mnoge obiskovalce v sanjavi praznični čas in odgnale vse prevečkrat turobno vreme. Večere sta namreč skoraj vse dni spremljala veter in dež, ki nekako ne sodita v ta čas. Jaslice je na večer pred božičem blagoslovil mozirski župnik Ivo Suhoveršnik. Benjamin Kanjir Grmovje, Polzela, Velenje Tople želje za lepo praznovanje V soboto, 16. decembra, so predstavniki Društva upokojencev Mozirje, tako kot vsako leto, obiskali svoje člane, ki bivajo v domovih upokojencev Grmovje, Polzela, Velenje. Obiska so se udeležili tudi župan Mozirja je v vseh domovih pripravil Občine Mozirje Jože Kramer in prisrčen koncert. Oskrbovanci do-predsednika obeh krajevnih skup- movso ob tej priložnosti dobili tudi nosti v občini Roman Čretnik iz skromna božična darila s toplimi Mozirja in Peter Kolenc z Rečice ob željami za lepo praznovanje. Savinji. Upokojenski pevski zbor iz SP Božični večer nekoliko drugače K polnočnici na Veliko planino Vetrovno mrzel božični večer je že sam po sebi preganjal zaspanost, pa sem si kljub temu privoščil še poživljajočo kavo pred odhodom. Petič sem se odpravljal na božično Veliko planino, prvič sam in prvič namenoma kot radovedni opazovalec božičnega oziroma svetega večera v hribih in dogajanja okoli njega »nad mejo greha«. Logarska dolina Peti »beli« koncert na snegu Logarska dolina s svojimi »upravitelji«, Logarsko dolino d.o.o., turističnimi delavci, gostinci in turističnimi kmetijami uspešno udejanja načrte, ki so jih »kovali« predhodniki. Predvsem hotel Plesnik, ki ima v rokah vse več lastninskih in upraviteljskih pravic, je v stanju izvajati velike projekte v sodelovanju z različnimi organizatorji - društvi, zvezami, športnimi klubi in drugimi. Razpoloženje na koncertu v Logarski dolini je vedno sproščeno in veselo (foto: J. Miklavc) Zadrečka dolina je tiha ta večer, okrasje na hišah je skromno, tu in tam lučke, nič kičastega, skratka prava podoba Slovenije (kako dolgo še?) - majhna, skromna, mirna dežela, kjer je življenje človeku prijazno. Ob razmišljanju na take in podobne božično-novoletnemu vzdušju primerne večne teme se pripeljem na Črnivec. Zgodaj je še. Napotim se v prazen lokal, popijem krepčilni čaj, potem pa že zmanjka izgovorov za zavlačevanje odhoda v mrzel večer. Vožnja do Kranjskega Raka je spokojna, cesta naprej proti Marjaninim njivam pa je prava drsalnica. S svojim zgodnjim odhodom proti Veliki planini pravzaprav izpuščam prvi del obredov božičnega večera - potiskanje avtomobilov, nameščanje verig, pomoč pri parkiranju. V reki pločevine, ki vedno leto za letom obtiči na spolzki cesti med Rakom in Marjaninimi njivami, se nihče pretirano ne razburja, vsak je pripravljen pomagati, vsi so obzirni do nespretnih voznikov. Saj je vendar božični večer. Na Marjaninih njivah takole, khmm, srednje spretno parkiram, polnoč je še daleč, in se odpravim naprej. Noč je vetrovna, brez lune in zvezd, tu in tam za orientacijo prižgem svetilko. Naenkrat se znajdem povsem sam na pohodu skozi noč in temo. Spokojnost pa traja le deset minut. Z avtom me dohitijo znanci in me prepričajo, da se peljem z njimi. Naj bo, na ta večer je lahko človek srečen, da ima družbo. Skupaj začnemo drugi obred večera - hojo proti Domžalskemu domu. Snega je ravno toliko, da ga močan veter lahko nosi sem in tja po planini in metež daje temu pohodu nekako posebno očiščujoč pridih. VDomžalskem domu se obiskovalci zbirajo že od zgodnjega večera in uro in pol pred polnočjo se jih tare že pred kočo, sama koča pa je natrpana do skrajnosti. Časa je še za obredni čaj s starimi znanci in prijatelji, pa tudi za navezavo stikov z novimi obrazi. Malo po enajsti uri se kača ljudi z baklami (tokrat zaradi vetra s svetilkami) začne viti proti kapelici, posvečeni Mariji Snežni. Budisti imajo romanje okoli svete gore Kailas vTibetu, ki traja skoraj cel teden, sodobni krščanski romarji zahoda smo prepričani, da nimamo časa, ampak kakšni dve uri romanja za enega največjih praznikov si pa še utrgamo. Župnik, ki že preko deset let v vsakem vremenu na sveti večer prihaja na Veliko planino, prične mašo. Veter nosi božične napeve čez vrtače in griče in pesem ima moč, da za kratek čas poveže duše romarjev, ki pa so tam gori že itak močneje povezane kot »pod mejo greha« - v dolini. Z vračanjem v dolino se čar skrivnostnega večera razblinja meter za metrom. Če ga vsak od dva tisoč romarjev ohrani samo košček, bo jutri svet lepši. Prijazni mladi fantje mi pomagajo obrniti avto. Uro kasneje v postelji je snovi za razmišljanje še vedno veliko. Mogoče bo spet kmalu potrebno kakšno novo romanje. Avgust Robnik Lepo naravno okolje, skrb za urejenost in funkcionalnost turističnih kapacitet, povezanost s solčavsko in ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline so že obrodili sadove, v prihodnost zazrti mladi ljudje pa si želijo še veliko več. Prav zato intenzivno vlagajo v nove, drobne investicije, pogostokrat zavihajo rokave in privabljajo v dolino vse zahtevnejše goste iz Slovenije in tujine. Trdo delo in upornost organizatorjev prireditev sta konec lanskega leta na tradicionalno, peto božično-novo-letno prireditev privabila na belo poljano pri hotelu Plesnik več tisoč obiskovalcev. Hotel Plesnik je v sodelovanju s turističnimi sodelavci priredil izjemno lep praznični koncert, na katerem se je predstavila vrsta nastopajočih glasbenikov, med njimi Happy band iz Solčave, Casino band iz Portoroža, Kvartet Movia, ljudski pevci iz Luč, Alja Omladič iz Mozirja, Franci Pestotnik - Podokničar, trio Črna mačka iz Solčave, solist Štajerskih sedem Rudi Šantel, Miro Ungar in Tereza Kesovija ter otroci iz šole in vrtca iz Solčave. Božično novoletni koncert je Hotel Plesnik skupaj s pokrovitelji priredil kot darilo vsem svojim gostom, poslovnim prijateljem, sosedom in občanom, ki se vse pogosteje družijo na Solčavskem. Navdušenim gostom sta spregovorila lastnica hotela Martina Plesnik in direktor Franci Plesnik. V Logarski dolini je bila na ta, predzadnji lanskoletni dan deset-centimetrska snežna odeja, ki je pričarala idilično vzdušje ob prihodu Božička. Na stotine prižganih kresničk, kuhano vino in velik ognjemet so razveselili številne obiskovalce zdaj že tradicionalne prireditve. Nič manj veselo pa ni bilo na Silvestrovo, ko je popolnoma zaseden hotel Plesnik gostil ugledne goste iz Slovenije in tujine, v novo leto pa so jih gostitelji pospremili s šampanjcem in ognjemetom. Jože Miklavc www.2BiT.si IÜ" 2BiT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 VSE KAR JE V »ZVEZI« Z RAČUNALNIKI Marku Slapniku in njegovi družini ob rojstvu hčerke Gaje iskreno čestitamo! Wk VXVVVNXXXXXXNXXX Sode/avke in sodelavci vinjskih novic PGD Solčava 7 5 let gasilstva v Solčavi Davnega leta 1925 je pobudnik ustanovitve gasilskega društva v Solčavi Franc Golaž s 44 zanesenjaki-ustanovnimi člani formiral Prostovoljno gasilsko društvo. Pričeli so s skromnimi sredstvi, nabavili so najosnovnejše orodje. Prvo ročno brizgalno so dobili dve leti pozneje, leta 1933 pa prvo dvokolno motorno brizgalno iz Hasičkih zavodov iz Češke. Krizna obdobja, ki so sledila, so uspešno premagovali, ni jih strla niti druga svetovna vojna. Že leta 1939 so zgradili gasilski dom, ki je bil leta 1982 prenovljen in še danes zadovoljivo služi svojemu namenu. Danes društvo šteje 87 članov, članic, veteranov in mladincev ter pokriva območje Občine Solčava z zaselki: Robanov Kot, Podolševa, Matkov Kot, Logarska dolina, katerih površina je 102 km2, večinoma gozdnih površin. Tako obstaja velika nevarnost gozdnih požarov, zato je še toliko bolj pomembno, da je PGD dobro organizirano ter dobro opremljeno, da je kos svojim nalogam. Velika želja članov društva je, da bi dobili novo sodobno gasilsko vozilo - cisterno, ki bi bilo sposobno premagovati strmine okoliških hribov »Spoštovano uredništvo Savinjskih novic! Zahvaljujem se vam za prijazno in obširno poročanje dela našega generalnega konzulata v Celovcu in mojih prizadevanj za premostitev obmejnih težav. Skupne želje in interesi so nas tudi osebno zelo zbližali, zato se g. Ediju Mavriču, izredno požrtvovalnemu in korektnemu novinarju, mojemu sošolcu Cirilu Semu in uredniku g. Franciju Kotniku zahvaljujem za zaupanje, ki mi je bilo izkazano. Veselim se uspehov Savinjčanov. in kmetij, ki so raztresena med vršaci Savinjskih planin. Gasilci pa morajo biti pripravljeni tudi na intervencije ob naravnih katastrofah. Njihova pripravljenost in znanje so bili na težki preizkušnji novembra lani, ko je pobesnela Savinja s svojimi pritoki: Jezera, Lašek, Klobaša in Jurčaf, neusmiljeno rušila vse pred seboj in odnašala mostove, ceste, poti. Prav v takih primerih, ko je potrebno reševati ljudi in njihovo premoženje, so se pokazale vse vrline in dobre strani ljudi, ki so organizirani v Prostovoljnem gasilskem društvu Solčava. Zaradi tega morajo v društvu strmeti k temu, da v svoje vrste pridobijo čimveč novih članov, predvsem pa mladine, ki so njihova svetla bodočnost. Ob tej priložnosti se člani PGD Solčava zahvaljujejo vsem gasilskim društvom v Zgornji Savinjski dolini, ki so jim priskočila na pomoč pri odpravljanju posledic novembrske poplave. Franc Podbrežnik Vaš časopis mi je bil vsa ta leta najbolj pogosta in izčrpna povezava z rodno Zgornjo Savinjsko dolino. Brez dobre informiranosti danes pač ne gre. Upam, da mi bo dano, da bomo še sodelovali. Vpliv doline na slovensko politiko ostaja preko novega ministra Jaka Presečnika, Franca Zagožna, Mirka Zamernika in drugih še vedno velik. Lep pozdrav, Vaš Jože Jeraj« KF Franci Goljuf S Francijem Goljufom smo Zgornje-savinjčani izgubili predanega, uglednega, neumornega, visoko strokovnega dirigenta naše godbe, Glasbena šola Nazarjepa izkušenega pedagoga. V sebi je nosil in gojil neizmerno ljubezen do glasbe ter jo nesebično prenašal na mlajše rodove in sodelavce. Ni mu bilo žal časa, ko je prihajal v Mozirje ob sobotah in nedeljah, zjutraj ali popoldan med tednom, nobeno, še tako slabo vreme mu ni preprečilo, da ne bi prišel na vaje, saj je vedel, da ga tukaj čakajo uka željni mladi godbeniki ali učenci. Vse to je trajalo dobri dve desetletji. Leta 1976je bila z njegovo pomočjo ustanovljena zgornjesavinjska godba na pihala, on pa je prevzel mesto dirigenta. Orkester je bil maloštevilčen in opremljen s slabimi instrumenti. Vendar mu to ni vzelo volje, da ne bi spomočjo svojih glasbenih prijateljev začel pridobivati nove instrumente, se povezal z glasbeno šolo in takratno kulturno skupnostjo, da so se ustanovili oddelki pihal, trobil in tolkal, v katerih so pridobivali znanje novi učenci, poznejši člani godbe. Tudi sam je v teh oddelkih poučeval z neverjetno življenjsko energijo. Orkester je rasel izleta v leto, hkrati pa je rasla tudi njegova kvaliteta. Vse večje bilo javnih nastopov, njegovo strokovno delo pa so potrjevala številna priznanja, tudi na državnem nivoju. Da je vse to dosegal, je pri svojem delu dobesedno izgoreval, dokler ga ni pred nekaj leti presenetila zahrbtna bolezen, ki mu je načela zdravje. Toda ni omagal. Kljub temu je prihajal na delo v Mozirje in šele ko gaje bolezen priklenila na bolniško posteljo, seje poslovil od dirigentske palice. Vznak za izjemen prispevek k razvoju kulturne dejavnosti v dolini je Franci Goljuf prejel številna priznanja, med njimi tudi zlato plaketo ZKO in KS občine Mozirje, priznanje Občine Mozirje, Gallusovo listino in častni križ za zasluge na področju godbeništva, ki ga podeljuje svetovna godbeniška organizacija s sedežem v Belgiji. Hvaležen spomin na Francija Goljufa bo živel med nami hkrati z vsemi dobrimi deli, kijih je storil za godbo na pihala, glasbeno šolo, sodelavce, prijatelje in znance. KF Med člani PGD Solčava je tudi stoletnik Matevž Poličnik (tretji z leve v drugi vrsti) Jože Jeraj, bivši generalni konzul Republike Slovenije Zahvala Savinjskim novicam Pred koncem lanskega leta smo v uredništvo prejeli pismo bivšega generalnega konzulaRepublike Slovenije vCelovcu, sicer panašegarojakazRečice ob Savinji, Jožeta Jeraja. V njem se iskreno zahvaljuje za plodno sodelovanje z našim časopisom, zato ga posredujemo v vednost tudi vam, spoštovane bralke in bralci Savinjskih novic. Pogovor s kmetom, obrtnikom in gasilcem Alojzem Blažičem iz Grušovelj, ki ste ga bralci in bralke Savinjskih novic izbrali za zgornjesavinjsko osebnost leta 2000 V “Ce le lahko, rad pomagam vsakomur” Savinjske novice so v letu 2000 že tretjič izpeljale izbor zgornjesavinjske osebnosti leta. Prvič je ta laskavi naslov pripadel mozirskemu župniku Ivu Suhoveršniku, leto pozneje je največ glasov dobila dr. Ana Lenko, zobozdravnica iz Nazarij, konec lanskega leta pa je naslov »zgornjesavinjska osebnost leta« osvojil Alojz Blažič iz Grušovelj z rekordnimi 1190 glasovi. GospodBlažič, po mnenju bralcev in bralk Savinjskih novic ste bili v letu 2000 tisti, ki ste se ljudem najbolj priljubili in jim zaznamovali življenje. Ob pridobitvi tega laskavega naslova najprej iskrene čestitke, obenem pa vprašanje: Kakšne so bile vaše misli, ko ste se že po prvem pripravili tudi prijeten sprejem, na katerem sta vam prišla čestitat Alojz Predovnik in Jakob Presečnik, ki je ob tej priložnosti dejal, da je naslov prišel v prave roke, saj ste človek, Človek z veliko začetnico. Kako bi komentirali vse te dogodke? Priznanje Zgornjesavinjska osebnost leta 2000 je Alojzu Blažiču izročil urednik Savinjskih novic Franci Kotnik (foto: Ciril Sem) krogu glasovanja znašli med tistimi, ki so prejeli največ glasov? 