Poštnina plačana t gotovini.
Leto XXII., St. 158
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana St- 17.749.
CZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije ln tnozemstva Ima
Unione PubbllcltA Italiana S.A* Milano
LJubljana, torek 8. folija 1941-X1X
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za Inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblieita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblieita Italiana S. A* Milano
Boji ob sovjetski obrambni ii\\
Hudi boji med Prutom In Dnjestrom - Razširjenje nemške fronte ob Dnjepru — Odbiti sovjetski protinapadi ob Dvini
Stockholm, 7. juL d. Po informacijah vojnih dopisnikov švedskih listov je nemška ofenziva na vzhodni fronti ponovno dosegla na vseh odsekih znatne uspehe, ki so posebno očitni na južnem bojišču, kjer sporedno z nemškimi četami operirajo tudi madžarske in rumunske vojaške sile.
Madžarske čete so potisnile sovražnika k Dnjestru, preko katerega so sovjetske edinice sedaj v neredu umikajo. Med Prutom in Dnjestrom so divjale ogorčene borbe med madžarsko in sovjetsko pehoto, ki je utrpela zelo hude izgube. Na sektorju, ki se razprostira vzhodno od Pruta so nemške in rumunske čete prodrle že nekaj desetin kilometrov "'oboko na ozemlje Besa-rabije. Dasi se tuui tu sovjetske čete ogorčeno upirajo, vendar na vsej besarabski črti ne morejo nikjer vzdržati in se bojna črta stalno pomika vse bolj proti vzhodu.
Na osrednjem bojišču je težišče nemških operacij še vedno med Berezino in Dnjeprom, vendar se bojna črta ob Dnjepru vedno bolj širi proti severu in jugu in postaja z dohajajočimi nemškimi motoriziranimi edinicami čim dalje močnejša ter razbija poslednje obupne sovjetske poskuse, da branijo Nemcem prodor preko Dnjepra ter nadaljevanje ofenzive proti Moskvi. Južno od teh kolon izvajajo druge nemške čete naraščajoč pritisk na sovražnikove postojanke pred Kijevom. V ozadju sprednjih nemških edinic se na vsem osrednjem bojišču zadržuje nekaj posameznih sovjetskih pehotnih edinic, ki skušajo motiti dohajanje nemških rezerv v prve vrste, toda te izolirane sovjetske čete, ki nimajo več niti mnogo hrane niti municije, se v velikem številu prostovoljno predajajo.
Na baltiškem bojišču se nadaljuje nemška ofenziva v smeri proti Leningrada. Sovjetske čete so tu na več točkah ob severnem bregu Dvine izvršile protinapade, ki pa niso mogle ustaviti nemškega prodiranja. Sovjetske motorizirane edinice so utrpele silne izgube na ljudeh in materi-jalu, dosegle pa niso drugega uspeha kot malenkostno olajšanje za jedro svojih čet, ki se umikajo proti Leningradu. Tudi na Karelski ožini se nemška ofenziva ob sodelovanju finskih čet nadaljuje ter postajajo sovjetske izgube že tolikšne, da spravljajo v nevarnost strnjenost njihovih glavnih obrambnih črt pred Leningradom.
Premoč nemškega vojaštva
Berlin, 7. jul. d. Moskovski radio razširja vest, da so nemški vojaki samo v mehanizaciji orožja v premoči nad sovjetskim. sicer pa so sovjetski vojaki v vsakem pogledu boljši kakor nemški. Ta vest je očividno iznajdba angleške reklame. saj so morali sovražni vojaki doslej povsod v bojih na Poljskem, Nizozemskem. Belgiji, Norveški. Franciji in drugod sami priznati premoč nemškega vojaštva.
Sodelovanje nemške mornarice
Berlin, 7. jul. d. V pristojnih nemških krogih pripominjajo, da ima v okviru nemških vojaških operacij na baltiškem področju vzhodnega bojišča veliko vlogo tudi nemška vojna mornarica, ki vsestransko podpira akcije nemške pehote, napredujoče ob morskih obalah v baltiških državah. Posebno aktivno je nemška vojna mornarica sodelovala pri zavojevanju baltiških luk ter sovražnikovih oporišč kakor tudi pri podpiranju ofenzive vzdolž obalnega odseka, čim so baltiške luke zasedle nemške čete, so bile pristaniške naprave povsod z vso naglico postavljene v red, tako da služijo sedaj kot nemška oporišča pri nadaljevanju operacij.
Boji ob finski meji
Helsinki, 7. jul. s. V tukajšnjih vojaških krogih izjavljajo, da se operacije na severni in osrednji fronti razvijajo po načrtih nemškega in finskega generalnega štaba kljub težavnemu terenu in vremenskim neprilikam. V zadnjih 24 urah se opaža zmanjšana sovjetska agresivnost proti Finski. Finski lovci so med letalskimi spopadi v frontnem pasu sestrelili nadaljnje tri sovjetske aparate.
Malo uspešna sovjetska četniška vojna
Stockholni, 7. jul. d. Moskovski radio posveča posebno pozornost sovjetskim četam. ki so bile zaradi naglega napredovanja nemške ofenzive odtrgane od glavnine sovjetske vojske ter so ostale daleč v frontnem zaledju, kjer se skušajo sedaj uveljaviti v gverilskih akcijah zlasti proti nemškim transportnim kolonam. K temu je treba pripomniti, da te odrezane sovjetske čete ne razpolagajo niti z zadostnim orožjem ali municijo, niti nimajo dovolj hrane, da bi se mogle še kaj časa držati. Te gverilske čete, ki so že poskusile več napadov na nemške vojaške transporte, so bile v vsakem primeru z lahkoto odbite, ne da bi dosegle svoj namen ter prizadele nemški transportni organizaciji kako škodo. Razen tega pa nemški patrolni oddelki te čete naglo likvidirajo in bodo — kakor kaže veliko število sovjetskih ujetnikov, ki so bili zajeti za glavno bojno črto — te sovjetske vojaške operacije v za-
ledju glavne fronte v najkrajšem času popolnoma ustavljene.
Prepozna pomoč
Berlin, 7. jul. s. Neka edinica nemške vojske, ki je 5. julija z najmodernejšimi topovi napadla neko utrdbo v Stalinovi črti, je odkrila naslednjo zanimivost:
V pisarni poveljnika utrdbe so našli nemški vojaki poziv glavnega poveljnika za takojšnjo pomoč. Nedvomno poveljnik, ki je padel z večino svojih vojakov, ni utegnil več odposlati svoje prošnje. Poziv vsebuje besede: »Kljub ponovnim sporočilom o šibkem kritju, ki ga nudi 36. mitra-lješki bataljon, in kljub nujno potrebni pomoči se doslej ni storilo nič. 244. strelski polk je utrpel velike izgube in nam ne pomaga na noben način. Polk se bori na svojo roko ter se vedno bolj umika. S tako pomočjo bo vse izgubljeno. Utrdbo št. 3. so preteklo noč zasedli Nemci. Neki nemški polk se približuje utrdbi in strelja naravnost v notranjost utrdbe, čeprav se bori posadka hrabro in silovito, vendar ne bomo mogli dolgo vztrajati. Bliža se nam katastrofa.«
Grozovitosti v Lucku
Berlin, 7. jul. s. Dospela so nova podrobna poročila o boljševiških grozovitostih v baltskih državah in v Ukrajini. Ob zori 24. junija so na dvorišču jetnišnice v Lucku sovjetske strojnice pokosile 1506 političnih jetnikov, med katerimi je bilo mnogo mladeničev in več žensk. Ker se je že mudilo, je jetniški ravnatelj, neki polkovnik GPU, ukazal, da se morajo preostali pobiti z ročnimi granatami. Par ur nato so nemške čete zasedle mesto in rešile 2500 patriotov pred boljševiškimi krvniki, ki so jih hoteli masakrirati. Nemškim četam je uspelo, da so dohitele jetniškega ravnatelja in njegove biriče in jih zajele.
Berlin, 7. jul. s. Nemški tisk se obširno bavi z zadnjimi poročili z vzhodne fronte. Posebno pozornost posvečajo listi boljše-viškemu sistemu, kolikor je znan iz iz-povedb sovjetskih ujetnikov in iz neposrednih ugotovitev nemških vojakov, ki so prodrli na ozemlje Sovjetske zveze.
»12-Uhr-Blatt« in drugi listi objavljajo podrobnosti, iz katerih je razvidno med drugim, da so dobili sovjetski vojaki ukaz, da morajo takoj postreliti Nemce, kakor hitro jih zajamejo. To se ne dogaja, kajti ujetniki, zajeti sredi bitke, in dezerterji, ki se predajo, so deležni vse skrbi in tolažbe s strani nemških vojakov. Na sovjetskem ozemlju so našli lepake z napisom »Moskva—Berlin v treh dneh« Sedaj imajo ruski vojaki priliko za razmišljanje in ugotovitev, da se je »oče Stalin« nekoliko zmotil v tem napisu.
Listi priobčujejo tudi vrsto pisem s fronte o novih boljševiških grozovitostih. V koncentracijskih taboriščih je biio ubitih mnogo ujetnikov iz držav, ki niso prijateljice Sovjetske zveze. Takšna u?oda je zadela Rumune. Mladi gimnazijski dijaki v Krakovu, ki so jih boljševiki zajeli med šolskimi počitnicami v času poljskega zlo. ma in ki se niso utegnili več vrniti domov, so bili proglašeni za ujetnike in so marali prebiti dve leti v boljševiških ječah. Tako je na primer neka 181etna deklica, ki so jo Nemci našli v ječi v enem izmed zasedenih mest, pripovedovala nekemu nemškemu novinarju o nepopisnih mukah, ki jih je morala prestati v teh dveh letih. Agenti GPU so se zabavali s tem, da so vžigali ženskam, moškim in otrokom z gorečim železom sovjetsko zvezdo v meso. Nekoč so boljševiki zbrali okoli 4000 vojnih ujetnikov v taborišču pri Lvovu, kjer so jih postrelili s strojnicami. Nekje so boljševiki prenesli vse bolnike v neko hišo, ki so jo potem zažgali in so vsi bolniki umrli strašne smrti v ognju.
černovice popolnoma opustošene
Bukarešta, 7. jul. s. Z moldavske fronte poročajo, da so sovjetske čete v severnem odseku rumunske fronte utrpele silne izgube in doživele velik poraz ter da se sedaj ostanki sicer dobro oboroženih rdečih divizij naglo umikajo proti Hotinu, po poti, ki so se je posluževali na begu vsi barbari v preteklih stoletjih, ako so skušali prodreti proti jugu.
Nemške in rumunske motorizirane kolone so zasedle sovražne postojanke v noči na 2. julij. Boji, ki so se razvili na raznih točkah v tem skrajnem predelu Bukovlne, so bili ogorčeni, zlasti še, ker sta bili dve reki najboljša naravna obramba sovjetskih čet. Rano v jutro je začela kolona po očiščenju terena prodirati proti vzhodu z nalogo, da napade desno krilo sovražnika. S čudovito uporabo svojih oklopnih sredstev se je koloni posrečilo zadati smrtni udarec sovjetskemu obrambnemu sistemu glavnega mesta Bukovine. Tako so zjutraj 5. julija rumunske in nemške čete vkorakale v černovice.
Boljševiki so pred umikom zanetili ogenj po vsein mestu, ki je sedaj v razvalinah. Doslej še ni točnih vesti o ogromni škodi, ld so jo povzročile rdeče čete, toda lz poročil motociklistov-kurirjev, ki so se vrnili lz černovlc, je razvidno, da je prizor, ki ga nudi sedaj mesto, strašen. Požgane hiše, razrušeni zidovi in prebivalstvo, ki
teka okoli, da se reši. Domačini pripovedujejo, da so rdeči politični komisarji, vsi židje, v zadnjem trenutku, ko so se nemški in rumunski tanki že bližali mestu, ukazali vojakom vdreti v hiše, jih politi s petrolejem in bencinom ter zažgati. Ko so se plameni dvigali visoko v nebo, so boljševiki pobegnili proti vzhodu. S sovjetskimi četami so odšli tudi židje, ki so gospodovali v černovicah. dokler je bila Bukovina v sovjetski posesti. Rumunske in nemške čete so storile vse, da rešijo ono malo, kar se je moglo še rešiti, nakar so nadaljevale svoj pohod.
Borbe v zraku
Berlin, 7. jul. d. Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemška letala na nekem križišču cest snoči uničila 50 sovjetskih tankov, 50 tovornih avtomobilov in mnogo drugih vozil.
Ječa za vznemirljive vesti
. Stockholm, 7. juL d. Moskovski radio javlja, da je predsednik Sovjetske Unije Kalinin podpisal odredbo, ki določa kazen 2 do 5 let ječe za vsakogar, ki bi razširjal vznemirljive vesti.
Odlikovanje slovaških vojakov
Bratislava, 7. jul. d. Slovaški vojni minister je v glavnem stanu slovaške vojske za bojiščem osebno izročil v imenu državnega predsednika dr. Tisa prva odlikovanja slovaškim častnikom in vojakom, ki so se v dosedanjih bojih posebno izkazali Pred ministrom so bile razvrščene vse slovaške čete. Glavni stan je bil okrašen s slovaškimi, nemškimi in ukrajinskimi zastavami.
Odmevi sovje&skih porazov
Lizbona, 7. jul. ir. Spričo vse večjih nemških UFpehov na v-.hodnem bojišču ne vedo nedeljski angleški listi drugega nego, da objavljajo smešne predloge, kaj naj bi Anglija storila, da bi prisilila Nemčijo k borbi na dveh frontah. Listi očividno pozabljajo, kakšno usodo je doživela angleška ekspedicijska vojska 300.000 mož pri Dunkerqueu, ter predlagajo sedaj, naj bi Anglija poslala na evropske obale ali v Skandinavijo ogromno ekspedicijsko vojsko, odlično opremljeno, da bi na ta način prisilila Nemčijo k umiku nekaj divizij z ruskega bojišča. »Sunday Express« predlaga, naj bi angleška letala zasula vso Nemčijo z bombami ter uničila gozdove in polja. »Sunday Pictorial« izraža mnenje, da doslej angleška pomoč Rusiji ni dovolj velika. Rusija zato z angleško podporo ni zadovoljna. Treba je, da se Anglija zgane, ne da bi izgubljala še nadalje na času. List pravi, da je treba na kopnem, na morju in v zraku z vsemi silami udariti na Nemčijo ter da je treba opustiti zastarelo angleško strategijo.
New York 7. jul. d. Vsi newyorški opoldanski listi objavljajo v veliki obliki poročila o nemških uspehih na vzhodnem bojišču. Napisi se glase: Nemci na Dnjepru, Nemci prodrli do Stalinove črte in podobno. Listi prinašajo obširna poročila svojih posebnih poročevalcev.
New Ycrk, 7. jul. d. Nekateri ameriški listi javljajo, da je po poročilih iz diplomatskih krogov sovjetska vlada zelo razočarana aaradi nezadostne pomoči, ki jo nudi Anglija Rusiji. Sovjetska vlada nujno zahteva, naj Anglija poveča svojo pomoč. Smatrajo, da so z nezadovoljstvom I sovjetske vlade v zvezi zadnji govori an-gleiikih ministrov, ki imaio namen, da bi ohrabrili in pomirili boljševike.
XK?ška sdba o sovjetski vojski
Carigrad, 7. julija, ir. Turški listi s poudarkom poročajo o zmagovitem napredovanju nemške vojske na vzhodnem bojišču in poudarjajo, da je Sovjetska Rusija poslala doslei v boj najboljše svoje divizi;'e in ogromne količine materiala, pa je vendar doživela doslej same poraze. List »Iktam« pravi, da je te neuspehe pripisati nespo-j sobnosti sovjetskih poveljnikov, ki jim i manjka vojaška priprava in studi1'. Baje je 1 bilo več tisoč sovjetskih častnikov odpo-i klicanih z bojišča v Moskvo pod obtožbo, da so izdajalci. List izraža prepričanje, da bo Rusija v sedanji vojni poražena.
Turški pomorski promet samo po dnevu
Ankara, 7. julija, s. Ministrstvo za promet je objavilo, da bo odslej dovoljen pomorski promet turških ladij v Črnem morju in v Sredozemlju samo podnevi, in to zaradi nevarnosti nočne plovbe, ki je nedavno zakrivila izgubo turškega parnika.
Afganistan nevtralen
Kabul, 7. jul. d. Ob priliki novega zasedanja parlamenta je izjavil afganski kralj v prestolnem govoru, da namerava Afganistan čuvati najstrožjo nevtralnost.
Španski prostovoljci na poti na vzhod
Madrid, 7. jul. s. številni španski prostovoljci za vojno proti boljševikorn, pri-
Topniški boji pri Tobruku
Živahno udejstvovanje letalstva
Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil t. julija naslednje 397. vojno piročilo:
V	severni Afriki je na fronti pri Tobruku naše topništvo obstreljevalo sovražno pehoto in oklopna vozila. Letalski oddelki osi so v strmoglavnem poletu napadli baterije in sovražne postojanke v Tobruku. Druga letala so bombardirala koncentracije motoriziranih vozil južnozapadno od Sidi E1 Barranija. Sovražnik je podvzel nočni napad na Bengazi.
V	vzhodni Afriki živahno udejstvovanje topništva v odseku pri Ulchefitn (Gondar>
Včeraj popoldne je sovražno letalstvo napadlo Palermo. Povzročeno je bilo nekaj škode v pristanišču. Med civilnim prebivalstvom so bile ubite tri osebe, 20 pa jih je bilo ranjenih.
Buenos Aires- 7. jul. s. »Pueblo« objavlja iz Rima dolg dopis, v katerem opisuje v vznesenih besedah junaške akcije milanskih konjenikov na albanski fronti. Dopisnik se spominja raznih razdobij italijan-sko-grške vojne ter poudarja junaštvo in samoodpoved italijanskih vojakov.
deljeni drugi seviljski skupini sanitejcev in madridski radiotelegrafski skupini, so odpotovali iz Madrida v kraj, kjer se zbirajo prostovoljci. Na madridskem kolodvoru se je poslovila od njih ogromna množica, ki je priredila veliko patriotsko manifestacijo, prepevala španske himne ter vzklikala Italiji in Nemčiji. Mnogo prostovoljcev iz raznih kastilskih krajev je potovalo skozi Madrid proti Saragosi. Po vseh španskih mestih se neprestano vrstijo nabori in odhodi prostovoljcev.
Francoska legija za protiboljševiško vojno
Pariz, 7. juL d. Tu je bilo danes s posebnim komunikejem, ki so ga podpisali predstavniki štirih glavnih francoskih političnih skupin, objavljeno osnovanje »francoske prostovoljske lige za protiboljševiško križarsko vojno«. Ligo so ustanovile naslednje štiri politične skupine: Francoska liga, »Francisme«, Francoska ljudska stranka in Narodna ljudska skupina. Kot šefi teh političnih skupin so podpisali komunike Bucard, Constantini, Do-riot in Marcel Deat. Komunike pravi, da bo novo ustanovljena legija francoskih prostovoljcev reprezentirala Francijo na vzhodni fronti v borbi za zaščito evrop-
ske civilizacije. Odbor novoustanovljene francoske prostovoljske legije tvorijo zastopniki omenjenih štirih političnih skupin. V komunikeju poziva vodstvo legije tudi vse druge francoske patriotične organizacije, naj se pridružijo prostovoljskemu pokretu.