0 akciji zgornjesavinjska osebnost leta me je opozoril znanec iz Kokarij, ki mi je hitel razlagati, da sem že v prvem krogu osvojil prvo mesto. Na to sem mu odvrnil, da sam nisem nikjer kandidiral. Vsekakor pa sem bil prijetno presenečen, sicer malo nejevoljen, saj sem prepričan, da nisem ničesar takega naredil, da bi si to zaslužil. Malo sem okrog tega pogodrnjal tudi prijatelju Andreju Rihterju, ki pa me je vprašal, če bi bil raje v kroniki v spodnjem odstavku. Po mojem prepričanju je vsak Zgornjesavinjčan po svoje zgornjesavinjska osebnost, saj ga ni človeka, ki ne bi kdaj delal dobro za ljudi in skupnost, v kateri živi. V želji, da bi se čim bolje uvrstili, so vaši prijatelji ustanovili klub BA in sami zbirali kupone. Ob razglasitvi zgornjesavinjske osebnosti pa so vam Besede so premalo, da bi lahko v nekaj stavkih strnil vse skupaj. Sprejem, ki so mi ga pripravili moji prijatelji, je bil zame svojevrstno presenečenje. Še večje presenečenje pa je bil obisk Alojza Predovnika, ki je zasedel drugo mesto, in Jakoba Presečnika na tretjem, saj sem prepričan, da nisem nič boljši od njiju - vsak od njiju si zasluži naslov zgornjesavinjska osebnost leta. Ko smo v uredništvu preštevali glasovnice, smo ugotovili, da vas ljudje dobro poznajo, saj so v obrazložitev napisali številne pozitivne človeške lastnosti, »...dober sokrajan, ki vedno priskoči na pomoč, vesten in dober gasilec, vestno opravlja delo ključarja v podružnični cerkvi...,« so bile najpogostejše obrazložitve. Na vse to lahko povem samo že znani pregovor, ki drži tudi zame: »Srečen ni, kdor srečo uživa sam, a gorje tistemu, kdor v nesreči biva sam.« Če le lahko, rad pomagam vsakomur. Gasilstvo mi je prešlo že v kri, to je humana dejavnost, s katero lahko pomagaš mnogim v nesreči, prav tako se mi zdi humano darovanje krvi, saj s tem lahko rešiš marsikatero življenje. Sam sem daroval kri že 19-krat. Trudim se biti dober človek, kar pa je v današnjem času, ko je tehnika že toliko napredovala, izredno težko, saj je tekmovanje na vseh področjih. Na človeka pa se pozablja. Ste kmetovalec in obrtnik. Ali mislite, da država stori dovolj za kmeta in obrtništvo? Sedaj malo manj kmetujem, bolj se posvečam obrtništvu. Prepričan sem, da država premalo naredi za razvoj podjetništva, plačilna politika je neurejena. Konkurenca je neu-smiljena, le najmočnejši uspejo. Zato bom moral poskrbeti za vlaganja v sodobno tehnologijo, verjetno pa bom razširil tudi proizvodne kapacitete. bili vaši občutki, ko so bili znani končni rezultati, saj je znano, da ste v zadnjem krogu prejeli rekordnih 966 glasov? Vsekakor sem po številu kuponov, ki so jih poslali Zgornje-savinjčani zame, ugotovil, da imam veliko prijateljev in da se prijateljstva ne da kupiti. Bil pa sem tudi izredno presenečen, saj je dve leti nazaj ta naslov pridobil duhovnik, lani zdravnica, letos pa navaden »smrtnik« s poklicno šolo. Kako se srečujete z našim časopisom Savinjske novice, kaj vam pomeni in kako ga ocenjujete? Sem reden bralec vašega časopisa, saj mi približa dogodke naše doline. V njem najdem veliko zanimivih gospodarskih in kulturnih dogodkov. Menim, da so Savinjske novice korekten časopis, ki pravilno opisuje celotno dolino. Kaj bi ob zaključku pogovora kot zgornjesavinjska osebnost \r'M, Fotografija za spomin z drugouvrščenim Alojzem Predovnikom in tretjeuvrščenim Jakobom Presečnikom ter tajnico KS Rečica Olgo Tlaker (foto: M. Šukalo) Na začetku pogovora ste deja- leta zaželeli prebivalcem Zgom- li, da ste godrnjali, ko ste po je Savinjske doline v 2001? prvem krogu glasovanja svoje Moje voščilo veljasedaj rojenim pa ime uzrli med kandidati za vse do najstarejšega: Mir in vse do-zgornjesavinjsko osebnost bro, predvsem pa zdravje na duši in leta, češ, saj nisem ničesar telesu v letu, ki se je začelo, takega naredil. Kakšni pa so Marija Šukalo Avtomobilski trg na začetku novega tisočletja Veliko novega Čas božičnih praznikov nam je nekoliko olepšal prehod v novo tisočletje, avtomobilska industrija pa ne počiva in se ne zanaša na dejstva iz preteklosti. Vsak prodajni uspeh je treba nadgraditi z novim modelom, z novo tehniko, z novim designom, tako da potencialnega kupca dobesedno prepričaš, da potrebuje prav ta avto in nobenega drugega. Kaj torej prinašajo zvezde v prvem letu novega tisočletja? Novi porsche carrera GT: avto za izbrance Januar: Začetek prodaje nove alfe 147 in daihatsuja YKV. Na splošno pa še mesec navideznega zatišja po novoletnem praznovanju. Februar: Novi hyundai santa fe in seat leon cupra bosta grela srca voznikov kombijev in športnih avtomobilov. Toyota prius in peugeot 406 s tehnologijo HDI bosta pomenila začetek prihajajoče dobe varčevanja. Marec: Novi citroen C5 in Chrysler voyager stopata na pot novosti skupaj s hondo civic coupe, mercedesom c coupe in astro cabrio za prihajajoče poletne dni. Renault laguna želi z novo podobo osvojiti družinska srca. Za varčneže pa novi audi A2 z obljubljeno porabo tri litre na 100 km. Nenazadnje tudi začetek sezone formule F1 4.3. v avstralskem Melbournu, nadaljevanje 18.3. v malezijskem Kuala Lumpurju. April: Mesec za Daljni Vzhod: novi daewoo rezzo, kia magnetiš in mazda tribute si bodo utirali pot na zahtevne svetovne trge. VW golf in bora dobita TDI s 130 KM, prihaja pa konkurenca v podobi peugeota 307. Formula 11.4.vSao Paulu (Brazilija), 15.4. v Imoli (San Marino) in 29.4. v Barceloni (Španija). Maj: Alfo 147 bodo namenili tudi družinam, zato bo dobila pet vrat. Za večje družine prihajata ford maverick in BMW X5 diesel, za športnike pa audi A8 z 12 valji. F113.5. v Spielbergu (Avstrija) in 27.5. v Monte Carlu. Junij: Prihaja pomlajeni audi A6 in športno nastrojeni BMW compact. Jaguar se približa ljudstvu z novim X tipom. Hkrati pa porsche sega v nebo z novim GT2. Dirke F1 10.6. v Montrealu (Kanada) in 24.6. v Nürburgringu (VN Evrope). Julij: Končno bo luč sveta ugledal ford focus RS, predstavili pa bodo tudi podaljšani mercedes A. Formula 1 1.7. v Magny Coursu (Francija), 15.7. v Silverstonu (Velika Britanija) in 29.7. v Hockenheimu (Nemčija). Avgust: Novi aston martin in ford explorer za vsestransko zahtevne voznike, zanje tudi lexus SC 430 v kabriolet verziji. F1 po poletnih počitnicah brez testiranj 19.8. v Budimpešti (Madžarska). September: Audi A4 avant in novi renault avantime pričenjata osvajati predvsem ženska srca. VW polo bo v novi podobi osvajal zlasti najstnike. Na salonu IAA v Frankfurtu od 13. do 23.9- se obeta veliko novega. F12.9. v Spa Francorchamp-su (Belgija), 16.9. v Monzi (Italija) in 30.9. v Indianapolisu (ZDA). Oktober: Prihajajo novi mini in fiat bra-vo/brava. Mercedes SL cabrio in novi WV Dl želita zgolj prostor pod soncem. Bo dovolj petičnih kupcev? Zaključek sezone formule 114.10. v Suzuki najaponskem. November: Lancia kappa dobi naslednika, mercedes A pa se prelevi v dostavno vozilo s »čudnim« imenom va-neo. December: Zaključek leta oznanita novi peugeot 807 in renault vel satis. Zvezde nam torej napovedujejo izjemno pestro leto 2001. Želim ga tudi vam, dragi bralci in bralke avtomobilskega kotička v Savinjskih novicah! Igor Pečnik SAVINJA BLAGOVNICA MOZIRJE ODDELEK MANUFAKTURA, tel. Št.: 5833-609 ODDELEK POHIŠTVA, tel. Št.: 5833-610 Vas od 10.1.2001 do vključno 24.1.2001 razveseljive z do qo% sezonskim znižanjem* kstila tn-rro SAMO Moziije, tel. št.: 5S33-325 pa prav tako z do qo% sezonskim znižanem obutve od 3.1.2001 do vključno 30.1.2001. Piše: Aleksander Videčnik Tokrat bomo opisali tretji način nošnje sena v bremenih. Naši ljudje so si pri delu v strminah pomagali, kakor so mogli. Bili so iznajdljivi, saj jih je način dela sproti učil, kako izboljšati prijeme in si pri tem olajšati delo. Izdelovali so razne pripomočke, ki so opravila sploh omogočali, kajti v že kar nevarnih strminah so bila dejansko vsa dela nevarna in seveda zelo naporna. Če smo zadnjič opisali vsaj okvirno nošnjo bremen s pomočjo vrvi s »klupo«, bomo tokrat poskušali pojasniti spravljanje sena s pomočjo »bremčnika«. Izraz sam je zanimiv in gotovo izhaja iz besede breme in bi se lahko izrekal kot »bremenčnik«, ker pa moramo upoštevati narečni Verjetno je le malo ljudi v dolini, ki bi vedeli za ime dr. Johannes Frischauf. Še manj je znano, da je bil ta človek, nemškega rodu, rojen Dunajčan in univerzitetni profesor v Gradcu, častni občan dveh naših občin, in sicer Solčave in Luč. Seveda so nemirni časi zbrisali spomin, toda ni razumno hoditi mimo spomenikov velikim možem in ne vedeti, kdo so sploh bili. Znano je, da stojita spomenika Fris-chaufu in Kocbeku v Logarski dolini, tam blizu planinskega doma. Dr. Frischauf se je od leta 1861 posvečal raziskovanju planinskega sveta in o ugotovitvah veliko pisal v strokovnih in planinskih časopisih oziromarevijah. Seveda je raziskoval svet lepote, kot ga je rad imenoval, tudi v deželah, kjer so živeli ljudje nenemške narodnosti, pa vendar znotraj tedanje Avstrije. V naše planine je prišel prvič leta 1868 in je svoje navdušenje izrazil v številnih člankih v nemškem časopisju. Hvalil je tudi domačine, ki da so prijazni, ustrežljivi in pošteni. Po letu 1874 je pričel načrtno raziskovati naše kraje in javno pozval štajerske planince, naj našim goram posvetijo večjo pozornost, saj jo zaslužijo. Res sena z velikih strmin SpraDilo izraz, bomo tudi v nadaljevanju govorili le o bremčniku. Če pomislimo, kakšni mojstri so bili naši predniki v iznajdljivosti, vzemimo kot primer planinske plotove, ki so imeli vrata na samovkla-pljanje. Imenovali so jih »pritaka«. Tudi pri tej besedi bi lahko iskali koren v tem, da so se vrata na sunek sama zaprla in zapahnila. Seveda pa bi lahko naštevali podobne mojstrovine za celo stran ali več. Tildi bremčnik je bil po svoji enostavnosti prava »iznajdba«. Seveda pa ni šlo le za pripomoček sam, bolj je bilo pomembno nalaganje sena v breme, to smo poudarili že v prejšnjem članku. Bremčnik so naredili iz smrekovega ali leskovega lesa. V bistvu je šlo za drog, debeline kakih 5 centimetrov, ki je bil na spodnjem koncu običajno malo debelejši. V višino je meril približno 150 centimetrov. Naj poudarimo, da so bili bremčni-ki različnih dolžin, pač primerni za osebo, ki je breme nosila. Če so to bile ženske, je bil bremčnik seveda krajši. Na zgornjem in spodnjem koncu so na njegovo pobudo zahtevali cestno povezavo od Ljubnega do Logarske doline. Načrtovali so planinske poti in planinska zavetišča v naših planinah. Zaradi vse bolj grobega nemškega nacionalizma stvari niso šle želeno pot. Frischauf je bil tarča nesramnih napadov nemško-nacionalnih krogov, pa tudi nemških planinskih organizacij, ki so seveda delovale veliko pred našimi, slovenskimi. Posebno divje so ga napadali celjski »alpenfer-ajnci«, ki so proglašali naše planine za nemške in jih tako tudi označevali. V svojih spominih dr. Frischauf veliko piše o naših ljudeh, posebno tistih, ki so mu pomagali in ga vodili po planinah. Ih omenja Matijevca in Žmavca iz Luč, Kalana, Mavca in Jemika z Jezerskega, pa še številne Solčavane. Leta 1876 je sestavil monografijo Savinjskih Alp. Posebej je poudaril svoje sodelavce Murija z Jezerskega, Janeza Piskernika iz Logarske doline, Jakoba Planinškaiz Luč in še nekaj slovenskih planincev. Znan je upor solčavskih fantov proti služenju vojaškega roka v avstrijski armadisredi 19. stoletja. Tedaj je bilo so ga ošilili. Na spodnjem zato, da so ga lahko zapičili v zemljo, na zgornjem pa, da so lažje navijali plasti sena z zgornje plati. Spodaj in zgoraj so kakih 15 centimetrov od konice namestili »cvek« ali v narečju »1’onk«. Zgoraj je bil cvek okrogel, dolg kakih 15 centimetrov, ki ga je bilo mogoče izdreti in spet namestiti, ko je bilo breme naloženo. Spodnji cvek je bil močnejši in trdno vtaknjen v drog. Če je bil zgornji okrogel, so spodaj imeli oglatega in močnejšega, saj je nosil težo bremena. Najprej so trdno navijali seno na spodnjem cveku in tako nalagali plasti vse do zgornjega, zadnje plasti so spet trdo ovili okoli brečneka in ga potem, ko je bilo breme naloženo, začepili z zgornjim cvekom. Nato so naredili primerno veliko luknjo v sredini bremena, da so ga lahko nosili na glavi. Zato so nosači imeli klobuke s širokimi krajci, ki so preprečili, da bi sililo seno za srajco. Pa še nekaj o spodjemalki, s pomočjo katere so breme dvignili in ga naložili nosaču na glavo. Spodjem- V Solčavi razglašeno obsedno stanje in življenje je teklo v znamenju vojaške zasedbe. To je seveda odmevalo po nemških deželah in tako je leta 1865 v osrednji nemški časopis dr. F. Hoffmann zapisal, da »je solčavski predel največji razbojniški kot v Nemčiji«. Na to je ostro odgovoril dr. Frischauf »da Solčava ni v Nemčiji in da tu živijo Slovenci, ki so pokončni in pošteni ljudje...