V zvezi z ustanovitvijo francoske prostovoljske legije je treba spomniti na prejšnji komunike, ki ga je izdalo pred-sedništvo francoske vlade v Vichyju in v katerem je rečeno, da se francoska vlada ne proti vi organiziranju francoskih prostovoljcev, ki bodo sodelovali v vseevrop-ski borbi proti komunizmu. Vladni komunike pravi, da snovanje prostovoljskih legij ni v nasprotju z nobenim veljavnim mednarodnim zakonom ter da tudi ne predstavlja nobene nevarnosti za enotnost francoskega naroda.
Aretacije komunistov v Argentini
Buenos Aires, 7. jul. Argentinska policija je vdrla v tukajšnji levičarski klub »La Torra« in je aretirala 75 oseb, ki so bile odvedene v preiskovalni zapor. Iz kluba se je širila komunistična propaganda v Argentini
Rumunske in madžarske čete dospele do Dnjestra —* Za« sledovanje sovjetskih čet preko Sereta — Nemško prodiranje proti Dnjepru in gornji Dvini
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. julija Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
V	Besarabiji so nemške in rumunske čete po odbitih protinapadih v napredujočem napadu. V Bukovini so dosegle rumunske in severozapadno od njih madžarske sile gornji tok Dnjestra. černovice so zavzete.
Zasledovanje sovražnika v Galiciji se nadaljuje v široki fronti preko Sereta.
Severno od Pripjetskih močvirij napredujejo oddelki nemške vojske v bojih na široki fronti proti Dnjepru in gornji Dvini.
Operacije nemških in finskih čet potekajo tudi nadalje po načrta.
Eskadrile nemSkega letalstva so uničile tudi včeraj veliko število sovražnikovih oklopnih voz in tovornih avtomobilov, onesposobile za borbo sovjetske baeerije, razdejale železniške vlake, transportna pota in municijska skladišča. Učinkoviti letalski napadi so bili nadalje naperjeni proti umikajočemu se sovražniku v Ukrajini in proti trdnjavskim napravam. Drugi oddelki so bombardirali sovražne čete okrog Smolenska in vzhodno od Pejpuškega jezera.
Bojna in strmoglavna letala so nudila pedpero napredovanju oddelkov kopne vojske na Ribačjem poletoku ter so obsipala scvražna oporišča z bombami vseh kalibrov.
Scvjeti so izgubili 6. julija skupno 204 letala, od tega 160 v letalskih bitkah, 41 letal je bilo uničenih na tleh, 3 pa so sestrelili minolovci. Deset lastnih letal pogrešamo.
V	vzhodnem delu Vzhodnega morja so naleteli nemški minolovci na 4 sovjetske rušilce. V enourni bitki je bil eden izmed ruSilcev s topovskimi streli poškodovan, nakar se je sovražnik umaknil. Isti minolovci so odbili 7 sovražnih bombnih napadov in so pri tem sestrelili 3 sovjetska
V	boju proti Angliji je potopilo letalstvo v Kanalu sv. Jurija dva tovorna parnika s skupno 10.000 tonami. Bojna letala so bombardirala zadnjo noč uspešno letališča v srednji Angliji in pristaniške naprave na južni in jugovzhodni obali otoka. Polaganje min v angleških Iukah se nadaljuje.
V	severni Afriki so dosegla nemška in italijanska bojna in strmoglavna letala bombne zadetke v polno na protiletalske in topniške postojanke okrog Tobruka.
V	poskušenih napadih podnevi je izgubil sovražnik včeraj ob kanalski obali po lovski in protiletalski obrambi 19 letal, eno pa je sestrelilo mornariško topništvo.
Angleška bojna letala so metala v pretekli noči rušilne in zažigalne bombe na razne kraje zapadne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj izgub. Požare v stanovanjskih okrajih med drugim v Dort-mundu, je bilo mogoče hitro pogasiti. Pri teh napadih in o priliki nočnega prodora k obali zasedenega francoskega ozemlja so sestrelili nočni lovci in protiletalsko topništvo 8 bojnih letal.
V	času od 3. do 6. julija je bilo sestreljenih 83 angleških letal, od teh 58 v letalskih bitkah in od nočnih lovcev, 21 od protiletalskega topništva, 4 pa od edinic vojne mornarice. V istem času je bilo v borbi proti Angliji izgubljenih 9 lastnih letal.
Pri bojih na vzhodu so se posebno odlikovali nadporočnik Knaak, višji narednik Werner ter narednika Haut in Prohaska, kakor tudi poročnik Populo iz nekega strelskega polka.
Nadporočnik Philpp je dosegel 4. julija svojo 31., 32. in 33. letalsko zmago, višji narednik Beier pa zadnjo noč svojo 9. in 10. zmago kot nočni lovec.
V tankovski bitki pri Dubnu se je posebno odlikovala baterija protiletalskega polka »Generala Goringa« pod vodstvom stotnika Schultza in poročnika Wilmskot-terja.
Pomorski desetnik Ernst Kellner je sestrelil z lahkim protiletalskim topom svoje tretje angleško letalo.
Berlin, 7. jul. d. Včerajšnje nemško vojno poročilo navaja, da se je med drugimi posebno odlikoval v bojih na vzhodu rit-mojster Niemack. O njegovih zaslugah javljajo naslednje podrobnosti. Takoj prvega dne vojne z Rusijo je Niemack z izredno osebno hrabrostjo izsilil s svojim oddelkom prehod preko Njemena ter je s tem celi svoji diviziji omogočil vdor v Litvo. Brez njegove osebne intervencije ta uspeh ne bi bil možen. Ritmojster Niemack se je odlikoval že lani v bojih na zapadnem bojišču ter je bil za svoje zasluge odlikovan z železnim križcem I. in II. razreda.
Pred ©življenjem vojne na Norveškem
Stockholm, 7. jul. d. Razen s potekom vojaških operacij na vzhodni fronti posvečajo vojaški sotrudniki švedskih listov veliko pozornost tudi aktivnosti angleškega letalstva, ki je zadnji čas pričelo v večjem obsegu usmerjati svoje napade na zapadno norveško obalo, švedski listi pišejo, da prav ti angleški napadi dokazujejo, kako postaja Norveška s svojimi številnimi lukami vedno važnejše oporiščno področje za nemške vojne operacije proti Angliji na morju. Dopisniki raznih švedskih listov opozarjajo, da se razna strateško važna dela, ki jih je Nemčija pričela na Norveškem zadnji čas, dovršujejo s pospešeno naglico. Tako na primer piše običajno dobro informirani »Goteborški trgovski in pomorski list«, da se tako iz poživ-Ijenih anglešldh letalskih napadov kakor tudi iz velikih del, ki jih Nemčija izvršuje na Norveškem, lahko sklepa, da se. bo morda že v bližnji bodočnosti povečal obseg nemških pomorskih in letalskih operacij proti Veliki Britaniji ter da bo v njihovem okviru Norveška imela večjo vlogo kakor doslej. Po mnenju tega lista se bo težišče nemških operacij, ld je bilo sedaj na področju Rokavskega preliva, pre» neslo v bodoče bolj proti severu.
Odmev priznanja Vangčingve jeve vlade
šanghaj, 7. juL s. Udarec, ld ga je zadalo čunkinški vladi priznanje nankinške vlade s strani Italije, Nemčije in osnih prijateljskih držav, je našel odmev tudi na šanghajski borzi, kjer je Čangkajškova valuta znova občutno padla,
Gobbels o borbi proti Sovjetski zvezi
Berlin, 7. juL s. Pod naslovom »Krinka je odstranjena« objavlja danes nemški minister dr. Goebbels zanimiv članek v listu »Voelkischer Beobachter«, kjer se spominja zmagovitega pohoda tisočerih in tisočerih mladih nemških vojakov na sovjetskem ozemlju in pravi, da se borijo z ljudmi, ki so popolnoma opijanjem s petindvajsetletno propagando, ki je zastrupila njihove duše in zato ne poznajo resničnih idej, ki jih zastopajo nemški vojaki. Sovjetski ljudje poznajo le ukaze »očeta Stalina«, vedo, da se morajo boriti za tako imenovano »svetovno revolucijo«, ne poznajo pa prav nič življenja družbe, s katero se bore.
Danes, ko so nemške oborožene sile s svojim orožjem odprle mejo Sovjetske zveze, je mogoče vreči pogled v tako opevani »boljševiški raj«. Sedaj vidimo, kakšne so prave posledice boljševizma v praksi. Boljševiški režim ni zaman vse od svojega začetka zaprl vse meje Sovjetske zveze in ni nikomur dovolil, da bi se vtikal v ono, kar se je dogajalo v notranjosti, kakor ni dovolil, da bi bil kdo poučen o tem, kar se je dogajalo v svetu. Zato je umljivo, da se zdi človeku, ki je živel petindvajset let v kleti, petrolejka kot sonce, košček kruha kot božanska jed, koča kot palača. Zato more reči narkotiziran državljan Sovjetske zveze, kateremu so znane razmere v drugih deželah samo toliko, kolikor ga je o tem poučila napačna boljševiška propaganda, da živi v paradižu, ki ga mora braniti. Danes je odkril svetu pravo stanje v Rusiji
nemški vojak. Kdor pozna v teoriji boljše-viške nauke, ve sedaj, kaj pomeni njihovo praktično uresničenje.
Na svetu so na eni narodi, ki so neposredno spoznali boljševizem ln si našli boljšo življenjsko obliko v fašističnem in na-rodnosocia lističnem režimu, kakor pa je tudi plutokracija, na drugi pa so Churchill in njegova židovska klika, ki poveličujejo sovjetski paradiž in sklepajo prijateljstva s Stalinom, kar dokazuje samo tesno sorodstvo med boljševizmom in plutokracijo. Kar je danes najbolj značilno, je dejstvo, da je 27.000 ljudi zapustilo boljševiške vrste, potem, ko so pomorili svoje politične komisarje, kakor je sporočilo nemško vrhovno poveljništvo. Ti tisoči kažejo, kaj se dogaja v rdečih vrstah, kakor hitro pridejo v stik z zunanjim svetom, ki jim je bil doslej zaprt. Nemčija je poslala v Lvov komisijo, sestoječo iz zdravnikov, pravnikov, novinarjev in radijskih strokovnjakov, ki je že sporočila svoje vtise o »lepotah sovjetskega življenja«. Ti dokumenti dokazujejo, da zverstvo nima prav nobene pravice več za svoj obstoj nikjer na svetu, kjer živimo tudi ml. To zverstvo je treba dokončno izkoreniniti.
Vojaki, ki so 22. junija pričeli svoj odločen pohod proti boljševiški Rusiji, — zaključuje dr. Goebbels svoj članek, — ne prinašajo le nove civilizacijske ideje in pravičnost, temveč branijo tudi kulturo in življenje Evrope pred veliko nevarnostjo. Njihov pohod je splošne zgodovinske važnosti.
Spomini na boljševiški režim v Madžarski
Budimpešta, 7. jul. d. Madžarski listi objavljajo reminiscence na polom, ki ga je boljševizem že enkrat doživel na Madžarskem in ki ga bo Madžarska oborožena sila skupaj z vojaško silo drugih evropskih držav sedaj dokončno strla.
Po polomu centralnih velesil v svetovni vojni leta 1918 so nastale okoliščine, ki so bile ugodne, da se je mogel na Madžarskem povzpeti na oblast boljševiški režim, ki je nato v nekaj mesecih docela porušil gospodarsko strukturo države ter povzročil v deželi največjo anarhijo. S podporo dvomljivih elementov, zlasti iz Rusije do-šlih vojnih ujetnikov, inficiranih z boljše-viškim virusom, se je pričela tako imenovana proletarska diktatura, ki jo je izvajal prosluli Bela Kun, čigar pravo ime je židovskega porekla Kohn. Ob uspešni finančni in politični podpori Moskve ter ob zaslombi terorističnih tolp, katerih poglavar je bil neki Szamuely, je ta diktatura divjala štiri mesece do julija. Zapleč-niki te diktature so se vrinili povsod v vodstvo denarnih zavodov ter v ravnateljstva tovarn. Ustanavljali so »revolucionarne tribunale« ter zapirale vse pristaše starega režima. Tirani so organizirali celo posebno rdečo vojsko, ki pa ji je docela manjkalo discipline in slehernega resnega vojaškega značaja. Borba te vojske proti češkoslovaški se je morala kaj kmalu |
I ustaviti zaradi notranjih težav, na katere . je naletel rdeči režim. Na splošno so si ■ madžarski ljudski komisarji ter njihovi sotrudniki prizadevali v glavnem le, kako bi utrdili svoje osebne položaje, da bi mogli nato po svoje preliti v prakso svoje doktrinarstvo. Večina madžarskega prebivalstva pa je te individue docela ignorirala. Edino podporo je imel ta boljševistični režim v delavskih sindikatih ter v židovski inteligenci kakor seveda tudi v framasonih in drugih dvomljivih eksistencah, provinca pa je reagirala na ta način, da je ustavila dobavo živeža madžarski prestolnici. Sledile so kazenske ekspedi-cije, ki so veljale življenje stotin madžarskih kmetov. Ti krvavi kazenski pohodi so rdeči režim med kmečkim prebivalstvom globoko omrzili. Prva močna reakcija se je pojavila že v maju leta 1919, ko so madžarski nacionalisti zasedli nekaj mest, med njimi tudi Szeget in Arad. Ustanovljena je bila protirevolucionarna vlada, katere prvi predsednik je bil admiral Horty, ki je razen tega organiziral tudi madžarsko nacionalno vojsko. V borbi, ki jo je ta vojska pričela proti boljševizmu, se je rdeči režim v Budimpešti končno zrušil in nacionalna ideja je zopet zavladala nad rdečim internacionalizmom, ki bo v sedanji drugi borbi povsem izbrisan z zemeljskega površja.
Jasna dejstva v zmešnjavi bitke
Pod tem naslovom se v »Popolo d'Italia«
znani vojaški kritik Mario Appelius ukvarja z velikansko bitko na vzhodu in podčrtava nekatera dejstva, ki jih bistro oko že sedaj razloči sredi bojnega meteža.
V	orjaški bitki, ki besni od Belega pa do črnega morja, — piše M. Appelius, — se jasno očrtavajo štirje odseki, ki jih opredelimo takole» 1) severni odsek, Id obsega ves baltski pas; 2) osrednji, ki ga označujeta imeni Minsk in Smolensk; 3) drugi osrednji odsek, ki zajema Galicijo in Ukrajino; 4) južni, ki obsega črnomor-ski pas.
Tem štirim odsekom ustrezajo štiri glavna središča: Leningrad. Moskva, Kijev in Odesa.
S temi štirimi zemljepisnimi odseki se ujemajo tudi štirje strateški odseki nemškega nastopa. Seveda so ti štirje odseki med seboj tesno povezani, tako da mora uspeh, ki ga doseže nemško poveljništvo na enem odseku, v kratkem povzročiti sli-čne uspehe na ostalih treh.
Sovjetsko poveljništvo se temu neizprosnemu vojaškemu zakonu ne more odtegniti, razen, če se polasti iniciative ter izvede zmagovit nasprotni manever. To je poskusilo na južnem odseku. Kljub velikemu številu čet in srditosti borbe pa sov-jeti niso mogli razdejati utrjenih prehodov, ki so si jih bili Rumuni in Nemci ustvarili ob Prutu, marveč so se upehali s silovito in jalovo borbo, ki sedaj čutijo njene posledice.
V	občnem poteku operacij se že razločno kažejo štiri »negativne« črte sovjetskega vojnega načrta:
1)	Ni mu uspelo, da bi dosegel na južnem odseku strateški odklon, ki ga je nameraval.
2)	Ni mu uspelo, da bi zajezil koncentrični vdor v baltski pas.
3)	Ni mu uspelo, da bi ovrl nemško napredovanje v Galicijo, kjer je spravil srditi odpor sovjetskih čet proti pritisku fašističnih vojska več velikih enot rdeče vojske v tragičen položaj ter povzročil uničenje velikih množic sovjetskih bojnih sredstev. V tem pasu so se razvile rilne letalske in tankovske bitke, v katerih so bile sovjetske oklepne sile premagane od nemških oklepnih sil.
4)	Ni mu uspelo, da hi presekal najnevarnejšo izmed nemških ofenziv, ki se uveljavlja na vojaški in politični fronti hkratu ter napada železniške in avtomobilske poti v Moskvo. Zasedba ozemlja pri Minsku in prehod čez Berezino kažeta, da je bila na tem velevažnem odseku bodisi razvrstitev sovjetskih sil slabotnejša, bodisi nemška razvrstitev tako močna, da je predrla doslej še V3e črte boljševiškega odpora.
Ob sedanjem stanju stvari je za sodbo prezgodaj; a to, kar se je zgodilo, zadostno opravičuje pesimizem, ki zastruplja londonsko ozračje. Resnica je namreč, da se v pokrajini med Minskom in Smolen-skom nakazuje položaj, zelo sličen položaju pri Sedanu 1. 1940.
Te »negativne« črte sovjetskega načrta imajo svoj nasprotek v naslednjih »pozitivnih« črtah nemškega načrta:
1) Nastop nemške, rumunske, madžarske, slovaške in finske vojske je bil tako nagel, da je mogei nemški generalni štab presenetiti rdečo vojsko, ko je ta šele do-končavala svojo ofenzivno razvrstitev proti Evropo, ter udariti po nji v kočljivem,
v nekaterem pogledu celo kritičnem trenutku.
2)	Nemške sile so takoj »zakvačile« velike množine sovjetskih čet ter jih prisilile, da so se zapletle v spopade velikega obsega. Da reši te »zakvačene« množice, je moralo rusko poveljništvo vreči v metež nove množice oklepnih sil. Tako je prišlo do ogromnega uničenja ruskih vojnih potrebščin, zlasti pa oklepnih voz in topov. Vrhu tega je ruska taktika omogočila Nemcem uporabo bojne tehnike izza Kutna in Flandrije, namreč obkolitev močnih jeder sovražnega odpora in nadaljevanje prodiranja z istimi silami, tako da se prepusti naloga razdejanja teh premaganih in nevtraliziranih ovir pehoti in topništvu, ki ju podpirajo bojna letala. Nemci so v takih akcijah mojstri.
3)	Nemško letalstvo očitno prekaša rusko letalstvo. Doslej je bilo zbitih ali na tleh uničenih okrog 5000 sovjetskih letal, ki so verjetno tvorila najsodobnejšo in najbolje opremljeno letalsko silo. To ogromno število kaže, da je bil del ruskega letalstva uničen po bliskovitem nemškem letalskem napadu, drugi del pa se je varal o bojni vrednosti svojih strojev in posadk ter se je s pobešeno glavo zapodil v metež, ne da bi pravilno računal z nasprotnikovo močjo.
4)	Velikanski plen, ki je bil doslej uničen ali zajet, pomeni nedvomno hud udarec sovjetski oborožitvi. Skušnja uči, da ie v vojskah naših dni oborožitev velevažen činitelj. Oborožitve ne moreš vzeti izpod pazduhe, posebno pa ne v Rusiji, kjer gre vse skrajno počasi izpod rok. Vrhu tega bodo čez nekaj dni mnoga izmed največjih sovjetskih industrijskih ozemelj zasedena ali vsaj v območju bitke.
5)	Britansko letalstvo, ki se je slepilo z upanjem, da bo Nemčija zbrala vse svoje letalske sile na vzhodni fronti, je poskusilo ofenzivo proti severni Franciji in zapadni Nemčiji — ali bolje, trdi, da jo je poskusilo. Vsekakor so se angleški letalci v svojo škodo prepričali, da je letalska sila Nemčije tako na vzhodu kakor na zapadu svoji nalogi kos. Anglija, ki dobro ve, da more dati Rusiji kvečjemu neznatno pomoč, iz preprostega razloga, ker sama potrebuje vse tisto, kar naj bi dala Rusom, skuša v svoji propagandi naslikati to dejavnost RAF-e kot »veliko angleško pomoč« sovjetski zaveznici. V resnici pa leta RAF nad nemškim ozemljem s skromnimi formacijami, in ko je tvegala nad Rokav-skim prelivom širje zasnovano akcijo, se je opekla.
V zmešnjavi velike bitke na vzhodu, ki je še vedno v začetni fazi. nam ta očitna dejstva pomagajo, da si laže ustvarimo trezno in pravilno mnenje.
Vpad perujske vojske v Ekvador
Quito, 7. jul. ir. Ekvadorsko zunanja ministrstvo objavlja v uradnem poročil Ja so perujske oborožene sile včeraj na več točkah napadle ekvadorsko ozemlje, predvsem s topništvom in letalstvom. Borbe se z veliko silo nadaljujejo. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. Peruanska letala so popolnoma uničila ekvadorske vojašnice v pristanišču Caraquas.
Vojna na zapadu
Berlin, 7. jul. d. Nemška letala so v noči na ponedeljek z uspehom napadla več letališč v Angliji. Kakor pojasnjujejo z me-rodajnega mesta, so bile vržene bombe tudi na nek letalski hanger, ki je bil zadet in se je porušil. V drugih hangerjih so izbruhnili požari. Razen letališč so nemška letala ponoči bombardirala tudi pristaniške naprave v raznih delih jugovzhodne angleške obale. Vsi ti napadi so se končali z dobrim uspehom.
Rim, 7. jul. ir. Angleško letalsko in notranje ministrstvo objavljata, da so preteklo noč nemška letala napadla nekaj krajev v vzhodni in severni Angliji. Vržene so bile rušilne in zažigalne bombe, ki so povzročile razdejanje in škodo.
Stockholm, 7. jul. d. Kakor poročajo iz Londona, je nemško letalstvo preteklo noč izvršilo več napadov na Anglijo ter so bile bombe vržene v prvi vrsti na razne cilje v vzhodni Angliji, kakor tudi na neko točko v severni Angliji. V osrednji Angliji je bilo porušenih nekaj zgradb in je bilo več ljudi ubitih ter ranjenih.
Komunike angleškega letalskega ministrstva pravi, da so britanska letala preteklo noč napadla doke v francoski luki Brest ter bombardirala razne cilje, v Po-rurju in zapadni Nemčiji.
New York, 7. jul. d. Kakor javlja »Ass. Press« iz Londona, so bili zadnji nemški letalski napadi na Anglijo najhujši v letošnjem poletju. Ti napadi so veljali predvsem industrijskim napravam v Midlandu.
Angleška letala nad Nemčijo
Berlin, 7. jul. s. V pretekli noči so znatne skupine angleških letal metale zažigal- j ne in rušilne bombe na zapadno Nemčijo ter povzročile manjšo škodo v stanovanjskih poslopjih. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev. Nemški nočni lovci so med tem napadom sestrelili dva sovražna aparata.
Berlin, 7. jul. d. Preteklo noč je britansko letalstvo z manjšimi silami napadlo razne kraje v zapadni Nemčiji. Kakor javljajo z pristojnega mesta, so angleška letala metala rušilne in zažigalne bombe, ki pa so povzročile le nekaj gmotne škode na zgradbah v stanovanjskih okrajih. Napadi so zahtevali tudi nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Nemška lovska letala za nočne operacije so sestrelila 6 britanskih letal.
Vojna na morju
Berlin, 7. jul. rs. Nemške patrolne ladje, ki so jih napadli angleški bombniki, so sestrelile letalo tipa Bristol Blenheim. Angleške bombe niso povzročile nikake škode.
Berlin, 7. jul. d. Neka nemška podmornica je dne 4. t. m. potopila angleški parnik, ki je vodil večje število novih lovskih letal tipa Spitfire iz Anglije v Aleksandrijo. Na Atlantiku je bila potopljena 7.000tonska ladja, ki je vozila najnovejša letala iz Amerike v Anglijo.
Berlin, 7. jul. s. DNB poroča, da so nemški bombniki in izvidniška letala v akciji proti pomorskim objektom okoli Anglije potopili v pretekli noči pred zapadno angleško obalo dve trgovinski ladji po 5000 ton.
Priprave za ustanovitev sindikalnih organizacij
Visoki Komisar je včeraj sprejel predsednika Fašistične konfederacije trgovskih nameščencev nacionalnega svetnika Pala-bina in zastopnika tržaške zveze trgovcev nacionalnega svetnika Vagiiana. Dolg in prisrčen razgovor se je nanašal na probleme, ki se tičejo sindikalne organizacije trgovinskih nameščencev v Ljubljanski pokrajini.
£
Podaljšanje kolektivnih delovnih pogodb
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na uredbo z dne 12. februarja 1937. in ker smatra ureditev za nujno potrebno:
čl. 1. Do nadaljnje odredbe ostanejo v veljavi kolektivne delovne pogodbe, sklenjene na podstavi uredbe z dne 12. februarja 1937., tudi če so bile že odpovedane.
Čl. 2. Z dnevom te naredbe stopijo glede podjetij in strok, za katere so bile sklenjene, znova v veljavo kolektivne pogodbe iz prednjega člena, ki so prenehale veljati po 15. marcu 1941-XIX zaradi poteka določene dobe ali zaradi odpovedi ali iz kakega drugega vzroka, pa niso bile nadomeščene z novimi kolektivnimi dogovori.
Čl. 3. Med podjetnikom in delavcem pogodbeno določene ter na dan te naredbe dejansko veljajoče mezde ostanejo v sedanji višini še nadalje v veljavi, če določajo za delavca ugodnejše razrner'e nego bi bilo določeno s predpisi iz prednjih členov.
čl. 4. Vsak dogovor, ki bi nasprotoval določbam t« naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave, je ničen.
V Ljubljani, dne 2. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Sprememba obraočia nekaterih občin in okraiev
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kraljeve uredbe z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, ker smatra za nujno potrebno, da se deli občin, katerih sedeži so po novi meji Ljubljanske pokrajine ostali zunaj pokrajine, priključijo tukajšnjim občinam in okrajem.
čl. 1. Začasno se dodeljujejo: občini št. Jošt (okraj Ljubljana): zaselek Suhi Dol kraja Goli vrh iz občine Trata in kraj Planina iz občine črni vrh. oba iz škofjeloškega okraja; občini Polhov Gradec (okrai Ljubljana): kraja Setnik (kat. občine črni vrh) in Setnica, oba iz občine Črni vrh (škofjeloškega okraja); občini Dobrova pri Ljubljani: kraj Toško čelo iz občine št. Vid nad Ljubljana; mestni občini Ljubljana: kraji Dolnice. Glinica, Kamna gorica in Podutik iz občine št. Vid nad Ljubljano; občini škocijan (okraj Novo mesto): kraj Jerman vrh iz občine Bučka; občini Sv. Križ pri Kostanjevici (okraj Novo mesto): kat. občina Veliko Mraše-vo I (kraj Veliko Mraševo) iz občine Cerklje ob Krki; občini Adlešiči (okraj Črnomelj): kat. občina Marindol (kraji Marin-dol, Miliči in Paunoviči) iz občine Netretič (okraj Karlovac. Hrvatska).
čl. 2. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave.
Ljubljana. 2. julija 1941-XIX.
"isoki komisar Emilio Grazioli. I
Gospodarstvo
Razdelitev državnega dolga bivše češkoslovaške
Poročali smo že, da je med Nemčijo in Madžarsko sklenjen sporazum glede razdelitve premoženja in dolga bivše češkoslovaške republike. Ta sporazum določa, da pripade Madžarski državno premoženje bivše Češkoslovaške, ki se nahaja na področju, priključenem Madžarski (južni del Slovaške in Karpatska Ukrajina), kar velja tudi za udeležbo bivše Češkoslovaške pri podjetjih na tem področju in za državne terjatve. Vse to premoženje preide v last Madžarske brez protivrednosti. Madžarska pa bo zato izročila Narodni banki protektorata Češke in Moravske, prav tako brez protivrednosti, češkoslovaške državne bankovce in kovance v skupni nominalni vrednosti 271 milijonov Kč (brez bankovcev bivše Češkoslovaške Narodne banke). Končno prevzame Madžarska tudi določen del notranjega državnega dolga bivše češkoslovaške republike.
Celotni dolgovi Češkoslovaške so 31. decembra 1938 znašali 52 milijard Kč; od tega je odpadlo 43.5 milijarde Kč na notranji dolgi V pogodbi je Madžarski priznano, da ne prevzame ustrezaj očega dela onega notranjega dolga, ki je bil od bivše Češkoslovaške najet za oboroževanje in narodno obrambo. Ta del notranjega dolga je ocenjen na 10 milijard Kč. Od preostalega zneska 33.5 milijarde Kč notranjega dolga prevzame Madžarska okrog 5 odstotkov, namreč 1679 milijonov Kč. Ker so obresti in amortizacijski pogoji posameznih posojil različni, je bil ta notranji dolg preračunan na 4.5 odstotno unificirano posojilo, ki se amortizira v 49 letih, pri čemer je odpadlo na Madžarsko 1580 milijonov Kč.
Ta na Madžarsko odpadajoči del bo Madžarska lahko odplačala na ta način, da bo na priključenem področju bivše Češkoslovaške odkupila obveznice češkoslovaških državnih posojil in .jih bo izročila Narodni banki protektorata Češke in Moravske. Na enak način bo lahko Madžarska uporabila one obveznice, ki jih bo še prejela v zvezi s finančnimi likvidacijami, zlasti v zvezi z razdelitvijo rezerv socialnega zavarovanja, rezerv privatnih zavarovalnic in rezerv za kritje hranilnih vlog pri bivši češkoslovaški Poštni hranilnici. Preostanek bo v skladu z amorti-tizacijskimi pogoji unificiranega posojila obrestovan s 4 in pol odstotki in odplač-ljiv v 49 letih. Polletna anuiteta, ki jo ima plačati Madžarska, je izračunana na 2537 odstotkov nominalnega zneska prevzetega dolga in bo Madžarska anuiteto plačevala Češkoslovaškemu protektoratu. Dokler ne bo ugotovljena višina amortizacije z oddajo obveznic, se anuiteta računa v polovičnem znesku.
Pogodbo z enakimi določbami je Nemčija sklenila tudi s Slovaško in bo anui-tetno službo za bivši češkoslovaški notranji dolg na ta način vršil izključno češko-moravski protektorat
Radoniranje živil v Angliji
Cb izbruhu vojne je imela Anglija za 6,750.000 ljudi več ko v letu 1914. Zaradi tega so potrebe Anglije v sedanji vojni v pogledu prehrane za toliko večje, kakor so bile v zadnji svetovni vojni. Istočasno je od zadnje svetovne vojne nadalje nazadovala obdelana površina. Medtem ko je leta 1914 odpadlo na tisoč akrov (1 aker
je 0.405 ha) 1195 ljudi, jih je danes 1524. Sicer so že spomladi leta 1940 pričeli obsežno akcijo za povečanje obdelane površine in so obsežne komplekse travnikov preorali, obenem pa pričeli gojiti zlasti po-vrtnino na vrtovih, vendar se navzlic temu donos kmetijske produkcije ni bistveno povečal v primeru s predvojno dobo, ker so za to poleg gnojil potrebne delavne moči. Ne glede na to se preosnova kmetijske produkcije ne da izvesti preko noči.
Anglija je v početku sedanje vojne skušala izhajati brez racioniranja, toda že v januarju 1940 je morala uvesti radoniranje za slanino, surovo maslo in sladkor. Položaj glede prehrane pa se je bistveno poslabšal sredi lanskega leta, ko je Nemčija zasedla Nizozemsko, Dansko in Francijo. Iz Nizozemske je Anglija prej dobivala pretežni del sočivja, pa tudi surovo maslo, sir in jajca, iz Danske surovo maslo, sir, slanino in jajca, iz Francije pa zlasti sočivje. Seznam racionira-nega blaga so morali zaradi tega precej razširiti in odmeriti manjše kvote. Od ra-cioniranega blaga se dobi sedaj v Angliji na osebo in teden: 4 unče slanine (110 gr), 4 unče surovega masla (110 gr), 8 unč sladkorja (220 gr) namesto prvotnih 12 unč, nadalje 4 unče surovega-masla (110 gr), 3 unče margarine ali masti (110 gr), 1 unčo sira (28 gr) in za 1 šiling mesa pri odraslih odnosno za 6 penija mesa pri otrocih. Poleg tega je racioniran nakup marmelade, v zadnjem času pa je bilo sklenjeno racioniranje prodaje jajc, kar se že nekaj časa praktično izvaja, ker oddajajo trgovci določeno število jajc samo registriranim kupcem.
Letos je najobčutnejše pomanjkanje sočivja in sadja, ker prehranjevalno ministrstvo za dovoz takega blaga ne daje ladijskega prostora, sočivje pa je prej prihajalo, kakor rečeno predvsem iz Francije in Nizozemske. Čebule sploh ni dobiti, ker je prej vsa čebula prihajala iz Francije. Glede na pomanjkanje živil je angleška vlada izdala prebivalstvu obsežna navodila za najbolj koristno prehrano. Izdala je tudi vrsto receptov za izdelovanje jedil, ki vsebujejo minimum potrebnih beljakovin, ogljikovih hidratov ter vitaminov. Tudi oskrba z mlekom je zelo otežkočena in je uvedeno neke vrste posredno racioniranje. Predvsem pa je prepovedana uporaba mleka in smetane za izdelovanje močnatih in drugih jedil.
Gospodarske vesti
= Prijava zalog riža. Združenje trgovcev v Ljubjani poziva vse trgovce speceriste, in sicer grosiste in detajliste, da prijavijo mestnemu prehranjevalnemu uradu v teku jutrišnjega dne, t. j. v torek 8. t. m. svoje zaloge riža, in sicer po stanju na dan 7. t. m. ob 6. uri zvečer.
= Maksimalni cenik. V nedeljski številki smo objavili maksimalni cenik, T?1 velja od torka 8. t. m. naprej. V tiskani maksimalni cenik se je vrinila nomota pri ceni volov prve vrste. Cena znaša pravilno 4.95 lire za kg žive teže ne in 5.95 lire, kakor je bilo objavljeno.
= Novo izsledovanje ležišč nafte v Albaniji. Iz Rima poročajo, da je finančno
ministrstvo odobrilo petrolejski družbi Azienda Generale Italiana Petroli (AGIP) nov kredit 50 milijonov lir za financiranje del pri izsledovanju in pridobivanju nafte v Albaniji, zlasti v področju Patos.
= Bilanca Hrvatske banke v Zagrebu. Hrvatska banka d. d. v Zagrebu, pri kateri ima večino glavnice Banca Commer-ciale Italiana, izkazuje v bilanci za leto 1940 pri glavnici 20 milijonov din in pri rezervah v višini 6.8 miljona din čisti dobiček 346.000 din, skupaj s prenosom dobička iz prejšnjega leta pa 2.8 milijona din. Postavka meničnega portfelja in d«_ bitorjev je nazadovala na 47 milijonov din (prejšnje leto 56.8), hranilne vloge in kreditorji pa so narasli na 86.4 milijona din (71.6).
= Pokojninska zadruga nameščencev Trgovsko industrijske zbornice. V zadružni register je bila vpisana Pokojninska zadruga, z. z o. j., ki ima namen, zastopati pokojninske interese svojih zadružnikov, stavljati predoge upravi pokojninskega fonda za naložbo in upravo fondo-vega premičnega in nepremičnega premoženja, prevzeti v eventualno upravo nepremičnine tega fonda in varovati pravice zadružnikov iz pokojninskega pravilnika, ki ga je odobrilo trgovinsko ministrstvo 7. februarja 1934 na nepremičninah in premičninah pokojninskega sklada za nameščence Trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani in na premičninah same zbornice. Člani upravnega odbora so: Ivan Mohorič, glavni tajnik zbornice, dr. Ivan Pless in dr. Josip Pretnar, tajnika zbornice.
—	Zamenjava dinarjev v Srbiji. Na področju Srbije je v teku zamenjava bankovcev bivše jugoslovanske Narodne banke po 500 in 100 dinarjev. Rok za zamenjavo pri državnih bankah, davčnih upravah in finančnih direkcijah je določen do konca tega tedna. Medtem ko je nova Srbska banka v zamenjavo za stare tisočdinarske bankovce izdala nove tisočake, izdaja sedaj pri zamenjavi bankovcev po 500 in 100 dinarjev stare bankovce iste vrednosti, ki so pretiskani z napisom »Srbska narodna banka.
= Elektrifikacija železnice Budimpešta-Reka. Iz Zagreba poročajo, da je hrvatska vlada zaradi prilagoditve hrvatskega železniškega omrežja spremenjenim gospodarskim odnošajem sklenila, da se hrvatski del železniške proge Budimpešta—Zagreb —Reka v celoti elektrificira. Elektrifikacija te železnice bo olajšala tranzitni promet madžarskega blaga preko hrvatske na Reko in obratno.
—	Plačilni promet med Nemčijo in Srbijo. Državni gospodarski minister je izdal predpise o plačilnem prometu med Nemčijo z vključenim protektoiatom ter Spodnjo štajersko in Gorenjsko na eni strani ter Srbijo na drugi strani.