«. V naših krajih ima dr. Frischauf velike zasluge za označevanje številnih planinskih poti, urejanje cestnih povezav, planinskih zavetišč in nenazadnje, on je ob prelomnici stoletja zakoličil cesto iz Logarske doline v Železno Kaplo. Poudarjal je, da je pri Igli velikokrat neprehodna pot zaradi velike vode in da je treba dati Solčavanom možnost dobre poti v Železno Kaplo, kamor so upravno spadali. Ko je izbil spor okoli poimenovanja Savinjskih Alp in je nemški planinski strokovnjak dr. Boehm zahteval, da se morajo imenovati »Steiner Alpen« (Kamniške Alpe), je dr. Frischauf odločno vztrajal, da morajo nositi ime Savinjske Alpe, saj so jih domačini nazivali preprosto alka je bila, kot smo že zadnjič omenili, kakih 65 centimetrov dolga. Zgoraj je imela okrogel ročaj kake 4 centimetrov debeline. Nato se je spodjemalka razširila na širino kakih 7 centimetrov in se proti koncu vse bolj ožila, tako da jo je bilo mogoče zapičiti v seno in si s tem olajšati delo. So pa bile spodjemal-ke tudi daljše, pač kakor kje. Debelina je bila le kakih 2 do 3 centimetre, zato je moral biti les zelo trden. Kot nam je pojasnil Kugovnik, še marsikje nosijo seno v bremenih, seveda vse manj kot nekoč, ko jim je zelo primanjkovalo krme in so tudi za ceno najhujših naporov spravljali seno. Alojz Plaznik v Podveži pa se spominja, da so nekoč v bremenih nosili še marsikaj drugega in ne le seno. Pa tudi iz oddaljenih stanov so tako prenašali seno domov - se veda, če so ti bili v strminah. Tedaj je veljalo pravilo, da se je živalska sila marsikdaj štedila na račun »človeške«, ki je bila pač cenejša. Seveda je tiste čase na kmetijah živelo veliko več ljudi kot danes in je torej bilo delovne sile na pretek. Solčavske planine. Ob neki priliki je graški časopis Tagestpost na veliko pisal, kako Nemci vnašajo v solčavske planine kulturo in omiko. Temu je odločno nasprotoval dr. Frischauf, to pa je ogrozilo njegovo delovanje kot univerzitetnega profesorja. Postal je predmet zasmehovanja v Gradcu in zato odstopil od profesure na graški univerzi. S slovenskimi planinci je še naprej prijateljeval, posebno še s Franom Kocbekom, s katerim sta bila dolgoletna tesna sodelavca. Ko je slavil šestdesetletnico, so jo pripravili leta 1897 v Mozirju in ga izvolili za častnega člana Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Tedaj je v svoje zahvalnem govoru poudaril: »...vrli ljudje, planinstvo ne sme poznati narodnosti, vere in politike..., naj se povsod spoštuje nazore in običaje domačega prebivalstva« Za tem je poudaril popolno enakopravnost Slovencev z drugimi kulturnimi narodi in zaključil z mislijo: »... planine naj bodo mednarodni dom miru«. Še po razpadu Avstrije je sodeloval z našimi planinci, leta 1924 pa je v Gradcu umrl. Ile smejo biti pozabljeni Benediktinski urbar Še vedno navajamo podatke za Urad Luče. Naj še ob tem spomnimo, da gre za podatke iz urbarja gornjegrajske gosposke iz letg 1426. Nicla am Chlipawez, po Orožnovem -Hlipavčnik, Michel derstitsnik, Orožen tolmači - Drtičnik, Jannes vel Czerne Im Stermcz, Orožen tolmači - kmetija v Strmškem vrhu, Vlrich prav tam (ibidem), po Orožnovem -kmetija v Strmcu, Lienhart vunderm Stermcz, Peter Stopar an der Swarcz, Orožen tolmači - Čmšek ob Črnem potoku, Nicla Gelen, po Orožnovem - Jelen, Mositsch tenet an der oed, Orožen tolmači -Prodnik, Symon Im Suchdol, po Orožnovem -Suhodolnik, Nicusch am Greysak, Mositsch Im Rastok, Symon Im prepad, Orožen tolmači - Prepad-nik, Nicusch am desman, po Orožnovem -Dežman, Vlrich an der gruben, Orožen tolmači - Jamnik, Matko zachowcz, Orožen meni, da gre za kmetijo Cahovnik, Vlrich dienstman, Thomas na zemowem, Pauli Kuchar, po Orožnovem - Kuhar, Marqwart Eryawecz Im weczelnik, po Orožnovem - Veclovnik, Martin Cozmaczsch, Orožen tolmači - Kosmač, Nicla am Stain, (verjetno Pečnik, op. A.V.), Vlrich vunderm Stain, po Orožnovem Pod-pečnik, Marqwart Eryawecz, Orožen tolmači -Rjavec, Peter vnder der Mawer, Orožen meni, da gre za kmetijo pod cerkvenim obzidjem v Lučah. /(teinicle Vera je absolutna odsotnost dvoma - popolna inteligenca srca. Savinjčan CežaDe Če beremo o sedanjih težavah naših pašniških zadrug, lahko ugotovimo, da se zgodovina ponavlja. Solčavani so imeli že pred letom 1905 svojo pašniško zadrugo, saj jim je bila paša pogoj uspešne živinoreje. Gotovo je, da so že pred prvo svetovno vojno imeli težave z upravo škofijskega veleposestva, ki je omejevala njihove pašne pravice. Te težave so se očitno nadaljevale tudi po prvi svetovni vojni, saj so leta 1928 pri okrajnem načelstvu v Gornjem Gradu prosili za pomoč, ker da jim veleposestvo brani čiščenje pašnikov, ki se tako hitro zaraščajo, s tem pa se zmanjšuje pašna površina. Kljub temu pa da od pašniške zadruge zahtevajo polno najemnino za površine, ki niso več take kot nekoč. Da so kmetje dejansko potrebovali pašnike, potrjujejo podatki iz leta 1905, ko so plačevali za pašo 150 kron, prepasli Za boljše Naši kmetje so razmeroma veliko svojih sinov pošiljali v kmetijske šole, da bi tam pridobili sodobno znanje kmetovanja. Tako je bilo tudi v Šmartnem ob Dreti, ko je mladi Franc Zagožen predlagal ustanovitev selekcijsko-živinorejskega društva. Uspelo mu je prepričati kmete, da so 1. septembra 1933 to društvo tudi ustanovili. Šlo je za to, da se čreda tedaj »belega« goveda izboljša. Društvo pa se je ukvarjalo še s sodobno kokošjere-jo, poleg tega pa je skrbelo za ustrezen semenski krompir in je vse te dejavnosti tudi redno spremljalo. pašniki pa na Grohotu po 40 goved, kakih 400 ovac in okoli 50 svinj. »Graščina« je dala pašnike v najem pašniški zadrugi Gornji Grad za dvojno najemnino, kar pomeni, da se tam paša ne izplača več. Leta 1929 so pisali Zadružni zvezi v Celje in jo prosili pomoči v zapletu. Zveza je v dopisu zadrugi sporočila med drugim: »... ta afera je pač neprijeten odlomek cele borbe za ureditev pašniškega vprašanja v vašem okolišu..., ki se bode dala pozabiti, ker se zadruge svojemu cilju - prostem razpolaganju s planinami - vendarle približujejo...« Žal je bila celjska zveza tisti čas že zelo oslabljena zaradi notranjih razprtij in političnih vplivov in torej od nje ni bilo pričakovati učinkovitih ukrepov v zaščito svojih članic. Lahko bi dejali, da se boj za pašne pravice vleče že skoraj sto let... kmefoDanje Tako ni naključje, da so v Šmartnem imeli pod mlečnim nadzorom že leta 1935 kar 35 krav molznic. Molzni nadzor je opravljal Ivan Gostečnik, rodovničarka in tajnica društva pa je bila učiteljica Zora Obleščak. Prvo razstavo (pregled in premovanje plemenske živine) so pripravili septembra 1936 in to z velikim uspehom. Tedaj so društvo vodili: Franc Zagožen, Martin Zidarn, Peter Zagožen, Josip Basti, Josip Miklavc, Ferdo Weiss in Ivan Krivec. Na razstavi je bilo 34 krav molznic, najboljšo mlečnost - 37241 - pa je imela krava Antona Kre-fla iz Pustega Polja. 3sčcmo «tace fotografije Stara »suška« godba. Slika je bila posneta pred drugo svetovno vojno, poslala nam jo je Pavla Venek iz Dol-Suhe. Dva godbenika na sliki še živita: Zagradiški Jože in Pavlički Lojze. Program SAPARD - podpora investicijam na kmetijah Kljub temu, da so bile vsebine Posebnega predpristopnega programa za kmetijstvo in razvoj podeželja -SAPARD predstavljene v različnih medijih, se mi zdi prav, da jih predstavimo tudi na tem mestu. Podpora EU je v predpristopnem obdobju predvidena za ukrepe spodbujanja in trajnostnega razvoja kmetijstva in podeželja. Program je pripravljen za obdobje do leta 2006. Zaradi lažjega načrtovanja investicij na kmetijah v prihodnjih letih in kandidiranja na javnih razpisih je poznavanje programa pomembno. Kapitalska podpora investicijam se bo izvajala s štirimi ukrepi: - Ukrep Ipodpira investicije v kmetijska gospodarstva. Kandidirati je možno za investicije v gospodarska poslopja, opremo in nakup mehanizacije. V poštev pridejo investicije s področja novogradenj in obnove hlevov s pripadajočo opremo za prosto rejo krav molznic, mlečno drobnico, rejo govejih pitancev, drobnice za meso ter prašičerejo. Minimalna velikost hlevov po zaključku investicije mora biti na višinskih, hribovskih in strmih kmetijah za 20 krav molznic, pri kombinirani reji pa 10 krav in 20 glav mlade živine. Na nižinskih kmetijah je minimum hlev za 40 krav molznic ter pri kombinirani reji za 20 krav in 40 glav mlade živine. Za hleve za drobnico nižinske kmetije ne more- jo kandidirati, za ostale pa je zopet predpisana najmanjša velikost in sicer 80 stojišč. Podpora se daje tudi investicijam v novogradnje in obnove objektov in prostorov, ki so namenjeni predelavi mleka in mesa (uskladitev s higienskimi, veterinarskimi, okoljevarstvenimi standardi ter standardi za zaščito živali). Da se kmetija lahko prijavi na javni razpis, mora biti vpisana v evidenco pri MKGP, v uporabi mora imeti vsaj 8 ha primerjalnih kmetijskih površin, nosilec dejavnosti ne sme biti starejši od 40 let, obremenitev kmetijskih površin z govejo živino in drobnico ne sme biti večja kot 2,5 GVŽ/ha, vrednost nakupa kmetijske mehanizacije ne sme presegati 35% celotne vrednosti investicije, upravičenec mora imeti končano vsaj srednjo poklicno kmetijsko šolo (pri predelavi mleka ali mesa pa IV. stopnjo izobrazbe živilske smeri ali uspešno opravljen tečaj po programu izobraževanja Kmetijsko gozdarske zbornice), za kmetijo mora biti izdelan poslovni načrt, po prejetju sredstev mora kmetija voditi knjigovodstvo. Višina dodeljenih sredstev znaša 50% priznane investicijske vrednosti v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in 40% na ostalih območjih. - Ukrep II namenja sredstva za investicije v živilskopredelovalno industrijo. - Ukrep Ulje namenjen izgradnji in obnoviprostorov in nakupu opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah (sobe, apartmaji, spremljajoči prostori za goste) ter urejanju prostorov za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah zapotrebe gostov (prostori za piknike, otroška in druga igrišča ter druge investicije, ki služijo podaljšanju sezone in popestritvi ponudbe na kmetiji). Podpira se tudi izgradnja ali prenova prostorov za opravljanje tradicionalne domače obrti na kmetijah. Pri tem ukrepu je potrebno izpolnjevati naslednje pogoje: z investicijo se lahko skupno zagotovi največ 20 ležišč, pri investicijah v ureditev prostorov za rekreacijo in prosti čas gostov mora imeti kmetij a zago-tovljenih vsaj 10 ležišč, investicija mora imeti prioriteto v regionalnih programih razvoja podeželja, izdelan mora biti poslovni načrt kmetije, priglašena mora biti dopolnilna dejavnost oz. jo je potrebno priglasiti v enem letu po zaključku investicije. Pri turističnih kmetijah se podpirajo samo investicije, ki izpolnjujejo standarde po pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in pravilniku o minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojih. Višina dodeljenih sredstev znaša 50% priznane investicijske vrednosti. Sredstva se dodelijo le na podlagi plačanih računov in potrjenih in plačanih gradbenih situacij. - Ukrep TV namenja sredstva za ureditev cestne podeželske infrastrukture (občinske ceste, javne poti, dostopi do kmetijskih zemljišč in kmetij), ureditev vodne infrastrukture na podeželju za preskrbo s pitno vodo ter za ureditev tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture (poti, kot so učne, gozdne, jahalne, kolesarske...). Upravičenci so občine, ki so vključene v regionalne razvojne programe podeželja, višina podpore pa znaša 75% priznane investicijske vrednosti. To so glavni pogoji, ki jih predpisuje uredba. Za pridobitev omenjenih sredstev bo potrebno kandidirati na javnem razpisu, seveda pa je potrebno pridobiti vso zahtevano dokumentacijo. Razpis bo vsako leto odprt do porabe sredstev. Bolj podrobna predstavitev Programa razvoja podeželja 2000-2006 bo v petek, 19. januarja 2001, ob 10. uri v sejni sobi Območne obrtne zbornice v Mozirju. Če nameravate v prihodnjih letih investirati v razvoj kmetije in izpolnjujete pogoje za pridobitev sredstev, se udeležite omenjene predstavitve, da bomo skupno lažje pretehtali vse možnosti za kandidiranje na teh razpisih. V okviru zimskega izobraževalnega programa vas vabimo tudi na delavnico Kako pripraviti izdelke, da bodo privlačnejši za kupce, ki bo v torek, 16. januaija2001, ob 14. uri v sejni sobi Zadružnega doma Ljubno. Delavnico bo vodila prof. Simona Pompe s Srednje gospodinjske šole Zreče. Štefka Goltnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Fran Erjavec, veliki naravoslovni pisatelj 19. stoletja Slovenci kar preradi pozabljamo na svoje velike može. Eden izmed njih je prav gotovo Fran Erjavec, pisatelj in utemeljitelj slovenske naravoslovne in poljudnoznanstvene proze. Njegova knjiga Domače in tuje živali v podobah, ki je pred petimi leti izšla v ponatisu, je izvirno temeljno delo o živalih. V evropskem merilu galahko uvrstimo med velike naravoslovne pisatelje 19-stoletja, vštric Francoza Buffona in Nemca Brehma. Bil je profesor na srednji šoli. Njegovo življenje je bilo prav zanimivo, saj je mnogo potoval, večinoma peš. Kot ga je opisal Simon Gregorčič, ni potoval nikoli brez namena, njegovo potovanje je bilo znanstveno. Opazoval je kraje, ljudi, jezik in o vsaki zanimivi stvari vrgel opazko na papir. Zanimale so ga rastline, živali vse po vrsti, od najmanjših do največjih. Rad se je pogovarjal z ljudmi, a oči je imel povsod. In med pogovorom se je obrnil zdaj na levo, zdaj na desno, se pripognil, segel zdaj v grm, zdaj pod kamen, zdaj v kak suh zid in vedno kaj vzdignil, zdaj polža, zdaj hroščka, zdaj rastlino. Nisi vedel, ali bi se bolj čudil bistremu očesu ali njegovemu bistremu umu. Ko je nabral takih stvari polno torbo, je potem vsakega kmeta, ki ga je srečal, povprašal, kako se temu pa temu pravi. Prehodil je vso troedino kraljevino in vse slovenske dežele. V zadnjih časih je prav pridno potoval po Goriškem, Istri in Kvarnerskih otokih. Lahko si mislite, da potovati v tistem času ni bilo prav lahko. O rastlinstvu in živalstvu je bilo na voljo le malo literature. Tako je na svojstven način zaoral ledino v poznavanju narave. Generacije Slovencev so dobivale znanje o naravi iz njegovih učbenikov, ki so bili prvi v slovenščini. Predvsem pa je imel velik pisateljski dar, da je znanje o naravi znal poljudno predstaviti bralcem. Knjiga Domače in tuje živali v podobah je stara več kot sto let, pa je ostala še vedno zanimiva. Tako živo in prisrčno zna opisati posamezne živali, skozi zgodbe izvemo ogromno o njih. Brez dlake na jeziku opravi tudi z mnogimi vražami, ki jih je neuko ljudstvo spletlo okrog živali, ki jih niso poznali. To je res lahko naredil samo na podlagi neštetih opazovanj in dobrega poznavanj a živali. 'Ridi marsikatero zgodbo kar mimogrede vplete v besedilo. Za pokušino preberite, kako je predstavil lastovko. “Bodi nam prisrčno pozdravljena, ljubezniva ptica, ki nam vsako leto prineseš zaželeno pomlad in z njo prijetno zelenje in cvetje. Kakor nobena druga ptica si se prikupila človeku, povsod te imajo radi, povsod te željno pričakujejo in veselo pozdravljajo kot staro hišno prijateljico in z otožnim srcem te vidijo jeseni spet odhajati. Ti smeš pripeti svoje gnezdo, kjer koli hočeš, tako iz revne lesene koče kakor iz bogate gosposke palače ti kličejo: Dobrodošla in prinesi nam srečo!” Za nekatere živalske vrste je prvi zapisal slovenska imena. Tako je bilo s kačjim pastirjem, ki ga je Erjavec prvič uvedel v slovensko slovstvo. Zato se po Erjavcu imenuje glasilo slovenskega odonato-loškega društva Erjaveda. Pusti zimski dnevi so kakor nalašč za branje. Prepričan sem, danad Erjavčevo knjigo ne boste razočarani. Je tudi odličen vir za osnovnošolce, kadar pišejo referate o živalih. Zeleni Franček Viri: 1. Fran Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, Mladinska knjiga, 1995■ 2. Erjaveda, št. 10, okt.2000, Bilten slovenskega odonatološkega društva. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi s kartico zdravstvenega zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je s prvim oktobrom lanskega leta zaključil prehodno obdobje veljavnosti dveh enakovrednih dokumentov v zdravstvenem zavarovanju: zdravstvene izkaznice in kartice zdravstvenega zavarovanja. S1. oktobrom dalje so se zavarovane osebe pri izvajalcih zdravstvenih storitev dolžne izkazovati s kartico zdravstvenega zavarovanja, zdravstveno izkaznico pa je moč uporabljati le kot koristno beležko o nekaterih medicinskih podatkih. Kartico zdravstvenega zavarovanja so prejeli vsi prebivalci Slovenije, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, skupno 1.940.000 zavarovanih oseb. Velika večina kartic, kar 98,5%, jih je že ob prvem pošiljanju prišla v prave roke. Preostale neprevzete kartice čakajo zavarovane osebe v depoju Zavoda, Miklošičeva 24, Ljubljana. S prvim oktobrom 2000 se je zavarovalniškemu delu podatkov v zdravstveni izkaznici dokončno iztekla veljavnost. Zavarovane osebe sedaj pravico do storitev na račun zdravstvenega zavarovanja izkazujejo izključno s kartico oziroma z začasnim potrdilom v tistih primerih, ko je potrebno izdelati novo kartico. Skrbno spremljanje uvajanja kartic in težav na terenu kažejo, da so se tako zavarovane osebe kakor tudi zdravstveni delavci do uradnega prenehanj a veljavnosti zdravstvene izkaznice navadili na nov način izkazovanja oziroma na nov način dela. Vprašanja v zvezi z nadaljnjo uporabo zdravstvene izkaznice Nekatere zavarovane osebe imajo v zdravstveni izkaznici vpisane tudi podatke, ki so lahko pomembni oziroma koristni za izbiro nekaterih postopkov pri zdravljenju bolnika -na primer podatki o alergijah, nekaterih kroničnih boleznih in stanjih, medicinsko-tehničnih pripomočkih idr. Zavod je predvidel širitev nabora tovrstnih podatkov na kartici. Pravna podlaga za takšno širitev nabora podatkov je julija lani sprejeti zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Določitev nabora tovrstnih medicinskih podatkov in sama izvedba bosta tesno povezani s sodelovanjem medicinske stroke in pristojnih ustanov. Vse doslej pa lahko zavarovane osebe tovrstne podatke še naprej hranijo v zdravstveni izkaznici, pri čemer se le-ta od prvega oktobra dalje uporablja zgolj kot koristna beležka. Vprašanja v zvezi s potrjevanjem kartice zdravstvenega zavarovanja Zavarovane osebe so dolžne, tako kot to velja tudi za druge osebne dokumente, skrbeti za urejenost in pravilnost podatkov na kartici zdravstvenegazavarovanja. Zavarovane osebe same na samopostrežnih terminalih potrjujejo svoj status v obveznem in prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, morebitne spremembe splošnih podatkov na kartici (priimek, naslov, sprememba zaposlitve,...) pašo dolžne sporočiti svojemu delodajalcu oziroma na Zavod enako kot doslej. Če se odločijo za novega izbranega zdravnika, jim bo to spremembo na kartico zapisal novo izbrani zdravnik. Že v obdobju uvajanja kartice je Zavod zabeležil največ nesporazumov pri potrjevanju kartic zaradi neporavnanih preteklih obveznosti zavarovane osebe do prostovoljne zdravstvene zavarovalnice. Zavarovane osebe zato opozarjajo, da tovrstne neporavnane obveznosti čimprej poravnajo, saj bodo samopostrežni terminali le na ta način potrdili veljavnost prostovoljnih zavarovanj. Neurejeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje pomeni, da oseba ni zavarovana za doplačila k zdravstvenim storitvam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kljub temu, daje bilo potrjevanje za marsikatero zavarovano osebo prvi stik s sodobno informacijsko tehnologijo, so zavarovane osebe nov, sodobnejši način že v veliki meri osvojile in kartico uspešno potrjujejo. To kaže tudi podatek 340.634 uspešnih potrditev v mesecu avgustu od skupno 346.524 poskusov. Še vedno opažajo velik odstotek poskusov potrjevanj z opozorilom »napačna kartica«. To sporočilo pomeni, da j e kartica bodisi narobe vstavljena, bodisi da je čip kartice zamaščen zaradi rokovanja s kartico, ali pa je bila dejansko vstavljena napačna kartica (npr. telefonska). Običajno zavarovane osebe hitro ugotovijo razlog in kartico ustrezno vstavijo, v kolikor pa je kartica zamaščena, pomaga že kratek poteg kartice čez tkanino. Drugo najpogostejše vprašanje v zvezi s potrjevanjem kartic je pokritost terena s samopostrežnimi terminali. Za potrjevanje kartic je trenutno v Sloveniji instaliranih 275 samopostrežnih terminalov, ki so razporejeni glede na število zavarovanih oseb, oddaljenost in nekatere druge merljive dejavnike. Lokacije samopostrežnih terminalov so objavljene na različnih medijih, na plakatih v zdravstvenih ustanovah, na spletnih straneh Zavoda in na informativnih straneh samopostrežnih terminalov. Zavod redno statistično spremlja število potrjevanj v omrežju samopostrežnih terminalov in bo po določenem obdobju v slabše pokrita področja instaliral dodatne terminale oziroma bo samopostrežne terminale s področij, kjer je glede na potrebe zavarovancev in ekonomsko upravičenost njihova gostota prevelika, premestil. Vprašanja v zvezi z uporabo kartic pri izvajalcih Kartica je v tej fazi nosilec zanesljivih podatkov o obveznem prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Po večini obiskov pri izvajalcih zdravstvenih storitev se ti podatki uporabljajo avtomatično. Takih obiskov je že blizu 95%. Za vse specifične primere, ko identifikacija zavarovane osebe ni mogoča (izpad električnega omrežja, izguba kartice,...) je Zavod za izvajalce pripravil posebna navodila. V navodilih so opisani načini ravnanja izvajalcev v takšnih izjemnih primerih, prav z namenom, da zavarovane osebe zaradi objektivnih težavne bi bile neupravičeno odškodovane. Čeprav kartico zdravstvenega zavarovanja poseduje velika večina zavarovanih oseb, ki je bila ob prevzemu kartice z njeno uporabo tudi seznanjena, pa na Zavodu predvidevajo, da bo celoten kartični sistem potreboval daljše obdobje, da se bo popolnoma stabiliziral. Zavarovane osebe in izvajalce zdravstvenih storitev zato naprošajo za strpnost in tolerantnost pri odpravljanju uvajalnih težav. KF PREHOD V NOVO TISOČLETJE Vsi smo veseli, da smo v zadnjih letih tega tisočletja dobili novo šolo in prizidek k stari. Sedaj se nam ne bo treba voziti v Mozirje. Komaj čakamo, kdaj bo otvoritev telovadnice. Zgrajena je že, odprti pa jo bodo v novem tisočletju. Kaj si želimo učenci 4. razreda OŠ Nazarje v prvih letih naslednjega tisočletja? Rok: Želim si, da bi v našem kraju dobili bazen, prenovili zdravstveni dom in postavili čistilno napravo, ki bi nas obvarovala pred prahom in vso drugo nesnago. Domen: Naš kraj je kar urejen, nima pa dovolj parkirnih prostorov. Upam, da bomo zbrali dovolj denarja, da bomo zgradili garažno hišo ali pa velik parkirni prostor. Niko, Luka, Rok: Mi radi igramo nogomet in rokomet, zato komaj čakamo telovadnico. V njej bomo lahko vsak dan, tudi ob dežju, trenirali in plezali po plezalni steni. Ko bo telovadnica dokončana, bomo v njej lahko gledali državna in evropska tekmovanja. 4. razred, OŠ Nazarje SINIČKA Pod očmi, bela lisa jo krasi, črna glava, kratek kljun, trebušček rumen, rep pa zelen. Le kdo ne poznaje, le kdo ne ve, katera ptičica to je? To je sinička drobna ptička, ki prava je lisička. S prvim soncem poleti, s petjem nas zbudi, potem pa urno pod nebo zleti. Pozimi pa na oknu prosi, da ji zrnja kdo natrosi. Matejajeraj 3.a, OŠ Ljubno ob Savinji BOŽIČKOVO DARILO - ŽOGICA NOGICA Kako prav je, da za božično-novoletni čas poleg daril podarimo našim najmlajšim tudi pravljico, ki zaživi na odru. Slaščice so polizane, igrače pozabljene, kar so videli in slišali pa bodo podoživljali še pa še. Pravljice so večne, nikoli se jih ne naveličamo. Kulturno društvo Ljubno je s sodelovanjem Društva prijateljev mladine v predbožičnem času uprizorilo pravljično igrico Žogica Nogica. Le kdo se je še ne spominja?! Namenjena je bila najmlajšim ob prihodu Božička. V igrici so kot igralci sodelovali učenci in odrasli člani kulturnega društva. Igro je režirala Lenka Kralj. Pravljična igrica je prevzela in navdušila malčke, pa tudi njihove starše, ki jim je vzbudila malce nostalgije. Predstava je bila več kot uspešna. Scena je bila zelo domiselna. Celota je izžarevala pravljični čar. Odlična sta bila dedek in babica s svojima rekvizitoma lajno in bobnom. In na koncu je prišel na oder še dobri Božiček, ki je imel za vsakega malčka polno vrečo z darili. Čeprav, tako se mi je vsaj zdelo, je otroke bolj navdušila igrica, kot pa darila. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, režiserki in organizatorjem, ki ste našim najmlajšim, pa tudi mladim po srcu, pričarali urico igre in glasbe. Z.T. NARAVOSLOVNI TABOR V TOLMINU Ponedeljek, 11. decembra, je bil za nas šestošolce nekaj posebnega. Do Tolmina smo se odpeljali z namenom, da bomo tam bivali pet dni in opravljali različne dejavnosti. Nastanili smo se v dijaškem domu. Ob vstopu nas je prevzela urejenost doma, sob pa se nikakor nismo mogli nagledati. Pouk je bil zelo zanimiv. Že v ponedeljek smo začeli z njim. Učitelja sta poskrbela, da se znamo orientirati v naravi in si postaviti različne ognje. Vsaj nekateri med nami to znamo. Vsi dnevi so potekali enako, le pri pouku smo spoznavali različne stvari. Vstajali smo ob sedmi uri, čez pol ure smo imeli jutranjo telovadbo, kasneje pa zajtrk. Ob pol devetih se je pričel pouk, ki je trajal do enih. Ob pol dveh smo imeli kosilo, nato pa prosti čas do treh. Od treh do šestih je bil spet pouk. Po večerji smo bili do osmih prosti. Morali smo pisati dnevnik. Ob osmih se je začela večerna animacija, ki je trajala do pol desetih. Odšli smo na večerni sprehod, predstavili so nam vodne športe, Tolmin z okolico, izdelovali pa smo tudi čestitke. Šli smo na dva pohoda. Prvi je bil na Kozlov rob ali Grad. Po naporni poti smo uživah v prelepem razgledu na Tolmin. Na Kozlov rob pa se nismo podali le zaradi razgleda, temveč z namenom, da si ogledamo zgodovinsko znamenitost - grad, ki je bil zgrajen pred približno 900 leti. Na drugem pohodu smo si ogledali Tolminska korita. Ta naravna znamenitost nas je tako prevzela, da smo ostali brez besed. Pobliže smo spoznali reki Sočo in Tolminko. Ugotovili smo, da sta zelo mrzli in čisti. Spoznali smo drevesa v gozdu in njihove značilnosti, seveda pa tudi zdravilna zelišča in marsikatero njihovo značilnost. Zelo smo uživali pri predavanju o kajakih, saj smo lahko marsikatero stvar tudi sami preizkusih. Nekoliko slabše smo dekleta igrala odbojko, fantje pa nogomet. Znamo si tudi postaviti iglu in šotor. V petek smo si pri zadnji uri pouka na videokaseti ogledah lepote Posočja in okohce. Ob enih smo se odpeljali proti domu. Veseli in žalostni hkrati. V tednu dni v Tolminu smo postali bogatejši za marsikatera nova spoznanja. Lidija Potočnik 6.a razred OŠ Rečica ob Savinji TABLICA PRIPOVEDUJE Narejena sem iz lesa. Sem kvadratne oblike. Name so pisali s kamenčki. Za brisanje so uporabljali gobico. Včasih sem bila namesto zvezkov. Imel me je vsak učenec. Pisali so številke in abecedo. Bila sem v vsaki torbi. Če me je učenec pustil v kotu, sem bila užaljena. Sedaj so drugačni časi in nisem več v uporabi. Shranjena sem v košari na podstrešju. Matic Benda 3.b razred NARAVOSLOVNI DAN Imeli smo naravoslovni dan. Zgodaj zjutraj smo se odpravili na pot. Najprej smo odšli na Trnovčko brv, od koder smo opazovali reko Savinjo. Nato smo si ogledali še Grušoveljsko strugo. Nazadnje pa smo se počasi odpravili proti Brinjevče-mu kmečkemu mlinu. Mlin so zgradili v daljni preteklosti. Ker ga dolgo niso uporabljali, je počasi začel propadati. Leta 1875 so ga obnovili. Imel je veliko lastnikov. Sedaj je v lasti Brinjevčeve družine, ki zanj lepo skrbi. Mlinar nam je povedal, da je delo mlinarja zelo zahtevno. Na dan zmeljejo 400 kg moke. Po končanem ogledu so nam ponudili še odličen svež kruh iz domače moke. Gospodu mlinarju smo hvaležni, da smo si lahko ogledali mlin in se o njem veliko naučili. Spela Račnik 3.b razred ZIMSKA Za jesenjo bo zima prišla, nasula bo dosti snega, naravo bo v sneg in led oklenila, otroke na bele poljane zvabila. Mraz bo ušesa, nosove in lička rdeče pobarval, zvečer jim bo toplota iz peči zaprla utrujene oči. Uroš Krejan 4.a razred STRAŠNO STRAŠNA NOČ Strah je zelo strašen, čeprav odrasli pravijo, da je znotraj votel, okoli ga pa nič ni. Bilo je nekega dne, ko je že nastopila noč. Ležala sem v postelji, samo malo je manjkalo, pa bi za- spala. A zmotilo me je škripanje v omarah. Mislila sem, da je vlomilec vdrl v hišo. Otrpnila sem. Oblil me je mrzel pot. Srce mi je tolklo kot bi bilo iz kamna. Zaspala sem. V sanjah je prišla k meni zeleno modra pošast. Komaj sem še dihala. Zbudila sem se in odhitela v kopalnico. Spila sem malo vode in opazila, da se že dani. Vsega je bilo konec. Moj strašni strah je počasi izginil, saj sem ga premagala. Nič več se ga nisem bala. Sedaj ne pride k meni skoraj nikoli več. Mislim, da je vsakega bilo kdaj strah. Nekateri premagajo strah zelo ravnodušno, drugi pa tako kot jaz. Ana Skončnik 4.b razred OKNO Za mizo sedim, svinčnik v roki držim, skozi okno strmim, rime v glavo ne dobim. So se polkna zaprla, pogled mi zastrla, se tema je naredila, se rima je