= Tudi v Zedinjenih državah naraščajo cene. Navzlic prizadevanju oblastev, preprečiti dviganje cen, in navzlic okolnosti, da je ameriški dolar daleč preko 100% krit z zlatom, se je nivo cen v Zedinjenih državah, zlasti v letošnjem letu, ponovno znatno dvignil indeks cen v trgovini na debelo. Za 22 najvažnejših surovin se je indeks cen od izbruha sedanje vojne povečal za 25%. Ta indeks cen ae velja za kovine, za katere so določene maksimalne cene, vendar so tudi cene kovinam za 21% višje nego v septembru 1939. Najobčut-nejša je podražitev raznih kemikalij, tekstilnega blaga in gradbenega materiala. Indeks življenjskih stroškov je v letošnjem letu narasel od 68 na 77 točk. Tudi najemnine so se pričele dvigati, zlasti v krajih, kjer je oboroževalna industrija. Občutna podražitev se opaža zlasti pri uvoznem blagu, in sicer zaradi izredne podražitve pomorskega prevoza, kar je posledica pomanjkanja ladijskega prostora. Tako so stroški za prevoz ene tone kositra od Malajskih otokov do New Yorka narasli v primeri z avgustom 1939 od 25 do 45 dolarjev, stroški za prevoz indijske jute v New York od 8 na 21 dolarjev za 40 kubičnih čevljev, stroški za prevoz argentinske volne v New York pa so se za enako količino povečali od 5.50 na 20 dolarjev. Pomanjkanje tonaže povzroča tudi težkoče pri oskrbi vzhodnih delov države z nafto in bencinom, čeprav imajo Združene države na razpolago ogromne količine tekočega goriva. V vzhodnih zveznih državah razmišljajo zaradi tega o uvedbi prisilnih omejitev za potrošnjo bencina.
Kaznovani gostilničarji
Organi tržnega nadzorstva Kraljeve Kvesture so v preteklih dneh ugotovili, da so nekateri lastniki gostinskih obratov svojim gostom kljub prepovedi postregli z mesom. Prizadeti lastniki gostinskih obratov so:
1.	Stanovnik Franc, gostilničar, Breg 18.
2.	Bizjak Marija, gostilničarka, Kon-grešni trg 2,
3.	Derenda Katarina, gostilničarka, Borštnikov trg 2,
4.	Eaznik Marija, gostilničarka, Novi trg 2,
5.	Anžič Marija, gostilničarka, Sv. Petra nasip, in
6.	Pretnar Franc, gostilničar, Wolfova
ulica 4.
Proti vsem tem gostilničarjem je Visoki Komisarijat naperil sodno ovadbo, razen tega pa jim je prepovedal poslovanje in odredil zatvoritev njihovih lokalov za dobo 5 dni.
Rooseveltov govor razočara! Angleže
Rim, 7. jul. rs. Zadnji govor predsednika Roosevelta je povzročil v Veliki Britaniji precejšnjo poparjenost. Iz živčnosti in zagrenjenosti, ki jo angleški listi ne morejo prikriti v komentiranju Rooseveltove-ga govora, je jasno razvidno, da so Angleži pričakovali od Roosevelta mnogo več, kakor pa jim je obljubil. Zelo značilno je pisanje londonskega lista »Daily Sketch«, ki n. pr. piše: »Hočemo dejanj, zakaj čas besed je minil in same obljube nam ne morejo več zadoščati. Ne potrebujemo samo industrijske podpore Zedinjenih držav, marveč tudi vstop v vojno, ki bi imel gotovo zelo dobrodeln moralni vpliv na Anglijo.«
ba Blažona, davčnega nadupravitelja v pokoju ln tajnika trgovskega gremija. Podlegel je kapi. Zapustil je soprogo in sinova Jakoba, bivšega pehotnega majorja in Ernesta, bivšega kapetana fregate. Naj počiva v miru!
Iz pisarne Rdečega križa
Na poizvedovalni oddelek je prišlo po kurirju nekaj obvestil o pogrcšancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b.
Aleks Leopold, Ambrož Ivan, Barle Olga, Bogojev Radka, Belomustič Ivanka, 3e~ niger Viljem, Berčič Franc, Bernard Alojzij, Blažen Jakob, Budjen Mia, Cej Dragu-tin. Cerkvenrk Julij, Čemažar Ivan, Čerah-nac Djuro, Didora Cir'la, Doršner Rudolf, Djukanovič Jožefa, Dumlič Danica, Dur-šek Jerka, Fatur Milan, Ferluga Andrej, Frece Maksnir.il jan. Gamerc Dušica, Grein Ivan. G rožnik s. Domen i ka Hribar Jože, Hribernik Vladimir, Hrkalovič Budimir, Iskra Miroslav, Januš Vilma, Jezeršek Franc, rodbina inž Jovanovič, Jurančič Jo-sčp, Kačič Marjanca, Kangrga Stana, Kleč Ivan, KIopčič Lela Klapec Terezija, Kocijančič Filip, Kojakovič Ivo, K ost i č Mira, Kostič Olga. Košutnik Viktor, Kržišntk Alojz, Lah Andrej. Mally Draga, Marko-vič M. Vojislav, Medič Ana, Medvešcek Ivanka, Mislej Ciril, Mišigoj Miroslav, Mr-har Vladislav, Mrzelj Franc. Osvald Janez, Pavo L u dvig, družina Penovič, Peršič Jožko. Pertot Milena, Petrovič Petar, Pinte Neana, Pleskovič Rasta, Ptačnik Mara, i?u-» lec Jožica, Raznožnik Franc. Reven Franc, Rilar Stojanka Rebek Ivan. Rothdenisth Janez. Rus Srečko, Salkovič Jusuf, Sevšok Franc. Strajnar Franc, Šajnevič Katica, Sčurk Franc, Škerlavaj Ciril, Sebot Branko, Sonc Viktor, Šprajc Marija, Štcfančič M-iks Tath Koloman, dr Marjan Terscglav, Ti-ran-Vučkovič Iva, Trnove Štefka, Tu:ek Frančiška, Udovič Grozdana, Urbas Fra nek, Vigele Anica, Višcnski Stefica, dr. Erna VVittine, Vclk Stanis'av, Vučkovič M. Olga. Wiinch Lili Jozefina, Zupane Viktor, Zwayer Judth, Žigon Alojzija, Žigon Franc Ž i van o vič-Češa rek Ivana, Živkovič Ivanka.
Svojci Stanka Rekarja. živeči v Ljubljani, naj se javijo, da dvignejo pošto, do-^lo iz Sarajeva. Gg. dr. Kloar Fran in Mravijak Ivan naj se zglasita v pisarni radi pošte. G. Šiil igo j E. Miloš naj se zglasi, da dvigne indeks.
Slikar Edo Deriaj
splošno raste in zajema iz sebe, čeprav
se na ustvarjalcih poznajo odtisi prstov tistega, ki jih je pomodeliraL Seve, pri prvem bolj, pri drugem manj. To, kajpada, velja bolj za mojstre. Mi nebogljenci še ne pridemo v poštev, pred nami je še dolga pot Da, dolga še, trnjeva pot, posuta s črepinjami razbitih oštarijskih steklenic. In tam nekje izza oglov hiš je že vnaprej slišati: Kaj boš, začetnik, di-letant itd. Vendar — kaj sem hotel reči, o čem govoriti? Da, približno taki so moji pogledi na slovensko umetnost. Upam pa, da jih bom mogel kdaj korigirati.
—mir.
Pretekli teden je otvoril svojo 8. samostojno razstavo slikar Edo Deržaj. V prostrani dvorani palače Bata je razstavljenih 70 njegovih del — kolikor jih je bilo pač mogoče stisniti na okusno drapirane stene. Prvič je Deržaj razstavil svoja dela leta 1934. na mednarodni razstavi v Londonu, drugič leto pozneje v Ljubljani, tretjič v Beogradu 1936, četrtič v Ljubljani, petič v Zagrebu, šestič v Ljubljani, sedmič in osmič pa dvakrat po vrsti v Zagrebu — vsakokrat sam.
Po ogledu razstave sem sklenil pogovoriti se z razstavljalcem, in na vprašanje o načrtih in nazorih, mi je Edo Deržaj pripovedoval:
— Kakšne načrte imam za bodočnost? Delal bom, delal, delaL Čim se razmere malo urede, bom spet razstavil. Tudi na slikovnice za otročičke še zmerom mislim. Zdi se mi, da je to najlepše in najkoristnejše delo za slikarja. To vam je občinstvo!
Pogledi na slovensko umetnost? Ce se ne motim, se je o tem vprašanju že veliko razpravljalo. Mnogo pozitivnega, še več pa negativnega je bilo o tem slišati in brati ob raznih priložnostih. Zato si skoraj ne upam odgovoriti na stavljeno vprašanje, le nekaj značilnih dejstev bom navedel. Naša upodabljajoča umetnost je še od sile mlada. Saj smo komaj letos obhajali štiridesetletnico tistega dne, ko so se naši mojstri predstavili prvič Ljubljančanom s svojimi deli. Pestra vrsta jih je bila in prav dobro so se razumeli, Čeprav si v načinu izražanja, dojemanju, smereh, podajanju itd. niso bili prav nič sorodni. Zapozneli pobidermajerec je skušal razumeti revolucionarnega impresionista, le-ta je cenil prizadevanja tovariša, privrženca seresije, in vse je bilo lepo m dobro. In prav nič se niso spoštovali po študiju in »licencah«, t. j. diplomah. (Sicer pa jo je malo kdo imel!) Pa so vendar dali Slovencem pravo, pristno slovensko upodabljajočo umetnost.
Da, slovenska likovna umetnost je samonikla, čeprav so nam mnogi skušali dokazati, da je sploh nimamo. Sicer pa, kaj bi — so ljudje, ki namerno in načelno odklanjajo vse pozitivno. Ti in taki so videli epigona tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Z novimi rodovi so se pojavili novi talenti z novimi hotenji in novimi stremljenji. Število slovenskih likovnikov je naraslo, med njimi pa se je raznesla ljulika — stanovska zavist... O tem poglavju bi se dalo marsikaj povedati, a zdi se mi, da ni vredno govoriti, ker je prenezanimivo. Skoda le, da je prav zavoljo tega nastal razkol tam, kjer bi bilo skupno delo najbolj potrebno. Vendar — vrnimo se k jedru samemu. Slovenska upodabljajoča umetnost na-
Dne 25. junija t. 1. je nenadoma umrl v Ljubljeni Ferdo Juvanec, šolski ravnatelj v pokoju. Drugi dan potem so ga položili k zadnjemu počitku pri Sv. Križu v grobnico, ki jo je Glasbena matica odbrala pokojnim slovenskim skladateljem, kjer sni-vajo svoj večni sen. T udi njemu je tukaj za vedno usahnil žuboreči vrelec melodij, ki jih je iz srca polagal v svoje skladbe, ko je zvesto in vdano stal v službi slovenske glasbene umetnosti.
Naši dnevniki so se ob Juvančevi smrti spomnili njegovega zaslužnega dela. Povedali so, kako so pevci turobno počastili njegov odhod iz svojega kroga. Silvin Pečenko je z drhtečim glasom poveličal življenje m tvornost pevca in skladatelja Verda Jm'anca. — In resi Z njim je odšel iz naše narodne celote mož izrednih vrlin in sposobnosti, ki jih je posebno uspešno uveljavljal na dveh podtočjih našega narodnega kulturnega življenja: v šolstvu in glasbi.
Juvančeva delavnost na vsakem teh dvoje torišč bi zaslužila posebne obdelave, zakaj tu in tam se pozna neizbrisna »led njegovega stvarjanja. Kot šolnik v najlepšem pomenu te besede je obiačal največjo skrb elementarnemu razredu, ker ie vedel, da se tam polaga temelj vsemu bodočemu šo'a-n ju. Juvanec je najprej vzgajal, potem učil. V Cerknici in Postojni, kjer je učiteljeval dolga leta, je vzgojil celo vrsto dečkov in deklic, ki so danes ah tidm gospodar H in gospodinje na svojih domovih, ali pa so v javnih službah in v diužbenem življenju uvaževani činitelji. O Juvančevi samovzgo-ji je bila prva priča bogata učiteljska knjižnica v Postojni, ki jo je pokojnik zbral in vzorno uredil Knjižnica je bila na razpolago vsemu učiteljstvu v okraju, ki jo je marljivo upodabljalo po njegovih navodilih in nasvetih. Sam se je specializiral do mojstrske popolnosti v vzgojnih nalogah element ur nega razreda in je tako nazorno vplival na vse učiteljstvo v okraju, ki se je sp/ričo tega ponašalo z visoko razvitijn osnovnim šolstvom. Na estetsko stran je bila obrnjena Juvanče\-a vzgojna delavnost z metodično izvirnostjo pouka v lepopisju, risanju, petju in glasbi, ki jim ni posvečal nič manj skrbi in ljubezni kakor drugim predmetom. — Podrejenemu učiteljstvu je bil vodnik in tovariš, ki mu je služil za vzor po svojem ja\'nem in zasebnem življenju.
Ob usrtano\'itvi višjega šolskega sveta je prišel v Ljubljano in bil njemu prideljen v službovanje. Tu je n>i '/marl jive je deloval v oddelku za osnovno šolstvo, kjer je lahko
i in uspešno uveljavljal svoje bogate peda-[ goške izkušnje. Njegova pisalna miza ni po-I znala kupov nerešenih aktov. Spretnost v pisarniških poslih »i je pridobil v Cerknici, kjer je v svobodnem času pisaril na sodišču S tem si je prištedil toliko denarja, da si je kupil klavir, ki mu je bil kot pevcu in skladatelju neogibno potreben. A vodilo v vsem njegovem šolskem, vzgojiteljskem in upravnem oziru je bilo načelo: Pravica in pravičnost, točnost in red!
Kot pevec in skladatelj zasluži pokojni Juvanec, da zdaj počiva v grobnici slovenskih skladateljev. Ze na učiteljišču v Ljubljani je bil poseben izbranec svojega učitelja, skladatelja Antona Medveda. V Cerknici je kmalu zaslovel Juvančev pevskt kvartet, v Postojni njegov salonski orkester, v Ljubljani prvi učiteljski pevski zbor, ki ga je on organiziral in vodil. A z idealno požrtvovalnostjo se je udejstvoval v pevskem zboru Glasbene matice, ki mu /e bil ob premnogih prilikah dirigent.
Vedno se je živo zanimal za domačo tn tujo glasbo, spremljal vse delo Glasbene matice in povsod prilagal svoj delež kot pevec, dirigent in skladatelj. Najrajši je obujal spomine na zmagovite turneje pevskega zbora Glasbene matice doma in v tujini. Z mojstrom Matejem Hubadom ga je vezalo iskreno prijateljstvo.
U glasbil ie ptemnogo moških in mešanih zborov, ki so jih spričo melodioznosti tn pevnosti izvajali vsi naši pevski zbori. Števila njegovih skladb ne vem. Juvančev »Pastir«njegova »Bud ni ca« in »Slovenska zemlja« so neštetokrat budili in vnemali rodoljubna stca in pridobivali našim pevskim zborom in naši pesmi novih pevcev in prijateljev. Mnogo njegovih skladb je obja\ ljenih v tisku, ki ga je sam vzorno osktbel; več jih je ostalo še v rokopisih. Ptav bi bilo. ako jih izda njegova miljen-ka Glasbena matica.
Kot človek, prijatelj in brat je bil pokojnik blag, dober, plemenit, vdan in zvest. V njegovi duši ni bilo nikoli zle mislt, v njegovem delu nikdar slabega dejanja. V izvrševanju uradnih ali prosto\>otino pre\'zetih nalog ni poznal ne petka ne svetka. Skromno je stal v vrsti orih mož. ki Hm je delo rados' in uteha, a zavest opra\'ljene dolžnosti najlepše, ako ne edino plačilo.
Bil mi je sotrudnik dvajset let, mož izrednih kreposti, čist značaj, zanesljiv, iskren, uslužen, ki mu enakega ne vem. Hvaležno mislim nanj, ki je v.se življenje hrepenel s pesmijo k srcu, s stcem k domovinil
E. L. Gangl
Prihod rimske Opere
Danes ob 13.10 bodo člani Kraljeve opere lz Rima, ki so z velikim triumfom gostovali v Zagrebu ter bodo v sredo ln četrtek nastopili v naši Operi ter koncerti-rali na Kongresnem trgu, s posebnim vlakom prispeli v Ljubljano. Ljubitelji glasbene umetnosti, ki so odličnim Italijanskim pevcem že na njihovi poti v Zagreb Izkazali svoje občudovanje, pripravljajo gostom na glavnem kolodvoru prisrčen sprejem.
Iz Novega mesta
n— Ponovna licitacija gramoza. Ker
prva licitacija gramoza v Žužemberku, Trebnjem in Novem mestu ni, oziroma je samo delna uspela, bo za dela na področju novomeškega okrajnega cestnega zastopa II. javna ustmena licitacija za dobavo jesenskega gramoza za pokrajinske, subvencionirane občinske ceste in dovozne ceste k železniškim postajam. V Žužemberku bo licitacija 15. julija ob 8. v občinski pisarni za ceste, žužemberškega nadzorniškega okoliša, v Trebnjem 16. julija ob 8. v občinski pisarni za ceste trebanjskega nadzorniškega okoliša, za novomeški rajon pa 17. julija ob 8. v pisarni okrajnega cestnega odbora v Novem mestu.
n— Brezplačen italijanski tečaj. Za italijanski tečaj, ki ga prireja za svoje naročnike popolnoma brezplačno tukajšnja podružnica »Jutra«, se je doslej prijavilo 40 naročnikov. Za vzdrževanje tečaja je okrajni civilni komisar g. dr. Otto Griselli dal na razpolago prostore v realni gimnaziji. Zaradi velikega števila prijavljen-cev se bosta vršila dva tečaja in bo skupna otvoritev obeh tečajev v sredo ob pol 20. v realni gimnaziji. Opozarjamo vse prijavljence, da se udeleže otvoritve tečaja polnoštevilno in točno ob napovedani uri.
RADIO LJUBLJANA
Torek, 8. julija.
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba, v presledku ob 8.: Napoved časa. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Popevke in melodije. — 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. — 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkestralna glasba, dirigira mojster Arlandi. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Operetna glasba: Radijski orkester, dirigira mojster šija-nec. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert na čelo, izvaja Gilberto Cre-pax. — 17.40: Koncert pianistke Marie Fi-dler-Morozoff. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Mešana glasba. — Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20-20: Predavanje v slovenščini. — 20.30: Figarova svatba, komična opera v treh dejanjih od W. A. Mozarta; v odmorih, približno ob 21.15: Napovedi v slovenščini; ob 22.10: Predavanje v slovenščini; ob 22.45 Poročila v slovenščini.
Iz Mokronoga
Zdravnika dobimo. Po več mesecih je dobil industrijski trg Mokronog spet svojega zdravnika. Te dni pride k nam g. dr. Kari Mušič. Zelo težko smo čakali na zdravnika, a smo zdaj tem bolj veseli, ker pride k nam sin Dolenjske, ki bo razumel naše težnje in nadloge. Gospodu zdravniku želimo ob prihodu veselo dobrodošlico!
Dobri šolski uspehi. Dne 30. junija se je zaključil z zahvalno službo b^žjo pouk na tukajšnji šoli. Uspeni so glede na dvomesečno prekinitev pouka sorazmerno dobri. Nadejamo se, da bodo otroci v novem šolskem letu nadoknadili, kar so v prehodnih dneh izgubili.
Neurje, ki je divjalo zadnje dni v naših krajih, je napravilo mnogo škode. Posebno se pozna škoda na žitu, ki je zelo poleglo. Če bi nastopili lepi dnevi, bi se mnogo te škode popravilo. — Seno je pokošeno in skoro že vse pospravljeno. Letošnji pridelek je zelo dober, mogoče je sena nekoliko manj, a je zato to tembolj lepo, ker je bilo spravljeno v ugodnem suhem vremenu.
50.039 Srbov se seli
Lep uspeh zbiranja prostovoljnih prispevkov za obnovo
Smedereva
Beograd, začetek julija
Razdelitev in upravna obnova ozemlja, ki je do nedavna pripadalo kraljevini Jugoslaviji in ki so je z razsulom razdrobilo v lepo število novih enot, je dala življenju v nekdanji prestolnici povsem nov pečat. Pripadniki srbskega naroda so bili razseljeni po vseh perifernih pokrajinah bivše države, zdaj pa, ko so te pokrajine preurejajo v novih razmerah, se v trumah vračajo v ožjo domovino. V času od 6. aprila, ko se je začela usodna vojna, pa do konca junija je prišlo v Beograd in v ostale kraje Srbije okrog 50.000 Srbov iz drugih pokrajin. deloma samcev, po večini pa rodbine- z ženami in otroki. Prihajali so iz vseh smeri: iz Hrvatske. Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Srcma in Bačke, iz Južne Srbije-
V Beogradu so v začetku junija zgradili veliko taborišče, v katerem so začasno namestili vse one rojake, ki so bili brez sredstev ali iz kakšnega drugega razloga niso mogli najti strehe drugod. Taborišče sestoji iz velikega števila barak. Komisarijat ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje jim je začasno preskrbel hrano in streho, ustanovil pa se je tudi poseben osrednji odbor za preskrbo teh rodbin. Komisar ministrstva za socialno politiko dr. Stevan Ivanič je te dni izjavil, da se tako od strani države, kakor od strani zasebne pobude dela na tem. da so zaposlijo vsi preseljenci obeh spolov, ki so za delo sposobni. Po vseh večjih krajih Srbije bodo za izvedbo te skupne akcije določeni posebni komisarji.
Osrednji odbor za preskrbo preseljencev pa je odredil, da se po vsej Srbiji ustanove banovinski in okrajni pododbori. Ti odbori so 25. junija po vsej Srbiji započeli veliko zbiralno akcijo, ki je zajela vsa mesta, pa tudi vse najmanjše vasi Hkratu sc vrši široko zasnovana zbirka za obnovo Smedereva, ki ga je pred tedni porušila silna eksplozija tamošnjih vojaških skladišč. Zanimanje za zbiralno akcijo, ki se je zaključila 30. junija je bilo v Beogradu in po
vsej Srbiji zelo živo. Samo v Beogradu je eden izmed pododborov takoj prvi dan zbral okrog četrt milijona dinarjev.
Upravna razdelitev Ranata
Petrovgrad, začetek julija
Svet komisarjev, ki opravlja vladne posle v Beogradu, je predpisal novo uredbo o notranji upravi v Banatu. L^redba je stopila v veljavo z objavo v Službenih novinah 28. junija. Ozemlje Banata obsega sreze Pan-čevo (z mestom Pančevom vred). Vršac, Bela crkva. Kovin, Jaša Tomič, Veliki Beč-kerek, Velika Kikinda, Novi Bečej, Nova Kanjiža, Kovačiči in Alibunar ter tvori v okviru dunavske banovine posebno upravno področje, ki mu stoji na čelu pomočnik bana s sedežem v Petrovgradu. po narodnosti Nemec. Imenuje ga v sporazumu z vodjo nemške narodnostne manjšine v Banatu komisar ministrstva za notranje zadeve. Sreske načelnike in podnačelnike ter predsednike mestnih občin postavlja komisar ministrstva za notranje zadeve po sporazumu s pomočnikom bana. Apelacij-sko sodišče se premesti iz Novega Sada v Petrovgrad. Predsednika, ki je po narodnosti Nemec postavlja komisar ministrstva pravde v sporazumu z vodjo nemške narodnostne skupine v Banatu. Tudi sedež odvetniške zbornice se premesti iz Novega Sada v Petrovgrad. Tu se ustanovita inšpektorat beograjskega finančnega ravnateljstva ter izpostava beograjskega poštnega ravnateljstva. Železniško ravnateljstvo v Beogradu postavi na predlog pomočnika bana v Petrovgradu svojega delegata za nadzorstvo železnic v Banatu.
Na ozemlju Banata je po'eg srbskega tu-di nemšk' jezik uradni jezik
MED PRIJATELJICAMI
—	Koliko si pa prav za prav stara?
—	Štiriindvajset let.
—	Saj si že lani trdila isto.
—	Seveda, ker ne spadam med ženske, ki trdijo danes eno, jutri pa dru-
DRAMA
Začetek ob 20. url.
Torek, 8. julija, zaprto. Sreda, 9. julija, zaprto.
OPERA
Začetek ob 20. url.
Torek, 8. julija, zaprto. (Generalka.) Sreda, 9. julija: »Traviata«. Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. Četrtek, 10. julija: »Madame Butterfly«.
Izven. Gostovanje Kr. Rimske Opere. Peter, 11. julija, zaprto. (Generalka.)
Gostovanje Rimske Kraljeve Opere. Ansambel 214 solistov, zbora, orkestra in baleta bo pel 9. julija Verdijevo »Traviatoi«, 10. julija pa Puccinijevo »Madame Butter-fly«. Solistični ansambel te renovirane italijanske opere ima tele člane: Benjamino Gigli, Maria Caniglia, Oltra Bela, Gino Bechi, Maria Huder, Tina Macchia, Adelio Zagonara, Nicola Racoschi, Gino Conti, Ernesto Dominici, Biando Giusti, Tonio Gici in Edmea Limberti, Alessandro Zilia-ni, Emilio Ghirardini, Giovanni Berta-relli. »Traviato« bo dirigiral Tullio Sera-fin, zrežiral pa jo je Marcello Govoni. Koreograf Aurelio M. Miloss. Primabale-rina Attilia Radice. Scenski načrti Camil-lo Parravicini. Kostumi Mario Pompei. Realizacija scenskih načrtov Pericle Ansaldo. -t- »Madame Butterfly bo dirigiral dirigent Oliviero de Fabritiis. Režiser Marcello Govoni. Zborovodja Giuseppe Conca. Inscenator Alfredo Furiga. Dodatek: Balet »štirje letni časi« iz Verdijeve opere »I vespri siciliani«. Dirigent Nino Stinco. Inscenator Camilo Parravicini. Soloplesalca: Attilia Radice in Marcello Fenchel. Koreograf Aurelio M. Milloss. Scenerija in kostumi so last rimskega gledališča. Za »Madame Butterfly« je bila narejena zaradi majhnih dimenzij ljubljanske opere posebna scenerija, ki jo je napravil slikar Furigo.
V	Schubert-Berthčjevi opereti »Pri treh mladenkah« je vzel Berthe za osnovo nekaj Schubertovih pesmi in je zgradil okrog njih zgodbo o brezupni Schubertovi ljubezni do Hane Tschollove, za katero je kom-poniral nekaj pesmi in v njih izrazil svoje v besedah neizgovorjeno čustvo.
Opozarjamo na drugo pevsko tekmo, ki ho 13. julija v Oper| in za katero med pevci in občinstvom nemalo zanimanja. Pester izbor pesmi in arij, ki jih bodo peli tekmovalci iz najrazličnejših stanov, jamči za nenavadno zanimiv večer. Razsodišče za pevce in glasovanje občinstva sta privlačnosti, ki se ji bo pridružil v drugem delu še nastop lanskih izbranih tekmovalcev, ki naj se prijavijo upravi Narodnega gledališča v LJubljani.
Srce Paderewskega
V	New Yorku je umrl znani poljski klavirski virtuoz Ignacij Paderevvski. Na zahtevo njegove rodbine so pokojnikovo truplo balzamirali. srce pa bodo pozneje prepeljali na Poljsko.
S Spodnje štajerske
Nov poštni urad v Mariboru. Nemška državna pošta je uredila ter otvorila te dni v prostorih bivšega »Putnika« v mariborskem gradu nov poštni urad, ki je četrti poštni urad v Mariboru. S tem so znatno razbremenjeni poštni uradi I. na Stolnem trgu, II. na glavnem kolodvoru in III. v magdalenskem mestnem okraju.
Ambulatorji »tJberleitungsstelle fiir So-zialversicherung« v Mariboru, ki je prevzela delokrog prejšnje poslovalnice OUZD so te dni prenehali delovati. Za zdravniško pomoč zavarovancem so v primeru bolezni, kakor je razvidno iz zadevne odredbe pooblaščenca za socialno zavarovanje dr. Hammerja, upravičeni sledeči zdravniki na področju političnega okraja Maribor-me-sto: dr. M. Cijan, dr. A. Daražio, dr. J. Fras, dr. G. Galle, dr. J. Ivvanschek, dr. A. Korenčan, dr. J. Koprivnik, dr. H. Kraus, dr Z. Matjašič, dr. L. Nowak, dr. S. Pogrujc, dr. K. Sabadosch, dr. L. Sto-par, dr. J. Turin, dr. H. Velker, dr. F. Cun-drič, dr. W. Thalmann, dr. V. Kerže, dr. J. Maizen, dr. A. Santner, dr. G. Skalicky, dr. F. Toplak, dr. G. Kreuziger. dr. J. Za-vadilik, dr. M. Bedjanič, dr. H. Greiner, dr. J. Pichler, dr. F. Radšel, dr. V. Vari, dr. L. Kovač !n dr. F. Radics.
Smrtna kosa. 25. junija so pokopali na celjskem okoliškem pokopališču g. Jako-
Upravnlk gledališča »Verdi« v Tr9tu g. Anton Micelli je povabil prvaka našega opernega baleta go. Emo Moharjevo in g. Borisa Pilata k sodelovanju pri znanih umetniških prireditvah na tržaškem gradu (San Giusto). Plesala bosta Straussov valček in ciklus španskih plesov. Poleg njiju bodo nastopili še solisti milanske Scale in rimskega opernega baleta, sodeloval pa bo tudi znani tenor Giuseppe Lugo. Orkester, ki šteje 90 članov, sestoji iz samih prvovrstnih moči.
Ga. Moharjeva, g. Pilato, ga. Marta Remžgarjeva in dirigent g. Dimitrij žebre pa so poleg gostovanja v Trstu, o katerem poročamo v kulturni rubriki, povabljeni še na gostovanje v Milano in Rim. Našim umetnikom, za katere pomenijo ta vabila resnično laskava priznanja, želimo čim lepših uspehov v nadi, da bodo njihovi nastopi v Italiji po svoje pripomogli k iskrenemu sodelovanju slovenske in italijanske kulture.
markijev. — Ce ne, pošljem po orožnike.
—	Dobro, dobro. Dobili boste nazaj vaš umazani denar in sicer takoj.
Prosper je šel v hišo in se je Čez trenutek vrnil z bankovci. Brez besede jih je izročil markiju, ki je zamomljal kratko »hvala«, požvižgal Topu in odšel.
—	Ti že ne prideš v nebesa! je rentačil Prosper.
Preteklo je precej časa po tem. Neki dan se je marki vozil s svojim čolnom po potoku. Sedel je s puško čez kolena na prednjem delu čolna, ki ga je njegov služabnik porival s kolom dalje.
—	Stoj!
čoln se je ustavil in marki, ki je zapazil v daljavi na gladini močvirne mlake črne točke, je skočil na suho in šel v njihovi smeri.
2e se je temnilo. Naenkrat je marki zapazil, da se mu s strani nekdo bliža. Bil je Prosper.
—	Ne hodite dalje, gospod marki, tu je prenevarno.
Lovec se je ustavil. Pastir je prišel k njemu.
—	Cujte, tam na oni strani sem videl velike jate rac. če hočete, vas vedem tja.
Kateri lovec se ne bi razveselil take uslužnostl.
—	Idi, sledil ti bom...
Hodila sta več minut, ne da bi govorila. Za nizkim drevjem se je pastir ustavil.
—	Nočem iti z vami dalje, da jih ne preplašim. Idite sedaj kar naravnost naprej, ne morete jih zgrešiti.
Noč se je že bližala, marki ni smel iz-
ugriznil v nogo. Moral sem je zaklat! in tako sem ob njeno letošnjo volno.«
Marki ga je poslušal in se ni ganil, Ie s koncem brk je zmignil.
—	Koliko? je vprašal.
—	To je pač pet sto frankov, gospod marki.
Hladno je potegnil gospod de la Saul-niere listnico, vzel iz nje pet bankovcev in jih pomolil možaku.
—	Hvala, gospod marki, hvala lepa, pa brez zamere.
Prosper je vesel odšel. Naslednji dan pa je prišel marki.
—	Plačal sem tvojo ovco. Moja je. Prišel sem ponjo.
Prosper je postal slabe volje in se je skušal izviti.
—	Moram vam povedati...
—	Mojo ovco! ga je prekinil marki.
Prosper je videl, da se ne bo znal Izmotati.
—	Nimam je več, je priznal in se sramoval.
—	Tako! se je začudil gospod de la
Saulniere.
—	Ne. Hočem vam pa stvar razložiti... Dogodilo se je takole ...
—	To me ne briga. Hočem svojo ovco.
—	Lahko vam dam drugo.
—	Jaz hočem svojo.
—	VI nimate prav, gospod marki. Vaša, kakor jo imenujete, je začela iepatl ln morali smo jo zaklatl. Njeno meso gotovo ni bilo dobro.
—	Hočem svojo ovco «11 pa svojih pet sto frankov, je rekel ostri ln odločni glas
gubljati časa, sam je korakal v označeni smeri.
Toda naenkrat je začutil, da mu je zmanjkalo tal. Stopical je v blatu in ko je eno nogo izvlekel, se mu je druga še bolj vgreznila. Bil je že nad gleženj v zemlji.
—	Prosper! je zaklical. Nič odgovora.
—	Prosper! je zakričal še bolj na glas in groza se ga je polastila. Glas se mu je izgubljal v močvirju. Edino Top mu je odgovarjal, ki je tulil v smrtnem strahu. Marki je hotel poklekniti ln se s pestmi nasloniti na tla, da bi Izvlekel noge. Toda njegove roke so se pogreznile v strahovito vlažno in mehko blato. Vsak gib ga je le še bolj poglabljal. In marki de la Saulniž-re je tulil, prosil in jokal ko otrok, ki se je izgubil v temi... Jokal je, dokler se ni blato strnilo nad njegovo glavo in mu ni zaprlo ust...
Njegov služabnik, ki se je začel vznemirjati, ga je šel iskat in je srečal Pro-sperja. Vprašal ga je, mai nI videl njegovega gospoda.
—	Kajpada. V tej smeri je odšel pred nedavnim časom s svojim psom nad race.
Začela sta skupaj iskati ln slednjič sta našla Topa, ki ga je močvirje tudi že na pol pogoltnilo. Pogumni pes je hotel rešiti svojega gospodarja, a se je sam vgreznll.
—	Jo j, kakšna nesreča! Je Vzkliknil Prosper. — Tamle je gospod marki propadel v močvirski luknji...!
Služabnik ni videl izraza zmagoslavnega sovraštva v pastirjevih očeh.
Marcel Hauriac
Lov na race
Prosper je bil pastir, kakor vsi njegovi dedi. Ni bil bogat, kajti pokrajina ni bila rodovitna, toda živel je zadovoljno z ženo in dvema hčerkama.
Neki dan pa je bližnji grad kupil marki de la Saulniere, ki je prišel baje iz Pariza. Pravi vrag, ta marki! Bil je velikan, prsi je imel mogočne in dolge, krepke noge. štel je kakih petdeset let. 2e osivela brada je bila razmršena in goste obrvi so se bočile nad živahnimi očmi, ki so bile svetle in mrzle kakor ostrina bodala. Vedno je bil gologlav in hodil je ves dan po okolici. Tu in tam je ustrelil kako divjad, da jo je njegov lovski pes nesel zvečer domov v torbi, katera mu je visela iz gobca.
Gospoda de la Saulnierea, ki je živel v gradu sam, so imeli ljudje za hudo zakrknjenega. Molčal je in ni začel z nikomer pogovora, če ni bil k temu prisiljen. Kmetje pa ne ljubijo ljudi, v katerih življenju ne morejo čitati kakor v odprti knjigi. Predvsem se je Prosper jezil nad svojeglavim možakom, ki je kratko odgovarjal na njegov pozdrav in se ni nikoli za trenutek ustavil, da bi se razgovarjal.
Markijev pes Top je nekega dne ugriznil ovco Prosperjeve črede v nogo. Rana je bila tako huda, da jc ovca šepala. Nekaj dni pozneje so jo morali zaklati.
Prosper je šel k markiju. »Takole Je, gospod marki. Vaš prekleti pes je brez vsakega vzroka napadel mojo žival in jo
z
Dnjepr in Dnjestr
V	poročilih iz Berlina čitamo, da je nemška vojska s svojimi zavezniki prodrla proti Dnjepru in Dnjestru.
Dnjepr je poleg Dunava največja reka, ki se izliva v čmo morje, poleg Volge pa je to sploh največja reka na ozemlju evropske Rusije. Kakor Volga, in Dvina, izviri Dnjepr v Valdajskem gorovju in sicer iz močvirij pri Bjelovskem okrožju na ozemlju Smolenska.
V	začetku teče od severa proti jugu, nato se obme proti jugovzhodu, šele potem zavije v iugozapadno smer. Namaka poleg ozemlja Smolenska tudi Mogiljov, Minsk, černigov, Kijev, Poltavo, Herson, Jekate-rinoslav in Tavrijski kraj. Pod mestom Hersonom se v mogočnih rokavih združi z Bugom ter se izlije v črno morje.
Dnjepr meri v dolžino 2265 km, njegovi pritoki pa vežejo nad tucat upravnih okrožij Sovjetske zveze. Bregovi so posebno na levi strani teka visoki, ker je ozemlje tam precej hribovito. Struga reke je široka od 99 do 380 m, pri izlivu v Črno morje pa doseže ogromno širino 15 km. Od Dogorobuža do Jekaterinoslava je tek Dnjepra brez nevarnosti za ladijsko plovbo in za splave. Pod .Tekaterinoslavom pa je na progi kakšnih 27 km več nevarnih
brzic, ki močno ovirajo redno plovbo. Posebno nevarnih mest je devet. Med njimi nudijo nekatera veličastne naravne scene-rije. Najnevarnejša so mesta, kjer dosežejo brzice padec od 2.7 do 3.6 m. To so tako zvani »porogi«, t. j. pragovi, ki so dali tudi ime Zaporožju, znanem po junaških ukrajinskih kozakih.
V splošnem je Dnjepr deroča in globoka reka, nevarnejša od Volge in Dona, vendar ima pri tem še neki drug nedosta-tek. S seboj vlači ogromne množine peska, ki zasipa dno reke ter dela ovire plovbi. Med Kijevom in Jekaterinoslavom vključuje Dnjepr v svoj rečni sistem tudi nekaj otokov. Ob tem veletoku Rusije so se razvile številne naselbine in mesta, ki se ponašajo z živahno trgovino. Imenujmo samo nekatera: Dorogobuž, Smolensk, Or-ša, Kopiš, Mogiljov, Rogačev, Rečica, Kijev, čerkasi, Krjukov, Kremenčug, Verh-nji Dnjeprovsk. Jekaterinoslav, Berislav, Herson, Oleški in Očakov.