skrila. Simon Brezovnik 4.a razred DOMAČA NA(D)LOGA Rad bi risal, ne pa pesmi pisal. Rad bi pel, svinčnika ne bi vrtel. Rad bi bil vaš prijatelj, ne pa slavni pisatelj. Za nas fante je žoga, ne pa domača naloga. Luka Potočnik, 4.b razred NOGOMETNA Kadar je vreme O.K. hitro naloga, kosilo naprej, nato pa z žogo na igrišče hitim, da čim več golov v mrežo spustim. Domov se vrnem šele zvečer, saj z družbo uživam rad venomer. Jernej Štorgelj 4.b razred Ureja: Gloria I Tokrat sem pripravila čisto poseben, še praznično obarvan glasbeni kotiček, v katerem vam bodo nekateri glasbeni izvajalci zaupali svoje želje za leto 2001. Naj se vsem drugim željam pridruži še moja: vse na-jlepše in najboljše, veliko dobre glasbe in Prijetnega branja! KINGSTON: Kaj bi rekel? Naj se vam izpolnijo vse želje! Skratka, v naslednjem letu čim več uspeha, zadovoljstva ter sreče, predvsem pa - pazite na korake! JAN PLESTENJAK: Klub temu. da sem glasbenik, vam želim čim več tihih, lepih trenutkov. Ko ste sami s sabo ali z nekom, ki ga imate še posebej radi. OTO PESTNER: Pravijo, da smo bili nekateri nekoliko nestrpni in smo malce pohiteli z oznanjanjem novega tisočletja. Nič zato -mogoče pa smo le Pripravili teren za nova razmišljanja o dobri glasbi, pozitivnih razmišljanjih in kreativnosti v zvezi z njo. Tudi moja osebna razmišljanja so naravnana v to smer. Zato želim vsem ljudem dobre volje čim več sreče, uspehov, dobro izpeljanih projektov in čim več pozitivnega mišljenja. Znebimo se tiste »lepe« slovenske navade - »faušije« - in si raje pomagajmo ter sodelujmo še naprej. Srečno 200! vam iz srca voščim! NATALIJA KOLŠEK: Naj vam bosta v letu 2001 zdravje in sreča podeljena. Privoščite si tudi kakšen nekalorični priboljšek. ZMAJI: Za nami je še eno uspešno glasbeno leto. V tem česu smo posneli promocijsko kaseto, ki jo lahko dobite na vseh naših »špiiih«. Zamenjali smo kitarista Izdaj se po strunah sprehaja Samo RajgL) in mnogo igrali. Predvsem smo ponosni na sodelovanje z Natalijo Verboten. Skupaj smo preko leta prekrižarili širno Slovenijo. Ravno v teh dneh nas lahko gledate na novoletnem videomehu, ki ga predvaja UTU, in na programu TU3. Uspešno leto smo končali s silvestrovanjem ter novoletnim Plesom v zdravilišču Radenci. Zdaj pa ho-ruk v novo glasbeno leto! Usem bralcem Savinjskih novic, še posebno bralcem glasbenega kotička Ej, pa želimo Nejc, Lojz, Miran, Samo in Matei veliko dobre glasbe in zabav ftudi z ZmaiiJ! WERNER: Usem želim srečno novo leto, veliko miru v srcih. »Za ljubezen« je naslov moje zadnje plošče in namenoma je takšen. Le-te namreč želim tudi vsem nam kar največ. Alenka Werner Kingston Mednarodni rokometni sodniški par Darko Repenšek - Janko Požežnik Uspešno po stopinjah Juga in Jegliča Darko Repenšek in Janko Požežnik, mednarodna rokometna sodnika, zanesljivo stopata po stopinjah doslej najuspešnejšega slovenskega sodniškega para Jug-Jeglič. To sta nazadnje prepričljivo dokazala na evropskem prvenstvu za ženske, ki je potekalo decembra v Romuniji. Pred odhodom na omenjeno rokometno manifestacijo sta Repenšek in Požežnik od 14. do 20. novembra sodila na lani najmočnejšem mednarodnem ženskem rokometnem turnirju v romunskem mestu Kluz, imenovanem Euro Carpati Trophy, kjer so se zbrali vsi sodniški pari, nominirani za sojenje na EP. Ob sojenju tekem so opravili vsa fizična, psihološka in strokovna testiranja, ki sta jih naša sodnika opravila brez težav. Težave so se pripetile edino na poti v Kluz, ko so Požežnika na letališču v Bukarešti zaradi domnevno ponarejenega potnega lista priprli. Po posredovanju najvišjih predstavnikov Rokometne zveze Slovenije in države je bil Janko po šestih urah čakanja vendarle izpuščen in ni zamudil nič pomembnega. Po vrnitvi domov sta 3. decembra Repenšek in Požežnik v Mi-halovcih sodila še kvalifikacijsko tekmo za žensko svetovno prvenstvo 2001 Slovaška : Grčija, nato pa sta odpotovala nazaj v Romunijo, kjer sta bila na evropskem ženskem prvenstvu določena za sojenje v skupini B. V tej skupini, ki je bila bistveno močnejša od skupine A, so igrale reprezentance Danske, Romunije, Norveške, Makedonije, Ukrajine in Belorusije. Njuna prva tekma je bila Ukrajina : Norveška, ki se je končala z neodločenim rezultatom 24:24, nato pa sta sodila tekmo med Belorusijo in Makedonijo, ki se je prav tako končala brez zmagovalca 27:27. Tretja tekma je bila po besedah Darka Repenš-ka izjemno doživetje, saj sta delila pravico domačinkam in olimpijskim prvakinjam Dankam, ki so tokrat nastopile s pomlajeno reprezentanco. Zmagale so Romunke s 33:26. Zaradi kvalitetnega sojenja sta bila Repenšek in Požežnik nominirana za sojenje polfinalne tekme med Rusijo in Ukrajino, Janko Požežnik in Darko Repenšek pred sojenjem ene od tekem v Bukarešti ga vrha, da se v slovenski rokometni organizaciji dela temeljito in strokovno. Po božično-novoletnem počitku čaka Repenška in Požežnika že čez nekaj dni, točneje 17. januarja, kvalifikacijska tekma za moško evropsko prvenstvo 2002 med Bolgarijo in Slovaško. Tekma bo v bolgarskem mestu Varna. Drugo nedeljo v februarju pa bosta sodila tekmo lige prvakinj med nemško ekipo Lützellinden in norveškimi prvakinjami Baekkelagets BK. Franci Kotnik kar je bil po dosežku Juga in Jegliča na Portugalskem leta 1994 največji uspeh slovenskega rokometnega sodniškega para. Pred tekmo sta bila opozorjena na nacionalni naboj, ki vlada med omenjenima državama, saj želi biti Ukrajina tudi na športnem področju enakovredna svoji sosedi, obe polfinalni tekmi pa sta bili izjemno pomembni, saj se zmagovalca avtomatsko uvrstita ne samo v finale ampak tudi na svetovno prvenstvo in olimpijske igre, medtem ko se morata poraženca pomeriti za peto mesto, ki prav tako pelje na obe omenjeni manifestaciji. Darko Repenšek in Janko Požežnik sta polfinale odsodila odlično in bila za nastop pohvaljena s strani najvidnejših predstavnikov evropske in svetovne rokometne zveze. To jima je bilo na nek način potrdilo, da sodita vrhunsko, medtem ko sta na domači rokometni sceni večkrat deležna neupravičenih kritik s strani različnih “strokovnjakov«. »Romunija je sicer za naše po-j me revna dežela, vendar j e bilo evropsko prvenstvo organizirano na visokem nivoju in je potekalo povsem brez težav ali incidentov,« je povedal Darko Repenšek, ki je vesel tudi priznanja evropskega sodniške- Gornji Grad Šahovsko prvenstvo Dvanajst šahistov iz Bočne, Gornjega Gradu in po en predstavnik iz Lenarta in Dola se je udeležilo občinskega prvenstva v šahu. Organizatorji, ŠD Veterani, so tekmovanje izvedli po uveljavljenem švicarskem sistemu. Drugič zapored si je zmago priigral Bojan Mehtig pred Rafkom Žerovnikom in Edijem Stradovnikom, za pravilnost tekmovanja pa je skrbel šahovski sodnik Marjan Knapič. Savinjčan Pikado liga V vodstvu Tribuč iz Mozirja Po sedmih krogih pikado lige občin Nazarje in Mozirje, v disciplini »301 masters out«, je v vodstvu ekipa Tribuč pred krajevnim rivalom, okrepčevalnico Gams, tretje mesto pa drži prva ekipa Moto bara Vovk iz Varpolja. Prav te ekipe bodo, po rezultatih sodeč, krojile tudi končno razvrstitev na vrhu. Rezultati 6. kroga, 14. decembra: Moto Bar Vovk (1) : Moto Bar Vovk (2) 2:0, Erbo Nazarje : Tribuč Mozirje 0:2, Bar Vijolica : Okrepčevalnica Coplan - neodigrano, Piskerc Kokarje : Trsat Prihova 2:0, prosta ekipa - Gams Mozirje. Rezultati 7. kroga 21. decembra: Moto Bar Vovk (2) : Piskerc Kokarje 0:2, Okrepčevalnica Coplan : Tribuč Mozirje 0:2, Trsat Prihova : Moto Bar Vovk (1) 0:2, Gams Mozirje : Erbo Nazarje 2:0, prosta ekipa-Bar Vijolica. Lestvica po 7. krogu: 1. Tribuč Mozirje 14, 2. Gams Mozirje 12,3. Moto Bar Vovk (1) 10, 4. Erbo Nazarje 6, 5. Moto Bar Vovk (2) 4, 6. Piskerc Kokarje 4, 7. Trsat Prihova 2,8. Okrepčevalnica Coplan 2,9-Bar Vijolica 0. Franjo Pukart Kajakaštvo 6. novoletni spust po Savinji Zadnji dan božično-novoletnih praznikov so se v Strugah zbrali največji kajakaški navdušenci iz Šaleške in Savinjske doline na zdaj že tradicionalnem novoletnem spustu po Savinji, letos že šestem po vrsti. Po obveznem »gasilskem posnetku« skupaj s svojimi plovili, ob nekoliko začudenih pogledih naključnih opazovalcev in šilčku žganja proti prehladu, so kajakaši odpluli po mrzli reki. »Flota« je štela devet kajakašev dveh generacij, precej številno spremstvo na suhem pa jih je navdušeno pozdravljalo. Starejši, s pionirjem čolnarjenja vdolini Borutom Korunom na čelu, so dostojanstveno premagovali brzice, medtem ko se mlajšim ni nikamor mudilo. Uganjali so norčije in izvajali razne rodeo prvine oziroma prevračali kozolce, če se izrazim malce nestrokovno. Boštjan, ki je prvi »šel gledat ribe« (kajakaški izraz za prevračanje), je bil deležen bučnega aplavza in odobravanja spremstva na suhem in sovoznikov na vodi. Spremljevalci smo sledili kajakašem po cesti, se ustavljali in vneto fotografirali nekateri celo brez filma, kot se je izkazalo pozneje. Pri »apnenci«, kjer se je spust končal, je nekoliko prezeble ali bolje rečeno ohlajene kajakaše pričakal Jože z zakurjenim ognjem. Obljubil jim ga je lansko leto, ko je videl, da jih le nekoliko trese. Obljubo je k sreči držal, kajti spremstvo s suhimi oblačili je zamujalo. Ob sproščenem pogovoru, šalah in prepevanju ob ognju je čas kar prehitro minil. Akterji in spremljevalci smo dobili spominske majice in se razšli z zagotovilom, da se znova vidimo čez leto dni, vendar skoraj zagotovo že prej, takoj ko se zima poslovi od reke. Avgust Robnik Gornji Grad Končno športno igrišče? Spodobno igrišče je nekajletna želja ljubiteljev športa in rekreacije v gornjegrajskem predelu. Po številnih obljubah in tudi zapletih vse kaže, da bo gradnja objekta vendarle končana do konca letošnje pomladi. Priprave za začetek gradnje so pri kraju, gradbišče z izvajalci so tudi že označili, seveda pa je gradnja v veliki meri odvisna od vremena. Naložbo naj bi končali do občin- vrednost investicije 35 milijonov skega praznika, zagotovljena bodo igrišča za igre z žogo, odbojko na mivki, tekaška proga in naprave za met krogle in skoke. Vse skupaj naj bi zaokrožila manjša arena z razsvetljavo. Okvirno bodo zagotovili iz državnega in občinskega proračuna, športna zveza pa že nekaj let namensko varčuje sredstva za investicijske naložbe. Savinjčan Odbojkarska liga Velenje Rezultati 4. kola: Technosoft ODV : Gorenje 0:2 (20:25,17:25), Knapi : ŠD Mozirje 1:2 (25:17,19:25,8:15), TEŠ : Premogovnik 2:0 (26:24,25:18), Siromačeki - prosti. Rezultati5.kola:Knapi:TEŠ 2:1 (23:25,26:24,17:15), Gorenje: ŠD Mozirje 0:2 (22:25, 20:25), Siromačeki : Technosoft ODV 1:2 (17:25, 27:25,13:15), Premogovnik - prost. Lestvica po 5- kolu: 1. Knapi 11 (+23), 2. TEŠ 9 (+32), 3- ŠD Mozirje 9 (+27), 4. Siromačeki 6 (-11), 5. Gorenje 4 (-10), 6. Premogovnik 3 (-19), 7. Technosoft ODV 3 (44). Akcija revije Viva, lokalnih in komercialnih radijskih postaj ter lokalnih časopisov Moj zdravnik Leto je naokoli in revija Viva je v sodelovanju z lokalnimi in komercialnimi radijskimi postajami ter lokalnimi časopisi (med slednjimi so drugič zapored tudi Savinjske novice) znova začela z akcijo Moj zdravnik. Laskavo priznanje so doslej prejeli: leta 1997 Franc Novak iz Zagorja, leta 1998 Tatjana Gazvoda iz Novega Mesta, leta 1999 Mila Saftič iz Ptuja in leta 2000 Drenka Jovanovič Gračak iz Zreč. Navedeni zdravniki so prejeli omenjeno priznanje, ker so bili bralci in radijski poslušalci prepričani, da so prijazni in potrpežljivi, ker znajo poslušati in tudi slišati, ker jim je vseeno, kdaj je noč in kdaj je dan, ker ne zaprejo vrat svoje ordinacije niti takrat, ko je konec urnika, in ker so predvsem - ljudje. Letos je na predlog glasovalcev organizator uvedel pomembno spremembo, na osnovi katere boste glasovali za: - mojo družinsko zdravnico ali zdravnika, - mojo ginekologinjo ali ginekologa, - mojo pediatrinjo ali pediatra. Akcija Moj zdravnik 2001 poteka pod nadzorom strokovne komisije, ki jo vodi prim. Drago Demšar, dr. med., in traja od 5. januarja do 30. marca 2001. Zaključena bo s svečano prireditvijo na predvečer svetovnega dneva zdravja 6. aprila, ko bodo podeljena vsa tri priznanja. Kako glasujete? Tako da izpolnite kupon v Savinjskih novicah in ga pošljete na naš naslov. Glasujete lahko za družinsko zdravnico ali zdravnika, ginekologinjo ali ginekologa, pediatrinjo ali pediatra. Torej za enega zdravnika, za dva ali za vse tri! In zakaj v akciji sodelujejo Savinjske novice? Predvsem zato, ker smo v uredništvu prepričani, da so tudi v Zgornji Savinjski dolini zdravnice in zdravniki, ki si zaslužijo priznanje »moj zdravnik«. Z objavljanjem kuponov vam, spoštovane bralke in bralci, dajemo možnost, da glasujete za »vašega« zdravnika 2001. Vabimo vas k sodelovanju v čim večjem številu! Kupone pošljite do ponedeljka, 22. januarja 2001, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik Glasujem za Mojo družinsko zdravnico ali Mojo ginekologinjo ali ginekologa' Mojo pediatrinjo ali pediatra '• ' -rr+ JT DS Igla - lučka lepotica - kdo je tebe rešil? Naš prijatelj Gusti Breznik me je že davno tega spomnil na “usodo" Igle - skale v soteski Savinje proti Solčavi. Dobro se vsega spominjam, pa bom kratko opisala to veliko dejanje. Povrnila se bom šestdeset let nazaj v leto 1940/41 v hude čase, ko je v zraku že bilo čutiti dim smodnika - bližala se je druga svetovna vojna. V našem kraju, blizu državne meje, so se že kar nekaj časa nahajale manjše vojaške enote. Enkrat v spomladanskem času leta 1940 je bila “menjava”. Pojavila se je večja stalna enota, kateri je poveljeval poročnik Ljubiša Perunovič, doma iz Nikšiča v Črni Gori. Bil je postaven, mlad mož, velik ne le po svojem stasu, ampak tudi po svojem srcu. Bil je ljubitelj planin, narave, zato se je v tem kraju dobro počutil. Imel je svoje prijatelje, ki so ga sprejeli in spoštovali. Nekateri so ga celo kar po domače klicali “Čmogorc”. Ljudem vojaštvo ni bilo v napoto. Prisotna sta bila le strah in negotovost, ki se je čedalje bolj večala, prav tako kot delež vojske. Vas je bilakonecleta 1940 “polna”, tako da ležišč že skoraj ni bilo možno dobiti. Vojska je vršila ukaze, ki so jih dobivali iz svoje glavne komande. V začetku leta 1941 je prišelstrogo varovan vojaški ukaz - “ Igla mora biti minirana, pripravljena za razstrelitev”. Poveljnik Perunovič je ta prvi ukaz izpolnil, kajti višji oficirji so se v tem času pogostokrat pojavili-verjetno v preverjanje izpolnjenih nalog. Nato je vse nekako obstalo in prebivalci so se dobro zavedali, da so žalostni časi pred vrati. Ljubiša je bil dober prijatelj moje pokojne sestre Mime insamo njej je zaupal strogo varovano vojaško skrivnost o Igli in vsebino novega ukaza, ki ga je prejel in katerega datum je bil že določen - “ Igla se naj razstreli in sledi naj popolni vojaški umik!” Preden sta se poslovila pa ji je dejal: “Veš Mirna, Igle, take lepote ne morem uničiti, to je kakor bi uničil moj Lovčen. Nemci bodo vseeno vkorakali”, in izdal je svoj ukaz... Odstranili so vso pripravljeno municijo in tako je mlad poveljnik ohranil našo Iglo. Nekateri starejši Lučani se tega dogodka gotovo še spominjajo, najbolje pa seveda Gusti, kateremu je sestra vse zaupala. Ljubiša se je kasneje (avgusta 1945) oglasil iz rodnega Nikšiča in opisal vrsto hudih težav, ki so ga pestile. Temu pismu so sledila še mnoga, katere imam tudi shranjena. Dodala bi še kratek opis “ naključja”. Skoraj pred dvajsetimi leti so lučki gozdarji 24.9.1981 odlično organizirali večdnevni izlet po takratni domovini, kamor sem bila tudi sama povabljena (to je dolga in lepa zgodba). Tretji dan smo dospeli vČmoGoro,kjer smo si ogledali mnogo zgodovinskih znamenitosti. Postali smo tudi ob vznožju Lovčena, gore visoke 1749 m, kjer se na vrhu nahajata narodni parie in mavzolej Petra II. Petroviča Njegoša - vladarja in pesnika (znan je njegov ep Gorski venec, ki je preveden v več jezikov). Njegoši so bdi rodbina črnogorskih vladarjev. Proti vrhu Lovčena vodijo dobro speljane dolge, široke skalne stopnice. Nekaj se jih je takoj podalo proti vrhu, nekateri so se odločili, da ostanejo spodaj, v bližnjem paricu. Bila sem vljudno opozorjena, da naj se ne podam v višino (bila sem najstarejša udeleženka izleta). Za nekaj trenutkov sem res ostala sama ob vznožju stopnišča in gledala še zadnje, ki so začeli to pot. Naenkrat me je obdal čuden občutek, ki ga imam še danes v spominu, a ga ne morem opisati. Bilo je kot, da bi mi vsi dobri bogovi zašepetali: “Pojdi”, saj sem v hipu sama stopila na prvo skalno stopnico in se pričela vzpenjati. Brez težav dospem na vrh. Obstanem, ostrmim in občudujem vso lepoto, ki me obdaja. Potem se srečamo z ostalimi, z Guštinom, njegovo sedaj že pokojno, takrat še čilo in zdravo ženo Hedo. Spomnili smo se ljubiša, katerega dolgo ni bilo več na tem svetu in njegovih besed, ki jih je pred vojno izrekel in šele takrat smo resnično doumeli, kaj nam je želel povedati. Olga Šiljar Krnica 13, Luče Rezime nekega spomina - nostalgija Človeku se kar pogosto takole primeri, kakor bom v tej, da rečem spominski drobtinici opisal, zabeležil, rezimiral z željo, da bi kaj otel pozabi. Rad se precej gibam, kolesarim kot meni enaki številni tukajšnji upokojenci. Ob tem se srečujem s kar številnimi ljudmi in v zvezi z njimi ml prihajajo, se obujajo nešteti, davno doživeti a ohranjeni lepi spomini... Tu želim zabeležiti par takih spominskih drobcev. Na primer, ko sem se lani poleti vozil s kolesom mimo stare osnovne šole na Brdcah vMozirju (ob njej je še enastara mala hiška, ki je bila v sestavu te šole), sem se srečal s sprehajalcem, sokrajanom, upokojencem g. Ivanom Zupanom. Na otroškem vozičku je pred seboj vozil svojega vnuka in nekako otožno pogledoval k tisti stari hiški ob šoli. Vem, tam je bil njegov prvi dom. Tam je preživel z mamo in bratom svoje otroštvo, mladost, odraščanje. Med vožnjo, v hipnem srečanju, sem mu rekel: »Tu je pa vaš spomin na prvi dom!« On mi je odgovoril: »Tako, tako, natanko tako!« in je nadaljeval svojo pot ter se še oziral, pogledoval tja gori k hiški... Omenjeni g. Ivan je bil njega dni dolgoletni uspešni direktor največjega gostin-sko-turističnega podjetja Turist v Zgornji Savinjski dolini s sedežem v Nazarjah. Ko je tiste čase obiskal našo dolino takratni predsednik še skupne države Jugoslavije Josip Broz Tito, ga je g. Ivan Zupan kot predstavnik firme Thrist sprejel v hotelu Turist v Mozirju in ga pogostil. Jaz pa sem ga - Tita - tedaj med ostalimi policisti (miličniki) varoval, čuval, stražil... Mimogrede naj omenim, da sem tedaj imel v sosednjem Šoštanju vNapotnikovi galeriji svojo samostojno likovno postavitev (razstavo) ljubiteljskih del -cvetličnih motivov. Ja in tedaj je bilo po protokolu programirano, predvideno, določeno, da bi si naj to mojo likovno postavitev ogledal tudi Tito in sprejel eno od tam postavljenih likovnih del. Tisto moje likovno delo je bilo zato tudi že v javnih medijih - tisku objavljeno, priobčeno (Delo RTV priloga, tednik TV-15, tednik Šaleški rudar). Na dan obiska predsednika Tita na tukajšnjem območju doline pa je bil program potovanja zožen, skrčen, se ve, da je s tem to odpadlo. Zanimivo v zvezi s tem je bilo tudi to, da je za to mojo likovno postavitev Napotnik-ova galerija v Šoštanju dobila od notranjega ministrstva republike Slovenije pisno diplomo, priznanje, zahvalo... Mene kot avtorja tistih likovnih del in njihovega sodelavca organov za notranje zadeve pa so, da rečem spregledali, prezrli, pozabili, skratka me povsem ignorirali... Mi nič dali. No, zanimivo na primer je tudi tole, če dodam za vložek k tej vsebini, ko je spomladi v letu 2000 bil na obisku v Mozirju predsednik državnega zbora R Slovenije dr. Janez Podobnik, da seje za javne medije dal ovekovečiti - fotografirati prav ob moji likovni podobi cvetličnih motivov, ki je stalno izobešena v občinski knjižnici v Mozirju. Bogve, morda pa mu je, dr. Podobniku, prišla na ušesa ali celo pred oči katera od vsebin mojih daritvenih likovnih postavitev ali pa katero od mojih kritičnih pisem, ki so bila objavljena v zadnjih letih v tisku v rubrikah Pisma bralcev, odmevi, mnenja itd. (Delo, Večer, Novi tednik itd., tudi Savinjske novice). Za trenutek se vrnem še na začetek, ko sem omenil g. Ivana. Namreč njegova mati, spoštovana ga. Marj eta Zupan, žal že pokojna, o njej vse najlepše, je bila tudi moja sodelavka, snažilka na policijski postaji (milici), kjer sem služboval, v Mozirju. Še več. Bila je skrbna, vestna in je vzorno skrbela tudi za čistočo in urejenost perila, oblačil, posteljnine itd. za nas, tedanje fante - policiste, ko še nismo imeli svojih družin. Za tiste, ki smo svoje matere izgubili že v otroštvu, pa je bila kakor njih nadomestilo... Mar ni lepo, čudovito, z besedami težko popisljivo, ko človek ob takem hipnem srečanju z drugim obudi in znova ob spominu podoživlja čudovit drobec iz že davno minulega... In tedaj začutim, da je vredno, da ta lepota ne bi šla prehitro v pozab. Zato jo zabeležim. Z najboljšimi željami. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje PRETEP PO ZABAVI Na policijski postaji se je 17. decembra zvečer oglasil J.S. iz Kokarij In dežurnemu policistu povedal, da gaje fizično napadel P.K. Vročekrvneža, oba iz Kokarij, sta si skočila v lase na zabavi po otvoritvi obnovljenega mostu, oba pa sta pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. TATVINA OLEANDRA V času med 20. in 22. decembrom je neznani storilec iz vrta lastnika M.R. v Mozirju izruval in odtujil grmovnico oleandra. Lastnika je oškodoval za okoli 6.000 tolarjev. “POZABIL” PLAČATI BENCIN Z bencinskega servisa v Mozirju so delavci 23. decembra popoldan sporočili, da je neznani voznik osebnega avtomobila znamke mitsubishi okoli 13. ure natočil gorivo in ga nato “pozabil” plačati. Iznajdljivca policijain-tenzivno išče. ZNESEL SE JE NAD PANOJEM V božični noči je neznanec na bencinskem servisu v Nazarjah s kamnom razbil plastični reklamni pano, ki je bil zunaj na hladilniku. Podjetje Savinja je s tem dejanjem oškodoval za okoli 20.000 tolarjev. PREDNOVOLETNA SEČNJA Občan iz Sp. Pobrežij je 27. decembra popoldan prijavil dežurnemu na policijski postaji, da mu je 51-letni S.J. iz Kokarij na Zg. Pobrežjah v gozdu posekal devet smrekovih in tri borova drevesa. Le-ta je po poseku seveda tudi odtujil. OBVESTILO Policijska postaja Mozirje obvešča bralce Savinjskih novic, da ženska stara okoli 50 let na našem območju prodaja različne barvne tablete neznanega proizvajalca, kijih ponuja predvsem starejšim občanom. Tablete prodaja po različnih cenah, tudi do višine 30. 000,00 sit, prodaja pa jih predvsem v času, ko starejši ljudje prejmejo pokojnine. V kolikor ta ženska, poleg katere je navadno tudi moški neznanega opisa, naleti na mlajše ljudi, le-tem prodaja kozmetiko in čistila. Ženska uporablja daljše vozilo (po vsej verjetnosti Volkswagen passat karavan), bele barve, celjskega registrskega območja. Ker policisti sumijo, da ženska od strank izvablja denar na goljufiv način, bralce prosijo in vabijo, da se v kolikor so bili sami kupci takšnih tablet in s tem žrtve kaznivega dejanja goljufije, ali glede omenjene zadeve karkoli vedo, zglasijo na Policijsko postajo Mozirje. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in dedija Rajka VAJDA 29.8.1939-26.12.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Domači Ko na nebu nekaj zvezdicje svetilo, je tebi, draga mama, življenje za vedno ugasnilo. Odšla si brez slovesa, niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala. Neusmiljena usoda te je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Marije SEDMAK iz Luč 8.8.1909-29.12.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. V SPOMIN Ivanu UGOVSKU Minilo je žepet let, odkar več tebe ni na svet. Vseskozi si garal, a žal v nekaterih srcih žepozabljen si postal. Na nagrobniku tvojem še imena ni, v spomin ti rožica ne cveti. Tvoji brata in sestri Samo smrt svobode zor je: v nji spet najdeš, kar si ljubil, večnosti ti vrne morje, kar si ljubil in izgubil. (A. Gradnik) V SPOMIN 9. januarja mineva eno leto, kar si nas zapustil dragi mož, oče in dedi Ernest ŠPEH Vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, hvala. Vsi njegovi Odšel si tiho, nemo, brez besed in brez smehljaja, brez solza in vzdiha, tako zvečer ugasne zarja tiha... V SPOMIN 9. januarja 2001 je minilo leto dni, odkar nas je zapustil Ivan PRAZNIK 1920-2000 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu. Vsi njegovi Naročniki SN imajo 15% POPUSTA PRI ZAHVALAH IN • V 'Si dèi.!;' MALIH OGLASIH Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Marije ZABREZNIK iz Spodnji Kraš 6.10.1919-25.12.2000 Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, svete maše in sveče ter se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Žalujoči mož, sin in hčerka z družinami Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila seje z zvezdami posuta v očeh tvojih dragih, vseh, ki si ljubil jih nekoč. V SPOMIN ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče Frančiške PEVC p. d. Kukčeve mame iz Melis se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste je pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, podarili sveče ter darovali za svete maše. Hvala gospodu župniku Vratanarju za opravljen obred, gospodu Francu Trbovšku za poslovilne besede ter pevcem in gasilcem. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Alojz FUŽIR p. d. Polički Alojz - Očka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v trenutkih bolečine pomagali, izrekli tolažilne besede in ga pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi dr. Kelemenu, ki je v času njegove bolezni vedno nesebično pomagal. Domači Že leto dni te zemlja krije, v gomili tiho mimo spiš, srce ljubeče več ne bije, v mislih naših večno še živiš. V SPOMIN Viktorju KOLENCU 22. januarja mineva 1 leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Na god sv. Antona Padovanskega bo minilo pet let, odkar te je Bog poklical k sebi. Vedno se te spominjamo vsi, ki smo te imeli radi. Vsem pa, ki obiščete njegov grob in se ga s hvaležnostjo spominjate, hvala. Vsi njegovi Jožef RIHTER iz Nove Štifte Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižgano svečo postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Leto dni Te ni, v srcu in spominu, ki boli, še vedno si. V SPOMIN Jerci PLESNIK POZINEK Boleč je spomin na 5. januar 2000, ko je prenehalo biti Tvoje plemenito srce. Hvala vsem, ki se je spomnite z lepo mislijo, prižgano svečko in šopkom rož. Mož Ivan Pozinek Človekovo življenjeje podobno samotnemu popotniku v snegu. Pred njim ni ničesar, za njim samo stopinje... A. Grabar ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, ata in pradeda Karla - Draga ANTLOGA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih osebno ali s pisnimi izrazi sožalja lajšali bolečino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot in grob obložili s toliko lepega cvetja. Iskrena zahvala za besede slovesa govornikom ZZB NOV Žalec in Društva partizanskih kurirjev za Štajersko, Odbora skupnosti borcev 4. brigade VDV partizanskih kurirjev Slovenije ter Mestne skupnosti Žalec, praporščakom, pevcem Savinjskega okteta in vsem, ki ste pripravili pokojniku v čast žalno sejo. Žena Hermina in hčeri Tanja ter Dragica z družinama POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 Odšla si tiho, brez besed in zapustila globoko žalost in praznino v naših srcih. ZAHVALA ob boleči in mnogo prezgodnji smrti drage žene, mame, babice in prababice Elizabete FALE Jakobčeve Lize iz Gornjega Grada 8.II.I926-29.12.2000 Zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem in sorodnikom za darovane sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Vladu Župančiču in gospodu Janezu Potočniku, pevcem, govornikom in nosilcem zastave. Žalujoči vsi njeni Molitev, trdo delo in poštenje, Vaše je bilo življenje. Za zgled in ljubezen milo, Vam dal Bog večno bo plačilo. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Marije KOROŠEC iz Lepe Njive 2.I.I902 - 26.12.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo obiskovali, nam pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za lep obred, pevcem in gospodu Gračnerju za govor. Hvala tudi dr. Butu in patronažni sestri Sonji, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni VETERINARSKO DEŽURSTVO Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Veterinarska postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933- Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00 - NOVA telefonska številka. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 5831-910 - Nazarje, 5702-118 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. ••••••••••••••••••••••••••••a« MATIČNA KRONIKA ZA MESEC DECEMBER 2000 ROJSTVA: Rodilo se je 12 deklic in 14 dečkov. POROKE: Damjan Jurjovec iz Radmirja in Alenka Bind iz Radmirja. SMRTI: Franc Mliner iz Primoža pri Ljubnem, Janez Voler iz Podveže, Marija Mlačnik iz Krnice, Janez Kaker iz Krnice, Olga Bergles iz Florjana pri Gornjem Gradu, Rok Štiftar iz Podolševe, Marija Korošec iz Lepe Njive, Alojz Fužir iz Ljubije, Frančiška Pevc iz Radmirja, Alojz Šimenc iz Rečice ob Savinji, Ivan Šporin iz Spodnjih Kraš. Osnovna šola Nazarje Zadrečka 37 3331 Nazarje RAZPISUJE DELOVNI MESTI: - SNAŽILKA za NEDOLOČEN ČAS s polnim delovnim časom, začetek dela 1.2.2001. - SNAŽILKA za DOLOČEN ČAS s polnim delovnim časom, začetek dela 1.4.2001. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. KINO MOZIRJE 13./14.1.2001 DOBRE MRHE - romantična komedija Režija: David McNelly Vloge: Piper Perabo, Adam Garcia, John Goodman, Maria Bello Obdarjena s čudovitim glasom se 21-ictna Violet Sanford odpravi v New York, da bi postala glasbenica oziroma pisateljica glasbe za druge izvajalce. Z materino kitaro v roki in zvrhano mero idealizma in poguma se kmalu sooči s trp kostjo zavračanj. To jo pripelje do zaposlitve v baru Koyote Ugly. Ta lokal je dobro obiskan predvsem zaradi zapeljivih točajk, imenovanih dobre mrhe. Violet po začetnih težavah uspe postati dobra točajka in občasno tudi zapoje. Vendar vanjo verjame le njen fant Kevin, ki ji uredi tudi prvi javni nastop... 20./21.1.2001 PORNO FILM - komedija Režija: Damjan Kozole Vloge: Matjaž Latin, Nalia Danilova, Primož Petkovšek, Roberto Magnifico Carli dela kot aranžer izložb. Po naključju se znajde sredi nesrečne izterjave dolgov in ko še isti dan postane režiser prvega slovenskega porno filma. Kot strokovnjaka za pomo filme ima ob sebi Johna, ki ima na robu mesta ilegalno javno hišo. Za ženske vloge mu ponudi svoja dekleta, moške vloge pa naj bi odigrali sami. V posle se vmešava Črnogorec, ki je pobegnil iz zapora... Film je zmagovalec letošnjega festivala filma v Portorožu! PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.00 URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE IZREDNO: PETEK 12.1 OB 20h in SOBOTO 13.1. OB 17 h VESOIJSKI KAVBOJI - zn/fant. triler Režija: Clint Eastwood Vloge: Clint Eastwood, Tommy Lee Jones, James Gardner, Donald Sutherland Skupino Dedal so leta 1958 sestavljali najdrznejši vojaški piloti, ki so imeli eno življenjsko željo: poleteti v vesolje. Ker pa je ta čast pripadla šimpanzu, so se upokojili. Toda štirideset let za tem jih svet zopet potrebuje. Popraviti je treba ruski satelit ikon, a to zmore le legendarni član Dedala Frank Corvin. Frank pa sprejme to nalogo le pod pogojem, da gredo z njim tudi ostali trije člani skupine Dedal... 13 /14.1.2001 JAKE, BRAIN IN ANNA - romantična komedija Režija: Edward Norton Vloge: Ben Stiller, Edward Norton, Jenna Elfman Zgodba temelji na iskrenem prijateljstvu, ki se je spletlo med Jakeom, Brianom in Anno že v rosnih otroških letih in ni popustilo navkljub ločitvi, ko se je Ann preselila v Kalifornijo. Fanta odrasteta v moža in postaneta priljubljena in privlačna dušna pastirja. Zdi se, da je njuno prijateljstvo z leti dozorevanja postalo še močnejše. Dokler sc ni v New York vrnila Ana, kot mlada, lepa in uspešna poslovna ženska... IZREDNO: PETEK 19.1 OB 20h in SOBOTO 20.1. OB 17h GRINCH - družinska komedija Režija: Ron Howard Vloge: Jim Carrey, Jeffrey Tambor Grinch je čudno bitje, drugačno od ostalih, ki živi osamljeno nekje v gorah in strašno sovraži božične praznike. Tokrat se odloči, da bo ukradel Božička in praznikov letos ne bo. Bo uspel v svoji kruti nameri in prizadel vse otroke sveta? 20./21.1.2001 VROČA UNIJA-triler PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDEIJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO LJUBNO V mesecu decembru, januarju in februarju kinopredstave odpadejo. Ker si zadeva ni zaslužila pozornosti v črni kroniki, jo objavljamo v koprivah: mladostna objestnost se je v Gornjem Gradu znesla nad zapuščenim avtomobilom, ki je na račun tega končal v Dreti. Uboge ribe, kolikor jih je še ostalo! (FAJN SE MAMO PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Tik pred novim letom sta se srečala župan KS Kokarje in župan občine Nazarje Anton Blatnik in Ivan Purnat. Prvi je drugemu izročil »’rcneje« iz farmacije Poldeta Škotni-ka, drugi pa je polaskal prvemu, da so Kokarčani odlični graditelji mostov. (SREČ’NGA PA ZDRAV’GA PRESS) GORNJEGRAJSKA KOPRIVA Cvetke in koprive VLADNA CVETKA Bližnje srečanje v Logarski dolini: nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Pergar iz Ljubljane in sedanji minister Jakob Presečnik iz Mozirja. Baje ga je nagovarjala za nekaj metrov asfalta, pa ji je odvrnil, da bo vsega porabil v Zgornji Savinjski dolini. Bravo, naši! (VLADA PRESS) NA ZDRAVJE ŽUPANOV 4 vo leto y edvsem O ve n od 21. 3. do 20. Počutje: Ker bo z zdravjem vse v redu, boste v novo I stopili z velikim navdušenjem, s pogledom uprtim predvsem v kariero. V drugi polovici tega obdobja so možni prehladi, ki po ne bodo spremenili vašega optimizma. ljubezen: Partnerja boste močno priklepali nase, nenehno ga boste želeli imeti pod nadzorom. Ne pretiravajte, da ne boste pozitivnega začetka novega leta uničili s svojim ljubosumjem. Partner se bo z vami želel o tem pogovoriti, zato se nikar ne izmikajte odkritim pogovorom. Delo: Denar, ki ste ga prekomerno zapravili, boste v tem obdobju še kako pogrešali. Nepričakovani izdatki vam lahko zrastejo čez glavo, zato pozor, z denarjem ravnajte pazljivo. No delovnem mestu pričakujte resen pogovor <2 TO H Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Dramatičen teden za bike bolj umirjene nnrove. Mais bo preizkušal vašo potrpežljivost, kor bo po svoje dobro, soj boste spoznali, kdo je voš prijatelj in kdo sovražnik. Nekomu boste zamerili glasno izjavo v dražbi. ljubezen: Sila romantično obdobje. Na čustvenem področju boste doživeli nekoj nepozabnih trenutkov. Ker boste zelo šarmantni, boste tudi zelo priljubljeni, tako v dražbi kot doma. Venera, boginjo vseh zaljubljenih, bo vaša zoveznico v tem obdobju. Izkoristite pozitivne aspekte za ljubezenske izjave, ki jih drugače toka težko daste. Partner bo neskončno srečen. Delo: Presenečeni boste nad tem, do so se stvari, ki so vos do nedavnega vznemirjale, uredile some po sebi. Zdaj jih morate le še pravilno usmeriti in preprečiti, da bi ušle vašemu nadzora. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Začetek leta ne bo najbolj obetaven, soj se fizično ne boste najbolje počutili. Če ste kadilec/kn, lahko nastanejo težave z bronhiji. Izogibajte se zakajenih in temnih prostorov. V tem obdobju sta za vas najbolj primemo narava in mir. ljubezen: No tem področju bodo čustva nihalo od neskončne zaljubljenosti do čiste odmaknjenosti, ker boste gledali preveč skozi oči lastnih želja in interesov, boste pogosto prizadeti. Potrudite se, do ne boste spet uprizarjali dramatičnih prizorov, s katerimi želite zbuditi v partnerju slabo vest. Delo: Odličen čas za nove poslovne dogovore, intelektualno delo, pisanje. Zo dobre rezultote pri delu boste morali biti vtem obdobju vztrajni. Rak od 22. 6. do 22. 7. Počutje: Če niste bili na storage leto preveč lahkomiselni z w Q zdravjem, v tem obdobju ne boste imeli težav. Vošo ‘ 1 notranjost po bo vse prej kot mirno. Nihanja razpoloženja bodo pogostejša kot sicer, močno se boste odzivali na zunanje dogodke, ljubezen: Simpatična Venera v ribah vam bo prijazno svetila. V drugi polovici tega obdobja boste silno privlačni za nasprotni spol in če niste vezani, se vam obeta veliko romantičnih trenutkov, lahko se zaljubite tudi v svojega stolnega partnerja. Povabljeni boste, sprostite se, zabavno bo. Delo: Z mislimi ne boste pri delu, zato se vam lahko zgodi, da boste delali napake. Bodite previdni, še posebno če delate s papirji. Če boste preveč zagledani vose, lahko izgubite nekaj dobrih sodelov Lev od 23. 7. do 23. 8 Počutje: Precej negotovi boste, zoto vam bo mnenje okolice zelo pomembna. Fizično se boste dobro počutili, toda izpostavljeni boste pritiskom doma, dražine in morda celo prijateljev. Od vas bodo zobtevoli veliko, zoto krotite razdiralne strasti. Poiščite sprostitev v športu, ljubezen: Partner se bo na vašo negotovost in občasno potrtost zelo nenavadno odzval. Ostali boste brez besed. Proti koncu tega obdobja se bodo stvari polegle in spoznali boste, da vam je šok terapijo celo nekako pomagala. Nekatere stvari boste gledali iz popolnoma drugega zornega kota. Morda partnerja? Delo: Vaši cilji se bodo v tem obdobju uresničevali bolj počasi. Nestrpni boste, predvsem po razočarani, ker nekateri poslovni partnerji ne bodo držali obljub. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Zelo prijetno obdobje z nadpovprečnimi možnostmi zo srečo in uspeh. Zelo pomembno mesto bodo v tem obdobju imeli vaši prijatelji, zaradi katerih boste marsikaj postavili na stran, ljubezen: Pripravite se na to, da ho partner od vas zahteval več prostega časa in pozornosti. Nekolib bo ljubosumen in opozarjal vos bo no vaše dolžnosti. Pogovorita se o tem, sicer boste brez razloga živčni in napeti. Delo: V tem obdobju nobenih novih sprememb. Zaslužili boste kot navadno, vendar boste zaradi večjih izdatkov, ki ste jih imeli med prazniki, občutili pomanjkanje denarja. Ne poslušajte nasvetov tistih, ki bi lahko bili vaši tekmeci. Opirajte se na lastno presojo. Uživajte pri delu. Nadrejeni vam bodo naklonjeni in vos bodo podpirali. TO Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: Ne dovolite si, da bi imeli o sebi slabo mnenje zoto, ker vam enkrat poč ne gre tako, kot ste si zamislili. Čutili boste potrebo po samoti in prav je, da se ne silite v družbo, ljubezen: V ljubezni vas bo čakalo nebj mučnih pogovorov, ki po jih nima smisla odlašati. Čeprav vam bo to pokvarilo dobro voljo, pa je po drugi strani tudi res, da ste prav sedaj v tem obdobju dovolj močni, do se soočite z nekaterimi stvarmi, ki ste jih v preteklosti odlagali. Delo: Ugotovili boste, da imate na sodelavce velik vpliv. Tega nikar ne poskušajte izkoriščati. Boste pa do ljudi, ki jih cenite, zelo vljudni. Nekdo vas bo spregledal, brez posledic, ker imate vse karte v rokah vi. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Na nekaterih področjih boste zaupali vase kot že dolgo ne, na dragih področjih pa se boste preprosto pi da je tab. Prepričali se boste, da veliko dosežete s tem, da ne dvomite. ljubezen. Odličen čas zo vse škorpijone, soj boste občutili povečano meč, pogum in preudarnost. Potrudite se, do do partnerja ohranite zaupanje, predvsem pa mimo kri. Osebno privlačnost izbristite zo osvajanje ciljev in za ljubezen. Delo: Poslovno potovanje, za katerega se boste odločili, bo izredno uspešno - če boste spoznali priložnost, ki vam bo dana. Nekaj novih ljudi vam bo lobb v pomoč in morsibj novega se boste naučili, če boste znali kontrolirati svojo arogantnost. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: V novo leto boste stopili malo negotovi in razdvojeni. Toda bodite brez skrbi, vsak dan bo bolje. V drugi polovici tega obdobja, ko se bo Sonce približalo vodnarju, boste že bolj sproščeni. Odprla se vam bodo tudi vrata, ki so bila do sedaj zaprto, ljubezen: S partnerjem se boste veliko pogovarjali in spoznali boste, da je res človek, na katerega se lahko zanesete. Spodbuja! vas bo k dejavnemu reševanju težav in vam pomagal k bolj optimističnemu razpoloženju. Delo: Zanimivo, pestro in dinamično obdobje je pred vami. Na vaše ambicije bo s pozitivnimi vibtacijomi vplivol Uran, planet novega, vznemirljivega in sodobnega življenja. Vaša komunikacijo s svetom se bo izboljšala ali Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Zelo konstruktivno obdobje. Fizično in psihično boste na višku, kar vas lahko pelje do novega načina razmišljanja. V neki družbi se bo govorilo o vas, postavite se zase, zvezde so vam naklonjene. ljubezen: Na tem področju lahko nekaj malega zaškripa. Vaša ljubezen bo postavljena na preizkušnjo, (e boste dovolj trdni, lahko prestanete vse brez posledic, v nasprotnem primeru vom grozijo ločitve oli začasni razhodi. Delo: V službi so možnosti novega načina dela ali zamenjava sodelavcev. Sprejmite spremembo, saj vam bo prineslo novo spoznanja in nove možnosti, ker je obdobje pozitivno tudi zo študij, se odločite za kak tečaj. Mogoče tečaj tujega jeziko ali računalništva. Prinesel vom bi izboljšave, tako na delavnem bt na osebnem nivoju. Vodnar o 21. 1. do 20. 