Dnjepr je zelo bogat na izredno okusnih ribah. Najbolj je razvit ribolov pri Her-sonu. Sistem Dniepra je v novejšem času povezan z omrežjem prekopov, ki drže proti Vzhodnemu morju. Prekop ga veže preko Berezine z Dvino. Okinski prekop
Ur
žene lokomotive
Iz Egipta poročajo o znatnih omejitvah vsega prometa. Brzovlaki, ki obratujejo med Kairom in Aleksandrijo, vozijo samo do postaje Damanhura. osebni vlaki pa vozijo dalje do Ramleha pri Aleksandriji. Za prevažanje množic, ki bežijo danes iz tega mesta, so morali uporabiti tudi avtobuse kairske avtobusne družbe, kar je povzročilo spet velike prometne težave v Kairu, kjer so v ostalem tudi obratovanje cestne železnice omejili, da bi varčevali z električnim tokom odnosno s premogom za proizvajanje toka.
Egiptska vlada je dovolila nove kredite za dopolnitev pristaniških naprav v Suezu, ker so stare naprave za povečani promet
postale popolnoma nezadostne. V Ismailiji, kamor naj bi prihajale dobave za britsko armado, so naprave prav tako omejene.
V izredno neugodnem položaju je egipt-sko poljedelstvo. Vsa letošnja bombažna letina ne more dobiti kupca, saj je ostala še lanska letina, ki jo je pokupila Britanija, v deželi, ker je ne morejo odpeljati. Tudi bombažnega semena, ki ga uporabljajo za izdelavo dobrega jedilnega olja, ne morejo izvoziti, ker ni na razpolago potrebne ladijske tonaže. Egiptske stiskalnice olja pa morejo predelati le del letine. Zato prevzema egiptska vlada bombažno seme sedaj kot kurivo za državne železnice.
Originalno določbo je spravil v svojo oporoko neki bogati posestnik iz San Fran-cisca, ki je te dni umrl. Odredil je, naj dediči takoj po njegovem pogrebu zberejo v neki gostilni, ki ji je bil stalni gost, trideset njegovih najboljših prijate'jev in naj jim priredijo pošteno in veselo gostijo tako rekoč na njegovo zdravje.
Gost'je naj bi se udeležil vsakdo, tudi tujec, ki bi stopili v lokal in vprašal, komu je namenjena. Po> vsakem takšnem prišlecu naj bi vsi udeleženci izpraznili kozarec do dna, in sicer vedno na pokojnikovo zdravje.
Čudno gostijo pa so morali preložiti za
kakšen dan. kajti bilo ie nemogoče zbrati takoj vst prijatelje, ki iih je navajala opo1-reka. Med njimi so bili namreč nekateri ob času zapustnikove smrti na potovanjih.
Proizvodnja paradižnikove mezge v Rusiji
L. 1939 je Sovjetska Rusija izdelala 21.6 milijona škatel paradižnikove konserve, lansko leto pa 32.6 milijona. Ker je povpraševanje čedalje večje, hočejo produkcijo povečati letos na 65 milijonov škatel. Uporabili bodo zanjo najmodernejše pripomočke, obenem so sklenili povečati površino za pridelovanje paradižnikov.
Zaradi pomanjkanja bencina
'	um

< , *
Mfitot?	j?
uporabljajo v nekaterih velikih evropskih mestih takozvane »kolesarske taksije«
z Njemnom, prekop med Dnjeprom in Bugom pa z Bugom in Vislo. Dnjeprostroj, ki je nastal v novejši dobi, kaže, da se je dala reka izkoristiti tudi za tehnične naprave najmodernejšega časa.
Dnjestr je reka, ki izvira v Karpatih* v bližini Sana* Teče skozi Podolje, Herson in Besarabijo ter se pri Akermanu in Ovidiopolu združi v Liman, nakar steče v morje. Tek mu je hiter in se po tem razlikuje od večine ostalih ruskih voda. Skoro vedno imajo njegovi valovi rumenkasto barvo, vode so mu razpenjene in blatne. V dolžino meri 1387 km. Mestoma je zelo globok in bogat na ribah, od katerih slovijo zlasti jegulje.
V svojem teku skozi žitorodno Podolje je Dnjestr za južno Rusijo velikega pomena. Ladje prevažajo po reki največ žito, in sicer v prvi vrsti pšenico.
Ker smo že pri rekah, omenimo lahko še Pripet, desni pritok Dnjepra v zapad-nem delu Rusije. Pripet izvira v Voliniji, teče skozi južni del pokrajine Minska, sprejema mnoge pritoke iz pragozdov ter se razliva čez bregove. Dolžina mu znaša 615 km, plovna struga pa kakšnih 470 km. Za rusko trgovino in promet je to ena najkoristnejših rek, ki pomaga vzdrževati promet zlasti med Kijevom in Pinskom.
Protiletalski top
raz•
i
Reševanje iz zraka
v <
pflMpit

te dolgo preizkušnjejo naprave, s katerimi bi se dalo pomagati brodolomcem iz zraka. Iz zrakoplova spuste v ta namen rešilno gondolo, ki jo pritrde k ladji, v katero izkrcajo potem bolnike in druge pomoči potrebne osebe.
na neki italijanski podmornici
Imena z vzhodnega bojišča
Vojna poročila nemškega glavnega stana beležijo iz dneva v dan nova imena mest in krajev, kjer se odigravajo spopadi med nemško in rusko vojsko.
Dorpat, ki so ga te dni zasedli Nemci, je bil že v stari Rusiji sedež okrožne oblasti in so ga Rusi imenovali Jurjev. Leži na estonskem ozemlju ter je poleg leton-ske Rige najbolj znana naselbina v teh krajih. Osnovali so ga Rusi, in sicer veliki knez Jaroslav. Nekoč je ta kraj kot hanzeatsko mesto tekmoval s Talinom in Rigo. še danes ima razvito trgovino in nekaj industrije, zlasti pivovarniške. Univerza v Jurjevu je zelo stara. Izvira iz leta 1632 ter ima pet fakultet.
Kolomeja, ki so jo zasedli Madžari, je mestece ob Prutu ter ima pomen kot železniška zveza med Lvovom in černovica-mi. Leži v rodovitni ravnini. Znani so ko-lomejski žitni mlini, petrolejske rafinerije, tvornice za parafin in sveče, tkalnice ter odlično razvita lončarska obrt.
Pskov je mesto ob Velikaji, železniško križišče, ki drži proti Leningradu na eni in proti Varšavi na drugi strani. Seveda ima zveze tudi z Ribinskom in Rigo. Mesto je predvsem trgovinskega značaja, v industriji je pomembno po žagah, tvornicah za usnje in pivovarnah.
Reval ali Tallin je slikovita naselbina ob Finskem zalivu. Nekoč je bilo tu eno najvažnejših ruskih izvozniških pristanišč, ki so posredovala promet med Rusijo in drugimi državami. Poleg starega Petrograda in Rige je bil Reval najpomembnejša luka ob Vzhodnem morju. Zelo je razvita tudi industrija. V carski Rusiji je bil v Revalu sedež admiralitete ruske vojne mornarice. Mesto ima več tvornic za vagone, tkalnice, kot pristanišče pa je posebno važno za izvoz ovsa, lanu, jajc, masla in mineralnih olj.
%

-
m posastun preti pogin
Morski volkovi v toplih morjih kar go-mazijo. Premnogi ljudje so že postali žrtve njihove požrešnosti. Nihče pa si ni mislil, da bi se utegnili oceani iznebiti teh
Mes?5a šs m veš
da se vršijo sedanje borbe med nemško in rusko vojsko na ozemlju Dnjepra in Dnjestra. V spodnjem delu Dnjepra, ob nekdanji rumunsko-sovjetski meji, leži tako zvana »Stalinova obrambna črta«.
da so sovjetski bombniki napadli odprto mesto Salo na Finskem;
da so Nemci pri Dubnu uničili okoli 230 najtežjih ruskih tankov;
■da namerava angleška vlada poslati generala Wavella kot opazovalca v sovjetski glavni stan;
da razpolagajo Angleži danes z mnogo manj ladjami kakor v svetovni vojni;
da je v volinijskem trdnjavskem trikotu na vzhodnem bojišču bilo uničenih 800 sovjetskih tankov;
da znaša državni proračun Francije 134 milijard frankov;
Obnovite naročnino!
strašnih prebivalcev. Nekaj časa sem pa morskim volkovom v resnici preti pogin.
še pred kratkim so lovili skoraj samo Kitajci posamezne morske zverine, kajti plavuti teh zverin spadajo, kakor znano, za kitajski okus med slaščice. Danes pa lovijo v čedalje večjem obsegu morske volkove tudi kalifornijski, floridski, avstralski in novozelandski ribiči. Vzrok je ta, da moda dandanes zelo ceni vsakovrstne izdelke, zlasti čevlje in torbice iz usnja morskih volkov, drugi vzrok pa je v tem, da so kemiki v jetrih teh živali odkrili zelo dosti vitamina A. Ameriški zdravniki zapisujejo svojim bolnikom olje iz jeter morskih somov. Tako se je ta žival nenadno uvrstila med živali, ki so človeku koristne, a ker je ni mogoče rediti kakor govedo ali ovce, pomeni to, da se ji bliža pač konec.
Rudar z doktoratom
Bivši rudar Ernest W6stemann iz okolice Hamma v Nemčiji je napravil pred kratkim doktorski izpit na vseučilišču v Miin_ stru. Od svojega 14. leta dalje je zahajal Wostemann z ostalimi tovariši na delo pod zemljo, po vsakodnevnem delu pa je dolga leta vestno študiral in opravljal izpite. Sedaj je končno dosegel smoter, ki ga je imel ves čas pred očmi.
Smolensk leži na obeh bregovih Dnjepra ob železniškem vozlišču Orel—Riga ter Moskva—Brest Litovsk. Staro mesto je imelo svojčas obrambni zid izza Borisa Godunova. V Smolensku je zelo razvita trgovina z žitom in lanom, v njem pa je tudi mnogo tvornic. Poleg tega je Smolensk eno najstarejših ruskih mest vobče. Nekoč je bilo odlično utrjeno in je štelo sto tisoč prebivalcev.
Stanislavov leži na gričevitem svetu med Črno in Zlato Bistrico ter je važno železniško križišče med Lvovom, černovicami, Strijem in Husjatinom. Vsi ti kraji so se često imenovali že v svetovni vojni. Ima veliko tvornico za železniške vagone, parne mline, pivovarne, živahno trgovino. Prebivalstvo je večinoma poljske narodnosti.
Tarnopol, o katerem smo brali, da so Nemci pri njem izvršili predor, je gališko mestece z mešanim poljskim in ukrajinskim prebivalstvom, že v svetovni vojni so se okrog njega vršili spopadi armad centralnih sil z ruskimi vojskami.
Narva, ruski Ivangorod, je mesto v bližini Leningrada. Leži ob reki Narovi ter ob železniški progi Leningrad—Riga. Ima več tvornic, omembe vredno predilniško industrijo, tovarne za sukno in platno, žage in mline. Do 1. 1864 so imeli Rusi tukaj mogočno trdnjavo. Dne 21. novembra 1700 je izvojeval Karel XII pri Narvi veliko zmago nad rusko vojsko, štiri leta pozneje je mesto zavzel Peter Veliki. Poraz pri Narvi je bil važno izkustvo in velika šola Petrovih vojsk, ki so v naslednjih letih popolnoma potolkle tujega zavojevalca.
A
Richarda Wagnerja so lovci na aviogra-me nadlegovali od vseh strani. V splošnem jim je tudi rad ustregel. Nekoč pa tega ni storil: neki možak mu je namreč pisal:
»Spoštovani gospod, zbiram podpise znamenitih mož in plačujem za vsako besedo 10 mark. Prosim Vas, da mi napišete dve besedi na list papirja in prilagam za to 20 mark. To bo za dve besedi pač zadostovalo.«
Wagtier i;e nato na list papirja napisal besedi »Znesek prejel« in ga poslal brez svojega podpisa zagovednemu možu.
»Kaj si postala tako dragica?...«
nenadno hladna,
K nI t uril f pregled
Prihod slavnih italijanskih umetnikov
Po bleščečih uspehih, s katerimi si je Kr. Opera iz Rima osvojila občinstvo glavnega mesta Hrvatske, so vračajo italijanski umetniki v Rim preko Ljubljane, da tudi glavno mesto nove italijanske pokrajine seznanijo s svojo zmagovito umetnostjo. To gostovanje je nedvomno velik dogodek v našem kulturnem življenju. V prejšnjih razmerah sploh ni bilo gostovanj opernih ansamblov, čeprav so sc večkrat sprožili načrti za sodelovanje z drugimi vodilnimi gledališči v prejšnji državi. Ljubljana si ni mogla privoščiti gostovanj svetovno znanih solistov in dirigentov. Nastop celotne Kr. rimske Opere z vrsto solistov mednarodnega .slovesa, z dirigentom Serafinom, ki sedi med najpomembnejše dirigente v Ev-.. ropi — to jc dogodek, ki so g2 slovenskemu kulturnemu centru omogočile nove razmere. Z njim se obnavljajo tradicije italijanskih gledaliških gostovanj, ki so bila pred pc'dru2im stoletjem in še prej v tedanji mali plemiško-meščanski Ljubljani očiten izraz njene inklinacije v italijanski kulturni prostor, izraz, ki ga je prav tako razodevalo likovno umetnostno, literarno in znanstveno življenje na slovenskih tleh.
Dva večera bo imela Ljubljana priliko uživati umetnost odličnih gostov iz Rima. Vsd vemo, da je njihovo gostovanje posebej pripravljeno in da ne bodo predstave v nobenem oziru zaostajale za rimskimi, kar se tiče kvalitetne zasedbe in zbora. Čeprav je orkester iz lahko razumljivih razlogov zmanjšan, bo na drugi strani nadomestil
število s kvaliteto, saj so v njem zapovrstjo sami priznani in izkušeni godbeniki. Um-ljivo je, da se bosta predstavi prilagodili našemu odrskemu prostoru, ki je znatno manjši od mogočne scene rimske Kr. opere. Zato so bile izdelane posebne kulise za predstavo »Traviate« v dimenzijah ljubljanskega odira, a tudi te kulise bodo po zasnovi in umetniški izvedbi v skladu z visoko ravnijo inscenacije v reprezentativnem rimskem gledališču. Občinstvo, ki se bo moglo udeležiti predstave v naši Operi, bo potemtakem deležno užitka, kakor ga nudijo operne predstave samo v velikih kulturnih centrih. Obžalovati jc, da nima Ljubljana večjih gledaliških prostorov. Več tisoč ljudi bi hotelo prisostvovati temu pomenljivemu umetniškemu dogodku, toda operno gledališče našega mesta, zgrajeno v času, ko je bila Ljubljana znatno manjša, jih komaj lahko sprejme nekaj okrog tisoč. Vsd drugi se bodo morali zadovOlji-tudi to bo dalo gostovanju vnanji blesk in značaj izrednega kulturnega dogodka, ki ti s prenosom po radiu in po zvočnikih. A bo na široko odmevali.
Med rimskimi gosti-umetniki, ki prispejo v torek v našo sredino, zavzema po sllovesu središčno mesto tenorist Benjamino Gigli. Bilo bi odveč prikazovati občinstvu umetnika, ki je tudi pri nas najširše popularen. Poznajo in čislajo ga nešteti obiskovalci kinematografov, kjer je v raznih filmih osvajal občinstvo s svojim krasnim petjem. Pozna ga publika, ki pri radijskih aparatih že
dolgo zasleduje vse njegove nastope in ki je vsikdar vesela, če lahko ujame — čeprav s plošč — kakšno njegovo arijo ali popevko, zapeto s tistim značilnim prelest-nim glasom, ki razodeva prodorno moč, prav kakor fineso in tenkočutno kulturo.
Beniamino Gigb
Poleg Giglia bo nastopilo še nekaj slavnih italijanskih pevk. Namesto nenadno obolele Mafalde Favero bo pela naslovno vlogo v Puccinijevi »Madama Butterfly« nič manj sloveča umetnica Augusta Oltra-bella, ki sicer poje stalno v milanski Sca-li in v rimski operi, gostovala pa je tudi v njujorški Metropolitanski operi, kjer »o jo zaradi izrednega uspeha angažirali za dve leti. Takisto je nastopala v salcburŠkih
igrah pod Toscaninijevo taktirko. Dve nadaljnji umetnici velikega formata sta Ma-ria Caniglia in Giana Pederzini, ki sta znani ne le po širni Italiji, kjer nastopata v odličnih sezonskih predstavah, marveč tudi v inozemstvu.
Izmed sodelujočih glasbenikov je najpomembnejši prvi dirigent rimske Opere ma-estro Tulio Serafin. Osebnost tega velikega svetovno znanega glasbenika je dobro znana vsem, ki spremljajo Tazvoj sodobne glasbene umetnosti. Tulio Serafin je mož visoke osebne kulture — piše o njem neki zagrebški list — človek velikega glasbenega znanja, ki sodi med prve. katerim je v Italiji zaupana skrb za njeno glasbeno življenje. V zasebnem življenju ie osebnost, ki napravi takoj v prvem trenutku močan vtisk. Njegova pojava je nenavadno skromna, vendar takoj občutiš vse njegove izredne odlike. Njemu dolgujejo hvalo mnogi italijanski umetniki, da je bil njihov talent pravilno ocenjen in da so bili postavljeni na pravo mesto. Umetniki, ki se razvijajo pod njegovim vodstvom, so vredni zavidanja.
V Zagrebu je dal maestro Serafin izjavo, ki v nji označuje sijajni razvoj umetnosti, posebej še glasbe, v Fašistični Italiji. Razpisujejo se številne nagrade za najboljša glasbena dela. Največja gledališča so s pod-.poro Vlade ustanovila posebne nagrade za nove opere. Milanska Scala in rimska opera organizirata festivale in gostovanja z reprezentativnimi stvaritvami sodobne italijanske operne produkcije in simfonične glasbe. Kr. Opera v Rimu ima posebno šolo, v kateri vzgaja operni naraščaj najboljših kvalitet Ta šola inia oddelke za glasbo, petje, recitacijo, mimiko, igro in ples. Tu je tudi morda najboljša plesna šola na sve-
tu, ki jo vodita sestri Pattaggi. Učitelj modernega plesa je Avrelio Millos, ki mu je mati Hrvatica.
Maestro Serafin, ki bo dirigiral 9. t. m. v naši Operi Verdijevo nesmrtno »Travia-to«, ima za seboj že 33 let glasbenega udej-stvovanja. Njegov nastop v Ljubljani je že> sam prvovrsten glasbeni dogodek.
Slavni gostje iz Rima prispejo pod vodstvom glavnega intendanta rimskih gledališč kneza Francesca Dentice cTArreca. Njihov prihod in njihov nastop v kulturnem središču malega, a za umetnostno kulturo vnetega slovenskega naroda bo trajno zapisan v analih našega kulturnega življenja. Prinašajo nam glasbo ljubljencev našega občinstva Verdija in Puccinija v najavten-tičnejši interpretaciji in v bleščeči izvedbi. Prinašajo jo v znamenju velikega Rima, ki obnavlja svoj antični sloves ket vodilno mesto nove civilizacije. Prinašajo k nam v umetnostni formi tvorni zanos in dragocene duhovne energije »Italiae aeternae«. —■
Umetnike tolikega slovesa pozdravlja kulturna javnost Ljubljanske pokrajine z vsem spoštovanjem in z vsemi srčnimi simpatijami!
Dve gostji v „Sevilfskem brivcu"
Po Ivančičevi in Nonijevi sta gostovali v vlogi Rozine v »Seviljskem brivcu« še Ksenija Kušejeva in Karla Slehanova. Ku-šejevo poznamo že po njenih dosedanjih koncertnih in opernih nastopih. Njen ne preveč obsežni, pa dovolj polno zveneči,-prijetno izenačeno razviti in usmerjeni glas se navedeni vlogi prilega ugodno. V višinah je nekoliko oster, sicer prijetno dojemljiv in upošteva estetske momente. Ko-loraturni toni so sigurno postavljeni in in-
Kronika
*	Službeni list Kraljevine Italije za
Ljubljansko pokrajino z dne 2. julija 1941-
XIX prinaša naredbo Visokega Komisarja za podaljšanje kolektivnih delovnih pogodb in spremembo območja nekaterih občin in okrajev.
*	Bronasta kolajna tržaškemu rojaku.
Pijonir Stanislav Abram. rojak iz Trsta, je bil za zasluge, ki si jih je bil pridobil na fronti pri Tobruku, odlikovan z bronasto kolajno.
*	Strge kazni za verižnike. Sodišče v Trstu je pred dnevi obsodilo trgovca Maria De Viitorja in tovarnarja Luigija Paulinija, ki sta se ukvarjala s tihotapstvom kave, pri tem pa sta se pregrešila še s ponarejanjem listin in podkupovanjem. De Vittor je vtihotapil 33.850 kg kave v vrednosti 541 702 liri, Paulini pa 64.441 kg kave v vrednosti 871.225 lir. De Vittor je bil v odsotnosti obsojen na 5 let in 9 mesecev robije ter na poldrugi milijon lir denarne kazni, Paulini pa na 4 leta 10 mesecev robije ter na 2 milijona lir globe.
*	Ekonomisti-komercialisti, slušatelji visokih šol v Zagrebu in Beogradu, ter maturantje, ki bi se hoteli posvetiti ekonom-sko-komercialnemu študiju, naj v lastnem interesu čim prej sporoče svoj naslov in eventualne želje na naslov: Gustav Grobel-nik-Rozman, Ljubljana, Karlovška 15.
*	Proizvodnja lesa. Les zavzema nedvomno eno najvažnejših mest v gradivu, potrebnem za razmah sodobnega gospodarskega življenja. Od leta 1934. do leta 1937. je proizvodnja lesa za industrijske namene narasla v Italiji za 22»/o- Celotna gozdna proizvodnja Italije je leta 1939. dosegla 3,495.430 kubičnih metrov industrijskega lesa, 36,508.370 stotov drv za kurivo in 6,254.300 stotov oglja. Te številke pa so z načrtno akcijo za pogozdovanje še v stalnem porastu. Leta 1939. je površina gozda znašala 5,858.713 ha, v lanskem letu pa je narasla za 8058 ha. S priključitvijo Ljubljanske pokrajine se je gozdno bogastvo Italije še znatno povečalo.
*	Za preusmeritev svinjereje. Fašistična zveza poljedelcev je pozvala vse podrejene organizacije, naj med kmetovalci opravijo smotrno propagando za prilagoditev svinjereje novim razmeram in novim potrebam države. Kakor je znano, je bila svinjereja v Italiji usmerjena predvsem na prirejo debelih prašičev, ki dajejo slanino in mast. V ta namen so bile potrebne velike količine koruze, ki pa so v času vojne potrebne za prehrano prebivalstva. Zato naj kmetovalci v bodoče posvečajo večjo pozornost reji za proizvodnjo mesa, za katero se lahko s pridom uporablja krma, kakršno daje vsako kmečko gospodinjstvo v obliki odpadkov in stranskih proizvodov. Vsak kmet naj smatra za svojo dolžnost, prispevati k izdatnejšemu uspehu svinjereje.
*	Vlak ga je povozil. Na železniški progi pri Barkovljah se je v soboto zvečer pripetila huda nesreča. 221etni Italo Jakopin je šel čez progo pa se je spotaknil in padel, prav tedaj pa je pridrvel vlak v smeri iz Ljubljane. Nesrečnemu Jakopinu so kolesa odrezala obe nogi. V težkem stanju je bil prepeljan na kirurški oddelek.
*	Otroka je skušal rešit5, pa bi bil kmalu sam utonil. Na bregu Naviglija pri Milanu se je v soboto pripetila razburljiva nesreča. Mali Antonio Venegoni je vpričo svojega očeta padel v vodo in oče, ki sam ni znal plavati, se je vrgel za njim, da ga reši. Ker ni znal plavati, mu je že grozila resna nevarnost, da bo sam utonil, če mu ne bi bil neki mlad človek priskoči^ na pomoč. Medtem ko je reševal očeta, pa je mali Antonio izginil v valovih.
*	Avto ga je podrl. V civilno bolnico v Gorici so pripeljali 60-letnega Ivana Čar-mana, ki se mu je pripetila blizu postaje Sv. Gora huda nesreča. Ko je pravkar šel čez cesto, je za njim pridrvel tovorni avto, naložen s premogom, in ga podrl. Pri padcu si je čarman prebil lobanjo, pretresel mozeg in dobil še hude notranje poškodbe. Njegovo stanje je prav resno.
*	Kup prometnih nesreč. V nedeljo smo
imeli sicer precej pusto, mrko vreme, a na deželi je bil vendarle prav živahen vrvež, o čemer priča tudi kronika prometnih nezgod, ki so se primerile. Tako so v ljubljansko bolnico pripeljali 371etnega posestnika Adolfa Sepca iz Velikega Gabra ki je tako nesrečno padel s kolesa, da ie dobil nevarne notranje poškodbe. Že v ponedeljek smo poročali o nezgodi 241et-nega posestnikovega sina Antona Šercer-a iz Kočevske Reke, ki ga je podrl neznan avtomobilist in mu zlomil levo nogo. An- j ton Zgcnc, 31etni sinček tesarja z Vidma
pri Dobrepolju, je padel z voza in si zlomil levo roko. — Prav tako so morali v bolnico 51etna posestnikova hčerka Ivana Zupančičeva iz Šentjurja pri Grosupljem, ki je padla in si zlomila desno nogo, 14-letni posestnikov sin Anton Far iz Loškega potoka, ki je padel s češnje in si zlomil nogo, ter 501etna posestnica Ivana Drem-Ijeva iz Višnje gore. ki je padla in si zlomila desno nogo.
• Dve nesreči. V goriško bolnico so pripeljali 40-letnega Ivana čivka, delavca tvrdke Erer v črnem vrhu pri Idriji. Pri delu je tako nesrečno padel, da si je nevarno poškodoval desno koleno. Komaj 6-letna Marija Slamičeva iz goriške okolice pa je med igro na domačem dvorišču padla in si poškodovala desno ključnico.
Iz Ljubljane
u— Izjava. Podpisani izjavljam, da sem dne 4. t m. izstopil iz umetniškega kluba Slovenski lik. — Lojze Perko, študent
umetniške akademije.
u_ Poročila sta se 1. julija v cerkvi
sv. Petra gospod Emano Hayne in gospodična Marija Krajčeva. čestitamo! (—)
u— Soparne noči. Nekaj dni že vlada v nočnih urah neznosna vročina. Zgodaj zjutraj in proti večeru je vreme hladno, ko pa leže na Ljubljano temna noč, leže z njo na v spanje se vtapljajoče mesto tudi val neznosne vročine. Ljubljančani si skušajo pomagati to nadlogo s tem, da odpro vsa okna svojih stanovanj, toda zaman. Tudi prepih ne pomaga, nobena sapica se ne zgane v spalnicah, kvečjemu sili od zunaj v notranjost še večja vročina. Tudi občutljivejši meščani, ki so celo poleti v nočnem času zapirali okna, ne morejo spati v teh soparnih nočeh. Neprijetna vročina traja navadno do tretje ure, nakar pride hlad, da hitijo meščani zapirati okna.
„VESELI TEATER"
v Delavski zbornici
torek 8., sreda 9. in četrtek 10. julija
ob pol 21. uri Predprodaja vstopnic v trafiki SEVER (šelenburgova ulica)
Koncert solistov Kraljeve rimske opere bo v četrtek 10. t. m. ob 17. uri na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo. Predprodaja za ta koncert se bo začela v sredo 9. t. m. zjutraj ob 8. v veži filhar-moničnega poslopja. Na Kongresnem trgu bodo postavljene tri skupine sedežev. Sedeži v sredini bodo po 15 lir, na desni in levi strani po 10 lir, stojišča po 3 lire. če bi bilo slabo vreme, bo koncert ob isti uri v veliki unionski dvorani, in sicer bo imela velika večina sedežev in stojišč označen vrstni red sedeža in njegovo številko tako za Kongresni trg kakor tudi za unionsko dvorano. Vstopnice, ki nimajo označbe sedežev tudi za unionsko dvorano, veljajo samo za Kongresni trg in bi se ob slabem vremenu kupna cena za te sedeže povrnila. Isto velja za stojišča, ker je v unionski dvorani samo 976 sedežev in nekaj sto stojišč, na Kongresnem trgu pa bo obojih več na razpolago, stojišč skoraj neomejeno število. Občinstvo prosimo, da si kupi sedeže in stojišča že v predprodaji, ki bo v sredo od 8. do 12. in od 14. do 18. ter v četrtek ob istem času v veži filharmonič-nega poslopja. Natančni spored in imena sodelujočih bomo javili jutri, poudarjamo pa, da bo pel tudi slavni Gigli. (—)
u— Sedem vagonov sena je zgorelo, v
ponedeljski izdaji našega lista smo obširneje poročali o velikem požaru, ki je v soboto popoldne izbruhnil v šupi ob Cesti na Rakovo jelšo blizu Lip, kjer hrani mestna pristava seno za svoje konje. V šupi je bilo okrog 7 vagonov sena — na podlagi prve približne cenitve je ponedelj-sko »Jutro« poročalo o 10 vagonih — pa mnogo orodja in strojev za košnjo, obračanje in grabljenje sena. Na kraj požara so takoj pohiteli mestni poklicni gasilci in gasilci prostovoljnih čet z barja in iz mesta. Ker je Ljubljanica, iz katere so morali zajeti vodo, kakšnih 600 metrov od šupe, je bilo gašenje precej težavno. Gasilci so rešili eno kosilnico in pa velik voz. seno in drugi predmeti, ki so bili v shrambi, pa so s šupo vred pogoreli do kraja. Poslopje je bilo zavarovano za din 80.00C (35.200 lir), a že šupa sama je bila vredna nekaj tisoč lir več, vrednost uničenega sena pa se ceni nad 35.000 lir. Kako je ogenj nastal, preiskava še ni mogla dognati
n— N<M krompir je mestni preskrbovala! urad v soboto pričel prodajati že po 1.90 lir, da so ga gospodinje pokupile 1.700 kg Cene novemu krompirju so zato padle po vsem živilskem trgu in celo ha deželi. Mestni preskrbovalni urad je našel zveze, da bomo v kratkem preskrbljeni tudi s poceni zelenjavo in raznimi mezgami.
u— Trgovci iz Ljubljane in ljubljanske okolice naj takoj dvignejo maksimalni cenik št. 2 v pisarni Združenja trgovcev Trgovski dom. (—)
u— Nova hiša dograjena. Nova trinad-stropna hiša v Vošnjakovi ulici je bila pred dnevi dograjena. Stavba ima lepo pročelje in udobna stanovanja. Za razvijajočo se Vošnjakovo ulico je važna pridobitev, saj je z novim poslopjem skoraj zazidana desna stran ulice tostian železniške proge.
u— Motociklist ga je podrt Na kirurški oddelek so včeraj dopoldne pripeljali 21-letnega torbarskega pomočnika Mirka Ko-bala, stanujočega na Celovški cesti 1, ki ga je podrl neki motociklist in mu prizadejal nekaj notranjih poškodb.
u— Društvo medicincev vabi vse tova-riše(ice), ki nameravajo nadaljevati svoje študije v Padovi, da pridejo na informativni sestanek, ki bo v sredo, 9. t. m. ob 10. v anatomskem institutu. V poštev pridejo tovariši od 6. semestra dalje. — Odbor DM.
Razpis literarnih nagrad
Iz pisarne Protitub. zveze: že v marcu smo objavili razpis literarnih nagrad, ki jih je bila Protituberkulozna zveza v Ljubljani odobrila prvenstveno za ljudsko igro ali za novelo ali za povest v običajnem obsegu knjige, v kakršnem jih izdajajo Cankarjeva, Mohorjeva in Vodnikova družba. Vsi slovenski književniki so bili opozorjem na te nagrade ln naprošeni, da predlože svoje rokopise eni izmed navedenih družb do 1. t. m. Na žalost ta naš razpis ni imel uspeha. Zato se ponovno obračamo na vse slovenske književnike in jih prosimo, da podpro protijetično borbo z literarnim delom. Snov tega dela naj bi bila zajeta iz narodovega življenja ter naj bi bilo v njej v poljudni besedni prikazano hotenje in prizadevanje najširših narodovih plasti za zdravstvene potrebe, zlasti kako se ubraniti jetike. Iz spisa naj bi izžarevalo prepričanje naroda, da jetika ni neozdravljiva bolezen, ako ji posvečamo že ob njenem razvoju vso skrb in pažnjo in da se morajo v smotrni organizaciji borbe z jetiko strniti prav vsi ljudski sloji. Spis imej vedro vsebino, polno zdravega optimizma. Nagrade znašajo 1500 din (Lit 570), 1000 din (Lit. 380) in 800 din (Lit 304). Rokopise je predložiti eni izmed navedenih družb najkasneje do 1. januarja 1942 ter se je sklicevati na ta razpis, žirija za oceno bo sestavljena iz zastopnika dotične družbe odnosno družb, ki bodo knjige Izdale, zastopnika Društva slovenskih književnikov in zastopnika podpisane Zveze. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Iz Hrvatske
Potreba po ustanovitvi kmečke banke.
Da bi kmetu omogočili izplačevanje dolgov, investicij in melioracijo zemljišča ter pospešili poljedelski napredek sploh, so prišli na Hrvatskem do spoznanja, da bi bilo potrebno osnovati posebno Seljačko banko. Ta banka bi sama neposredno ali posredno preko zadružnih kreditnih ustanov podeljevala posojila in tako pomagala kmetu. Začetni kapital bi morala dati država, nato pa bi banka samostojno podeljevala posojila. Tako bi bilo preprečeno csiromašenje kmeta, ki je prepuščen na milost in nemilost različnim zelenašem. Začetni kapital banke bi moral znašati okoli 250 milijonov dinarjev.
Hrvatski delavci v Nemčiji. V zadnjih dneh so se spet odpeljale iz Hrvatske velike skupine sezonskih delavcev v Nemčijo. Delavci so bili po večini iz Like, Dalmacije in s Hrvatskega Primorja. Okoli 600 mehanikov je odpotovalo v Miinchen, Gradec, Berlin in druga nemška mesta. V začetku julija je odpotovalo 500 rudarjev v Essen. Te dni pa je šlo v Nemčijo okoli 100 hišnih pomočnic. Delavci, ki gredo na delo v Nemčijo, so ali mlajši od 20 let ali starejši od 30. Delovni dan je 8 do 10 ur, zaslužek pa znaša od 60 do S5 pfenigov na uro. Omoženi dobivajo na dan 1 marko do-klade. Doslej je odpotovalo iz Hrvatske že okoli 30.000 delavcev v Nemčijo.
900 Zagrebčanov brez luči. Okoli 900 Zagrebčanov ni zatemnilo svojih stanovanj. Vsem prekršiteljem bodo za osem dni odvzeti števci in tako bodo morali za kazen ves teden ostati brez električne luči.
Italijanski tečaj
LVI.
Discorso di ripetizione sopra la lezione ventiquattršsima fino alla ventottesima.
Quando e il vostro natalizio? Che giorno si chiama onomastico? Che gorno si festeggia con piu apparato, il natalizi9 o la festa? Con chi vi con-gratulate in tale occasione? Non e il festeggiato colui la cui festa si sollen-nizza? Mi potete dire quali parenti si chiamano parenti accosti? Abbiate la compiacenza di nominarmi alcuni fra i vostri parenti accosti! Che cosa offri-te loro per la loro festa?
Sapete che differenza passa (razlika je) tra le f&ste mobili e le fčste fisse? Non e una festa fissa quella che cade ogni anno nello stesso giorno? Fatemi il piacere di dirmi se la Candelaia cade nel mese di luglio! Qual'e la festa mo-bile piu notevole e che cosa rammenta? Di che giorno vifene sempre l'Ascen-sione? Come si chiama la festa che viene la settima settimana dopo la Pasqua? Sapreste nominarmi ancora i principali periodi dell'anno ecclesia-stico? Quale di questi periodi e desti-nato ai divertimenti e ai balli (za plese)? Come si chiama 1'ijltimo giorno del Carnevale e come il primo della Quaresima? Quanti giorni dura la Quaresima?
Che periodi si distinguono nella vita umana? Chi a piu anni, un uomo d'eta mezzana o un ragazzo? £ un giovinetto maggiore o minore d'un giovane? Quanti anni ha colui che b sul fior degli anni? Si puo dire che una vecchietta arzilla e decrepita? Come domandate dell'eta di qualeuno? Come potete indicare ancora l'eta di colui che s'avvicina (bliža) ai quarant'anni? Non potete dire ancora che ha circa quarant'anni oppure che rasenta la quarantina? Quanti anni ha un sessan-tenne?
£ il tkmpo sempre lo stesso in tutte le stagioni? In che parte dell'Europa abitiamo noi? Come si chiama un
Nov most čez Savo. Te dni je bil v Bro-
du na Savi dograjen novi most čez Savo. Most je lesen in so ga zgradili nad dosedanjim pontonskim mostom, ki so ga demontirali zaradi tega, ker potrebujejo šle-pe. Most je širok 7 metrov in je 300 metrov dolg. Zgradili so ga v 20 dneh.
še 1000 delavk v Nemčijo. Neka tovarna konserv v srednji Nemčiji je poslala na Hrvatsko dopis, da lahko zaposli še 1000 delavk v svojih delavnicah.
Trgovci morajo prijaviti sladkor. Vsi zagrebški trgovci so dobili nalog, da morajo v prihodnjih dneh prijaviti vso svojo zalogo sladkorja.