2. Počutje: Živahno in razgibano obdobje, soj vam bo Merkur v vašem znamenju poživil misli in duha. (os vam bo hitro mineva! in izvedeli boste marsikaj novega in zanimivega. Zdravstveno si ne delajte skrbi, soj se boste izvrstno počutili. Prišli bodo obiski. ljubezen: Partner vas ima rad in to boste vedno znova slišali in spoznali. Novo leto vam prinaša obilo zadovoljstva v partnerskem in družinskem obiju. Ker se boste v svoji bži tab dobro počutili, boste silno privlačni tudi za nasprotni spol. Izkoristite pozitivne aspekte za zbliževanje s svojimi dragimi, (as je primeren tudi za zbliževanje s sorodniki in otroki. Delo: Delo vam ne bo šlo ravno od rok. Naredili boste ravno tolib, bt boste morali Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: lepo romantično obdobje, saj bo vaše znamenje prehajala Venera. Odlično se boste počutili in iz sebe izroževali neb nevidno energijo, ki vas bo naredilo sila privlačne. V družbi boste zaželeni in vabilo bodo br deževala. Odzovite se le tistim, ki jih imate zares radi. ljubezen: V odnosu do partnerja boste precej posesivni, saj boste dvomili, do vas ima rad. Bolje, da svoje občutke odkrito poveste, soj si bo partner vaše obnašanje napačno razlagal. Poskrbite zo to, do doma ne bo nenehno napeto ozračje. Proti bncu tego obdobja lahko pričakujete spremembe, vendor brez vašega odbitega truda ne bo šlo. Razmislite, če je voš način pravi. Delo: Večjih sprememb na tem področju ne bo, čeprav si jih boste želeli. Položaj ni najbolj rožnat, vendar ste se nanj že navadili in nikabr ne bi mogli reči, da niste iznajdljivi. Odkar pozimi ni več snega, je kepanje postalo zelo groba igra. Le kam naj sedaj skrijemo kamenje? Ako je deset let zima mila, poceni bodo smučarska dila. Sedaj, ko je svet postal globalna vas, so se tudi nas prijele malomeščanske navade. Dramedija umora KRITIZIRATI POMENI DOKAZATI AVTORJU, DA NE DELA TAKO, KOT BI JAZ DELAL, ČE BI ZNAL K direktoiju gledališča pride pisec dram in mu pove, daje napisal novo delo. Direktor ga vpraša: -Si vključil kaj seksa? -Ne. -Ali igra vsebuje kaj humorja? -Niti ne, saj je drama. -No, potem pa si v igro vključil vsaj kaj umor... -Ne, nisem ga. -Ne? Ja, kaj pa misliš, da bo poživilo igro, če nimaš niti enega mrtveca?! Tugo Mernik Nasveti in drugo ČLOVEKU JE POTREBNO VELIKO PAMETI, DA LAHKO UČI DRUGE, ČESAR SAM NE ZNA -Moja žena med spolnim odnosom plete šal. Alije to normalno? -Nikakor! Za letošnjo zimo ni nobene potrebe po toplih oblačilih! dr. psih. Toni Kartako Ponevedoma se zaveda S POSLUŠANJEM IZPOVEDI ŽEN SE DUHOVNIKI TEŠIJO, DA NISO OŽENJENI Župnik vpraša Ančko: -Kaj narediš, če v kakšni reviji naletiš na kaj opolzkega? -Zamižim na eno oko in hitro prelistam naprej. -Kaj pa če ti tvoj Rudi govori takšne reči? -Potem zamižim na obe očesi... Jur Tavrl Dvojna nemorala LENOBA JE NAVADA POČIVATI PREJ, PREDEN SE POJAVI UTRUJENOST -Na, poglej si ti zdaj to neodgovornost, reče Robert natakarju, ko mu prinese četrto pivo, -jaz sem na službenem potovanju, Peter, ki bi me moral nadomeščati v službi, je pa že drugo uro tu Povišan standard MOŠKI IMA V VSEM, KAR DELA, PRED OČMI CILJ, A ŽENSKA IMA MOŠKEGA -Rekel mi je, da imam najlepše oči na svetu. -Mene ni pa nikoli tako visoko pogledal. Ljubo Tebi Izboljšano dobro UMETNOST ŽIVI OD RAZLIK, NE OD IZENAČEVANJ Gostilničar Ciril je naročil glasbenike. Kvartet, na katerega je čakal, je zamujal, ko pa so končno prišli, je ugotovil: -Ampak vasjeprišlo šest! -Resje, pove vodja skupine, toda morate priznati, da so za zares dober kvartet štirje odločno premalo! Antun Nadut Dobro vprašanje PONOVNA POROKA JE TRIUMF PRIČAKOVANJA NAD IZKUŠNJO -Za kaj pa so prijatelji? sije mislil Albin, ko je praznoval 50. rojstni dan. Poiskal je Karlota in ga vprašal: -Bi se ti poročil z žensko, če bi bilo med vama 20 let razlike? -Pa menda ja ne boš jemal 70-letne ženske? Krista Vrlova Mr. Mrznez pravi NA ZABLODAH DRUGIH SE RODIJO NAPAKE TRETJIH -Ko je rekel, da hoče uspehe v svojem zasebnem življenju prenesti tudi na našo organizacijo, sem takoj vedel, da nam noče nič dobrega. dr. Dano Skeptik Samoprevarana ENKRAT PONEVEDOMA, POTEM ZAPOREDOMA -Ko sem se omožila, mije govoril, da bo ves svet najin, šele potem sem videla, da res nima stanovanja! Jožica Ponerodoma Oko meri, uho sodi DO PETDESETEGA LETA SPRAŠUJEMO: KAJ TE BOLI, PO PETDESETEM PA: KAJ TE NE BOLI -Tale vaša očala so pa kar draga! ugotovi Polda pri okulistu. -Pa pojdite k steklaiju, če se vam da nositi okno s sabo... Hugo Mušnik Ko doktor zboli MANJ BOLI, ČE VEŠ, DA SE NEKOMU SMILIŠ -Včeraj si bil tako pijan, da si pacientu po nepotrebnem izpulil zob, pove sestra zobozdravniku. -O bog! Kaj se ni nič upiral? -Ne, na srečo si mu izpulil zob iz proteze, ki jo delaš. Anketa -Za kaj ima zgornjesavinj-ska osebnost leta največ zaslug? -Da je združil ljudi pri izbiri in glasovanju za zgornje-savinjsko osebnost leta. Joško Buha Napačna zmota KDOR KLEVETAM NASEDA, SAM SEBI PRESEDA -Kje paje Janez? -V zaporu! -No, saj sem vedel, da iz njega ne bo nič prida. Kaj pa je naredil? -Na razpis za upravitelja zaporov se je javil in bil sprejet... Meta Tavrl Dvojna merila MOŠKI NI NIKOLI DOVOLJ PREVIDEN PRI IZBIRI TAŠČE -Si kdaj občutil žalost in veselje hkrati? -Sem. Ko me je zapustila žena, sem bil sprva žalosten. Potem pa sem zvedel, h komu se je preselila in sem mu jo prav privoščil. Karl Tavrl Zgledi vlečejo V MLINU IN OD OTROK SE VSE IZVE -Miha, kaj boš naredil, ko boš v življenju naletel napravo dekle? -Skril se bom! -Kaj? -Ja, tudi moj očka se skrije, ko se vrača iz gostilne, če na poti sreča mamo. Gregor Dolnež Opomini spomina MALO JE ŽENSK, KI BI NE POSKUŠALE IMETI BOLJŠE PRETEKLOSTI. -Imam spomin, ki mi izvrstno služi, se hvali Treza pri sedemdesetih. -Res? Kako? -Na vse hudo, kar sem prestala v življenju, sem že pozabila. Živa in Jaka Žlehnoba IP, špas, kopalka, Oli, Oom, in srečno, novo leto, vapiti, AČ, semperit, naci, Onassis, Rakit, nečke, Est, oje, okel, Charpak, plomba, Enya, rin, Olimje, AE, OT, Ižica, breg, silnice, Kairo, okenček, Tyson. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 26. številke Savinjskih novic smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Marjana Rahten, Cesta v Loke 14, Mozirje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Francka Breznik, Krnica 51, Luče; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Zdravko Vider, Solčava 30; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica): Ivan Grobelnik, Poljane 48, Rečica ob Savinji. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic v Žalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 1. številke Savinjskih novic izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 19. januarja 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline 2001. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO TRGOVINO FOTO SENI PRESELILI NA NOVO LOKACIJO: MOZIRJE, NA TRGU 25 (zraven Urarstva Aubreht) VABUENI! i-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s ' I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I j 041/606-376. j I TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV I Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux I ■ in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845-194. I RTV SERVIS PERNAT ■ Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov, i Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ ■ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, ' I skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-1 I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. | Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. I POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV | i Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Do-1 brovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A * Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661- • I 309. I POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, I I MALICE... I Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavrac-1 j iji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. | I FRIZERSKI SALON METKA I Vabimo v frizerski salon Metka Nazarje. Nova telefonska številka: 839-1 i 25-31. j KODAK EXPPRESS ■ Fotografiranje za dokumente: osebna izkaznica, potni list, vozniško do-1 voljenje, študentske izkaznice... FOTO SENI VMOZIRJUNATRGU 25, TEL. I 03/839-50-03. I HONORARNO ZAPOSLIM DEKLE I za delo v strežbi na Ljubnem ob Savinji. Stanovanje in hrana zagotovlje-1 I na. Pokličete lahko na številko 03/5841-401. Cena plačila ugodna! I ODKUPUJEMO STARO POHIŠTVO I nad 100 let, omare, komode, mize, stole in razne drobne predmete. Tel. | 041/292-068. j STARO ZA NOVO! SUPER AKCIJA! ■ Če imate star sesalnik in si želite novega, vam nudimo do 30% popust i ! pri nakupu suho mokrih in globinskih sesalnikov. Informacije na tel. št.: j I 041/403-177. I IŠČEMO DELAVCA I za delo na kmetiji. Pogoji: izpit za traktor in starost nad 25 let. Svoje I I ponudbe pošljite na uredništvo pod šifro “KMETIJA”. I___________________________________________________I Kravo simentalko za zakol menjam za brejo telico ali prodam. Tel. 5843-399- Prodam hyundai lantro 1.6,1.98, 58.000 km, 12.000 DEM. Tel. 041/ 835-718. Prodam osem mesecev brejo kravo simentalko, tretja brejevost. Tel. 03/ 5832-605. V najem dam trosobno stanovanje cca 100, cela etaža v novi hiši. Tel. 041/469-280,041/469-338. Prodam stroje za brušenje in vzdrževanje tračnih žag z opremo. Prodam vile za bale s hidravliko. Tel. 031/816-806. Tel. 031/521-074. Ženskasončna očala, izgubljena na parkirišču v Žekovcu, dobite na 839-50-14. Vseljivo hišo v Savinjski dolini kupim. Tel. 031/267-287. Prodam termo okna in balkonska vrata. Tel. 5835-179- Bika 300 kg, sivca kupim. Tel. 584-11-96. Prodam GSM nokia 5110, cena po dogovoru. Tel. 041/973-082. Šofer C in E kategorije išče zaposlitev. Tel. 031/267-287. Prodam MF power izpuh za moped (za APN 6), star pol leta, ohranjen. Tel. 041/246-262. Prodam malo rabljen gorenjski hladilnik, višina 115 cm, širina 50 cm, za 15.000 sit. Tel. 588-55-61. Prodam prašiča za zakol, domača krma. Tel. 5835-207. Prodam renault laguna 2.0 RT kar- Kupim teleta do 10 dni. tel. 01/832 5-811. avan, 1.1995,72.000 km. Tel. 041/ 688-094. Prodam telico friziko staro 9 mesecev, bikca simentalca težkega 140 kg. Tel. 5841-891. Prodam strojene ovčje kože. Tel. 584-34-87. Prodam telico in kravo, 9 mesecev Prodam peč na olje, staro 1 leto. Tel. 03/584-13-02. brejo, v A kontroli. Tel. 03/58-45-415. Zamenjam travnik 4500 m2 za gozd v okolici Rečice ob Savinji. Tel. 03/ 5835-212. Prodam mladiča pasme samojed. Ugodno! Tel. 5833-747, 031/250- 129. Prodam opel kadet 1.6 D, 1.90, cena 2400 dem. Tel. 041/699-477. Vino rdeče domače prodam. Cena 180 sit/1. Tel. 031/553-743. Sodelujte v akciji Moj ZDRAVNIK 2001! 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mall: info@radiorap-pol2ela-sp.si PLAČILO MOŽNO TUDI Z KARTICAMI VISA, KARANTA, MAESTRO, EUROCARD DAVIDOV HRAN Prihova 21, Nazarje PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice Tel: 58-32-753 PE ŠEMPETER: Petrov trg 7,3311 Šempeter 58-33-135 PE LJUBLJANA: Pot k sejmišču 30, Ljubljana-Črnuče Faks: 58-33-035 PE VRHOVO: Vrhovo 60,1433 Radeče AKCIJA V MESECU JANUARJU V MALOPRODAJI DAVIDOV HRAM, PRIHOVA 21, NAZARJE! Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 15.00, sobota: od 8.00 do 13.00 ure ■ Pivo 0,5 st. LAŠKO............................................... ■ Pivo 0,5 ploč. LAŠKO............................................. ■ Pivo 0,5 ploč. NIKŠIČKO....I..................................... - Pivo 0,5 pioc. union............................................. • Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ............\.................................. ■ Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ...................................... • Vino VINSKA PRIMERA 1/1 VIPAVA.......................... - Vino LAŠKI RIZLING RUJNO 1/1 VINAG .............................. ■ Penina RADGONA 0,75 FRUIT (jagoda - breskev)..................... • Pomarančni sok 50% 1/1 BRIK...................................... ■ Jabolčni sok 50% 1/1 BRIK.......J................................ ■Bibita ORANŽ LIGHT 1,61 FRUCTAL.................................... ■ SINALCO cola • limona • pomaranča 1,51........................... ■ ACE 0,5 z zelenim čajem Radenska ............................. ■ Sirup MALINA ■ POMARANČA 1,5 FRUPI............................... - Stil - šum marelica • limona 1,5 Radenska........................ ■ FRUPI MULTIVITAMINSKI Brik 21.......................31........... ■ E ■ " « j H ■ Olje sončnično 51 FLORIOL........................................ ■ TEQUILA BRESKEV 0,71 OLD NICK...............;.fc................. ■ PINA COLADA 0,71 OLD NICK........................................ ■ENCIJAN PRESAD 11..............„CZ?................................ - Whisky CANADIAN SPECIAL 0,75 + 2 kozarca......................... ■ZELIŠČNI LIKER AMARO BadeMI........................................ ■ VILJAMOVKA PATRIA 0,71BADEL...................................... , 121,90 sit . 124,90 sit .. 103,00 sit ... 119,90 sit „ 179,90 sit .. 309,90 sit .. 220,00 sit .. 183,60 sit ... 828,00 sit ... 93,00 sit .... 87,00 sit ... 89,90 sit ... 119,90 sit .... 67,20 sit ... 399,00 sit ...105,90 sit ...189,90 sit ... 999,00sit . 999,00 sit 1.099.00 sit .. 899,00 sit 1.799.00 sit ... 999,00 sit 1.999.00 sit Cene veljajo za takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu »JANUARJU oziroma do razprodaje zalog! OBIŠČITE NAS NA INTERNETU NA WWW.DAVIDOVHRAM.SI Napolnite vaš hladilnik. Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. '00 SIT Posebna klobasa (normal, mini) : Trajna salama VP --.-liSlani Rdeča pesa 690 g ** / . a Vv aM Pašteta 50 g 'š*'. Med cvetlični 900 g Rastlinsko jedilno olje 1 I steklenica . . Ketchup i Jabolčni nektar 1 I lil Pomarančni nektar 11 Celje - skladišče D-Per 7/2001 5000009370,1 cobi ss s 199,00 SIT Čokolada 15 g 45,00 SIT Čips 180 g ■ mmm I »mi z izdelki Gorčica 360 g rcator Trgovska znamka ( ZAD vedno73Sn NE " OSREDNJO KNJ. CELJE