40.000 gozdnih delavcev na Hrvatskem. Lesna in gozdna industrija na Hrvatskem je v velikem razmahu. Preko 40.000 delavcev je zaposlenih pri gozdnih delih. Med temi delavci in delodajalci se vodijo zadnje tedne pogajanja za sklenitev skupne kolektivne pogodbe, ki bi veljala za vso nezavisno Hrvatsko. Nova pogodba, do katere bo prišlo že v kratkem, bo delavcem zajamčila dopuste, bolezensko zavarovanje in uredila vse druge odnose med delavcem in delodajalcem.
Popis žitaric. Kmalu se bo pričela žetev in ob tej priliki bodo po vsem Hrvatskem popisovali količine pridelanih žitaric. Pri tem delu bodo pomagali posebno brezposelni zasebni nameščenci, ki bodo šli po vaseh ter popisovali pridelek.
V taboriščih delovne službe. Kakor smo že poročali, so po vsej Hrvatski osnovana tako zvana taborišča delovne službe, v katerih se bo mladina posvečala delu v najrazličnejših panogah in strokah. V taboriščih bo tudi dobro poskrbljeno za zabavo. Takole si zamišljajo zabavo v taboriščih delovne službe: Vsak dan ob določenem času se bo mladina učila koračnic in patriotskih pesmi. Petje je obvezno za vsakega člana. Vsak tabor bo imel svojo godbo na pihala, dramski odsek, zabavne igre, od katerih pridejo najbolj v poštev šah in ping-pong, prirejevali bodo koncerte, poskrbljeno pa bo tudi za čtivo. Tako bodo v posebnem kamionu prevažali potujočo knjižnico. Osnovan bo tudi fotografski odsek. Poleg tega bodo organizirali posebna politična predavanja ,na katera bodo prihajali predavatelji iz Zagreba in drugih večjih mest. Tako bo imela mladina poleg dela tudi dovolj zabave.
tempo, quando non fa ne troppo caldo ne troppo freddo? Come rimane la natura nell'inverno (d'inverno)? In che stagione si risveglia? Si vedono dei fiori che fioriscono sui prati e campi? Che alberi sono carichi di fiori? Dove cantano gli uccelli? Andate spesso (cesto) a spasso nel Parco di Tivoli? Si sente anche il canto degli uccelli, quan-do si passeggia in quel parco?
Non si fa il tempo piu caldo, mentre ci avviciniamo alla stagione calda? Come si chiama la stagione calda? Fa caldo o freddo di estate? Cosa vuol dir in sloveno: »Ho caldo«? Come sono i giorni e le notti di estate in rap-porto (z ozirom na) alla durata? Quando si fa giorno, quando si fa notte? Come comincia un temporale? Perche non dobbiamo ripararci sotto un alberto durante un temporale? Che cosa si sente e si, vede durante un temporale? Cosa fanno i tuoni ed i lampi? Che sorta di pioggia si chiama acquazzone? Qual'e la differenza fra una nuvoletta e un nuvolone? Come si chiama una pioggia minuta? Nekaj za oddih. Quattro chikcchiere per riposarci.
La padrona alla serva: »Siete dunque voi la padrona di časa?« — »Oh, no, signora!« — »Allora, perche vi per-mettete di gridare come una matta?«
Fra contadini. »Hai comprato un maiale, Maria?« — »Si, essendo partito mio figlio per i! regimento. la časa era tutta vuota.«
»Che ora e?« domando una volta Dante ad un contadino. »£ l'ora d'ab-beverar le bestie « rispose il contadino. »E tu non bevi?« gli domando Dante maravigliato e gli volto le spalle.
Gridare kričati, matto nor. il contadino kmet, il maiale prešič, per il regimento k vojakom, vuoto prazen, era je bila, abbeverar napajati, rispose je odgovoril, domando je vprašal, maravigliato začuden, volto je obrnil.
Iz SrMje
O izgledih za letošnjo žetev prihajajo iz
Posavine, Mačve, Pomoravja in Banata vseskoz zadovoljiva poročila. Zlasti prihajajo ugodna poročila iz Banata, ki bo za zdaj tvoril glavno žitnico Srbije.
Izpostava drinske banovine v Užicah. Velik del zapadne Srbije je do sedanje vojne bil prideljen drinski banovini, ki je imela sedež v Sarajevu. Po razpadu Jugoslavije in priključitvi Bosne kraljevini Hrvatski je za ta del Srbije bila ustanovljena izpostava banske uprave v Valjevu. Te dni pa je bil sedež izpostave prenesen v Užice. V njeno kompetenco spada doslej 22 sre-zov in nekaj sreskih izpostav, dodeljeni pa ji bodo v kratkem še štirje srezi.
Izpopolnjevanje železnišikih zvez, ki so bile zaradi vojne onemogočene, se stalno nadaljuje. Od 2. t. m. so uvedeni potniški vlaki med Smederevom in Veliko Piano ter med Stalačem in Vrnjačko banjo.
Ponovna prijava kartelov na ozemlju Srbije in Banata se mora izvršiti do 10. t. m. ker so mnogo poprej registrirani karteli, ki so delovali v bivšem jugoslovenskem tržišču, prenehali obstajati zaradi novih prilik, ne da bi bili izvršili formalno razve-ljavljenje pogodb in bili izbrisani iz kartel-nega registra, potrebna pa je točna evidenca.
Za obnovo in napredek obrti v Srbiji.
Državni zavod za pospeševanje obrti je po navodilih in smernicah komisarja ministrstva za narodno gospodarstvo s polno paro na delu, da se obrt v Srbiji kot druga najvažnejša gospodarska panoga spet čim prej prej obnovi, okrepi in razvija. Predvsem se morajo dokončati vsi že poprej določeni obrtniški tečaji ter otvoriti mnogi novi specialni strokovni tečaji. Kot posebna novost bodo uvedeni tečaji za tekstilno pletenje. Vsi ti tečaji imajo nalogo in namen, obrtnika teoretično in praktično izpopolniti. S sodelovanjem Zveze obrtniških zadrug in obrtniške zbornice se bo čim bolj izpopolnilo obrtno zadružništvo kot važen činitelj za napredek obrti v Srbiji. Vršil se bo tudi poseben tečaj za funkcionarje obrtniških zadrug. Znatno bo izpopolnjeno tudi podeljevanje kreditne pomoči obrtništvu.
tonativno točni: zlasti pravilna intonacija je posebej ena izmed pozitivnih strani Ku-šejeve. Tehnično je pevka pripravila ter izvedla svojo vlogo vestno in je v tem pogledu povsem zadovoljila. Interpretacij-ski pa je bila prehladna in v njenem glasu ni bilo v večji meri občutiti tiste topline, ki občutek dojemanja poglobi in pritegne k vezanemu poslušanju. V tem pogledu ji bo koristila čim večja predanost, vživetost v vlogo, v kolikor potenca vsebinske kapacitete glasu seveda ni odvisna od značaja glasu in pevkine mentalitete same. Igralski je bila pevka sicer zadovoljiva, pa z vidnimi znaki pomanjkanja odrske rutine. V ta namen bi ji bilo treba dati priliko češčega nastopanja. Vobče sem mnenja, da bi glede na ugodne sposobnosti, ki jih je doslej pokazala za operno udejstvovanje, bilo umestno Kušejevo pritegniti v operni solistični zbor in ji tako dati možnost uspešnega razvoja.
Šlehanova razpolaga z zelo prijetno bar-vanim, lepo zvenečim, pravilno izravnanim in kultiviranim glasom, kateremu zna poleg že naravno dane glasovne privlačnosti dodati še s smiselno interpretacijo večje dojemljivosti in prepričevalnosti. Zlasti ugodno sta ji razviti srednja in globoka lega, v višjih tonih, tako naravnih kakor ko-loraturnih, pa je tudi ona nekoliko ostra. Same kolorature so ji točne in tehnično zelo lepo izdelane. Vsekakor predstavlja pevko prav ugodne kvalitete in skrbne iz-šolanosti. Igralski pa sem imel občutek, da se pevka v odrski situaciji ni povsem znašla in da ji posamezne faze niso bile docela prezentne: ta občutek se je zlasti povečal po majhni netočnosti v drugem dejanju. ki so ji tudi pri drugih nastopajočih — posebno v ritmičnem pogledu — sledile še nadaljne in tako nujno zmanjševale stopnjo gotovosti. Ne glede na to pa je prav. '
gotovo Šlehanova ustvarila simpatičen lik, ki je igralskega pevski močno nadvladal.
Gostovanja v smislu, ki smo ga opazili v ,Seviljskem brivcu«, so nedvomno zelo umestna tako za primerjavo kvalitet posameznih pevk kakor za pestrost programa samega. Zlasti s prvega vidika so gostovanja prav posebej utemeljena, ker utegnejo biti najboljša, najstvarnejša in najsigur-nejša osnova za primerno selekcijo, ki je v operni reprodukciji neobhodno potrebna. V tej smeri je tudi pričakovati odgovarjajočih sadov, ki bodo umetnostni kvaliteti naše opere prav koristni	cd.—
Zapiski
JOŽE RUS. SUHA ROBA
Ribniški klub v Ljubljani je izdal brošuro na 24 straneh velike 8°, ki vsebuje na prvem mestu ponatis razprave bibliotekarja Vseučiliške knjižnice, znanega zemljepi-sca in zgodovinarja dr. Joža Rusa »Suh.i roba ali ribniški mali človek«. Brošura, ki stane 6 lir, je izšla še pred razsulom Jugoslavije, vendar se šele sedaj pojavlja v kroniki naših novih knjižnih izdaj. »Knjižico dajemo v svet«, pravi Ribniški klub v epilogu »Na pot«, »da seznanimo širšo domovino s samoraslo gospodarsko panogo ribniškega človeka, z njenim izkupičkom pa hočemo počastiti spomin velikega rešetar-skega sinu, pokojnega univerzitetnega profesorja dr Ivana Prijatelja (1875—1937«. 25. maja letos so mu nameravali odkriti spominsko ploščo na rojstni hiši na Vinicah pri Sodražici. Vojna in nje posfledice so od-godile nameravano Prijateljevo slavnost. Težko, da bi se v doglednem času uresničil tudi nadaljnji načrt: izdaja zbornika o Ribnici in njenem življenju.
Za sedaj bo spominjala nanj in na Ribnico', značilno krajevno središče nove Ljubljanske pokrajine, dr. Rusova razprava. V nji jo piscc obdelal z zgodovinske, gospodarske in socialne strani, na podlagi statističnih podatkov in osebnega proučevanja razmer v domači krajini, lesno domačo obrt, ki je tako značilna za ribniški kraj. Dr. Rus se ni zadovoljil samo z orisom in razčlembo izdelovanja suhe robe in kroš-njarstvo v Ribniški dolini, marveč je po podrobnem opisu gospodarskih in socialnih pogojev te obrti proučil tudi nje krizo in možnosti njene preosnove in modernizacije glede na potrebe in zahteve sedanjega časa. Medtem so se spremenili nekateri važni pogoji in ribniška suha roba si bo morala iskati novih tržišč. Ostalo pa je to, s čimer sklepa pisec svojo razpravo: ostala je potreba pomoči suhorobarju, toda ne v obliki podpor, marveč v obliki socialnih pravic: .Preskrbite mu prilike za strokovno izobrazbo in dajte mu dela!« To je še vedno temeljno vprašanje te' stare obrti v Ribniški krajini. Rokopis dr. Rusove razprave je bil 1. marca 1941 prebran na gozdarski anketi, kjer so piščeva izvajanja zbudila upravičeno' pozornost. Naglo se razvijajoči mednarodni dogodki na so potisnili v ozadje probleme posameznih krajin. V Ljubljanski provinci kot delu Italije se je problem domače obrti v tej obmejni krajini spet uvrstil med vprašanja, ki so vredna pozornosti in proučevanja.
Brošura obsega poleg dr. Rusove razprave tudi dve pesmi dr. Antona Dcbeljaka, izjavo izdajateljev in geografsko skico »domovine suhe robe«. Naj bi po nji segli zlasti ožji rojaki, vendar je zadeva »domovine suhe robe« danes problem vse Pokrajine, kajti v tem prostoru nam mora biti
enako draga vsaka ped domače zemlje in vse prebivalstvo se mora spremeniti v eno samo veliko narodno rodbino.
Naši baletni umetniki v Trstu. 14. t. m.
bo gostovalo v tržaškem gledališču Poli-teame Rossetti troje članov baletnega zbora ljubljanske Opere in sicer Erna Mohar-jeva in Boris Pilato ter solistka Marta Remškarjeva. Orkester bo dirigiral Dimitrij Zebre. Program bo obsegal klasične plese.
Prve predstave na tržaškem Gradu. Tržaški Grad (Castello) je bil pred leti re-stavriran tako, da kaže podobo grajskega življenja v 16. stoletju. Ob tej priliki so to znamenitost tržaškega mesta smotrno preuredili. Poleg muzeja je v njem kot tujska mikavnost znamenita grajska klet. Prostrano dvorišče je bilo urejeno za velike predstave na prostem. Prostor je tako velik, da sprejme okrog 20.000 gledalcev. V tem obsežnem gledališču pod milim nebom se kmalu začno umetniške prireditve. Tako bo po vsej verjetnosti 16. t m. prirejen prvi vokalno simfonični koncert s sodelovanjem nekaterih odličnih umetnikov.
Gledališče igra pod milim nebom v Benetkah. V zadnjih desetih dneh julija in v prvih desetih dneh avgusta bodo v parku beneške Biennale igre pod milim nebom. Program obsega dve vprizoritvi. Prva je kemedija »II poeta fanatico«, delo slove-čega beneškega komediografa Goldonija, ki bo dano v režiji Orazia Coste. Ta ko-media sodi med manj znane Goldonijeve igre in ni bila vprizorjena že dalje časa. Režiser je že sodeloval v okviru gledaliških iger Biennale, uveljavil pa se je s svojimi režijami tudi v Rimu, v Napoliju ln drugod. Druga igra, ki bo vprizorjena pod
milim nebom, so Schillerjevi »Razbojniki«, znani po velikem vplivu, ki so ga imeli nekoč na razvoj evropske drame. V Benetkah še niso bili nikdar vprizorjeni. To dramo režira Guido Salvini.
Starejši pisatelji zopet moderni. Tudi na nemških odrih, kjer so bili klasiki vsekdar zelo priljubljeni, so v zadnjem času prav pogoste reprize del, ki še niso stara, vendar niso bila že dolgo na odru. V pravkar zaključeni sezoni berlinskih državnih gledališč so dosegla največje uspehe dela, ki so stara pol ali četrt stoletja. Tako v Schil-lerjevem gledališču zaznamuje poseben uspeh Maxa Halbeja »Reka«, v Nemškem gledališču »Don Pedro« Emila Straussa in v Ljudskem teatru stara dunajska komedija, Gustava Davisa »Katakombe«.
Zanimiv gledališki poizkus. V Bremenu so napravili nedavno tale poizkus: Državna opera in dramsko gledališče sta napovedali dve predstavi za svojce vpoklicanih vojakov. Da bi čim bolj zadovoljili okus občinstva, sta mu dali v izbiro trinajst del, izmed katerih bodo vprizorili tisti dve deli, ki dobita največ glasov. Glasovanje je pokazalo, da je Zellerjev »Ptičar« odnesel veliko večino in prekosil Mozarta, Puccinija in Leharja. Tako so v državni operi vprizorili to opereto. V dramskem gledališču pa je Shakespearova komedija »Kar hočete« zmagala nad deli nekaterih sodobnih nemških dramatikov.
Prispevek dveh slovenskih znanstvenikov. V berlinskem »Zeitschrift fiir Krebs-forsehung« je izšla razprava, ki sta jo spisala ljubljanski zdravnik dr. L. šavnik in kemik prof. V. Premru: »Ein Beitrag zur cancerogenen Wirkung der Stilbenprepa-rate«. Razprava obravnava izsledke, ki sta jih pisca dognala v ljubljanskem institutu doc. dr. Cholewe.
»Zlati otoki"
Zapadne Indije
V Zapadra Indiji, srednjeameriškem otoškem svetu, ki se razteza v 3500 km dolgem loku od Kube do južnoameriške obale, so posestne pravice zelo pisane. Kuba, San Domingo in Haiti so samostojne republike. Severnim Američanom pripadajo Virgln-ski otoki in Portoriko. Holandci so gospodje Curacaa, Bonaira in Arube. Angleži so si, kakor povsod, prihranili levji de-lež. Gospodujejo nad Bahami, Barbadd, Ja-maiko, Santo Lucio, Otoki pod vetrom, Otoki ob vetru, Trinidadom in Tobagom. Francija si lasti otoke Saimt Martin, Sveti Evstacij, Mario-Galante, Les Saintes, La Desira.de, La Petite Teme in velika otoka Martinique in Guadeloupe, ki sta ta čas v ospredju zanimanja. Prav pred tema otokoma patruljirajo ameriške vojne ladje, da bi onemogočale vsako njiju zvezo s francosko materno deželo. Francozi so ob začetku vojne največji del svojih zlatih zalog iz Pariza spravili v Zapadno Indijo. Vsa akcija Zedinjenih držav gre za tem, da bi vladi v Vichyju onemogočile razpolaganje s temi Zlatimi rezervami. To francosko zlato ponuja pač marsikakšne možnosti deželam funta in dolarja.
Martinique leži pri 14. stopinji 30 minut severne širine in 65. stopinji 40 minut zapadne dolžine. Površina mu je 988 štiri-jaških kilometrov, obale ji varujejo koralne čeri, a obala sama je zelo razčlenjena. Zaradi stalne, močne bibavice je dohod z atlantske strani zelo težaven in neveren. Na zapadni strani predstavlja globoki tn veliki zaliv Fort-de-Francea najboljše naravno pristaniče, ki ga imajo MaJi Antilji. Glavni ladijski promet je šel navzlic temu preko severnejšega pristanišča Salnt-Pier-re, navzlic temu, da je odprto in zoper viharje nezavarovano. Ves otok sestoji razen majhnih predelov iz vulkanskih izmečkov, ki se na severu dvigajo v Mont-Peleeju in Pitoos-de-Carbet 1350 odnosno 1200 m visoko. V zadnjih stoletjih je pa bljuval samo ognjenik Mont-Pelče, naj-strahotneje 8. maja 1902, ko je s svojimi strupenimi plini do enega samega moža pokončal cvetoče mesto Saint-Martin s 40 tisoč prebivalci. V zvezi z ognjeništvom so na Martiniqueu zelo številni seveda tudi vroči vrelci in potresi.
Zaradi tropskega podnebja, ki ga pa
caniljujejo stalni zapadni vetrovi, tako da ga prenašajo dobro tudi Evropci, je rastlinstvo n«d vse bohotno. V juniju do septembra je deževna doba, zimsko dobo pa označujejo neredke suše. Gosti gozdovi da-1 jejo dragocen les, poljedelstvo prideluje v velikem obsegu sladkorni trs, kakao, kavo, bombaž, redilne sadeže in vanilljo. Industrija pripravlja rum in sladkor.
Martinique spada med otoke, ki jih je odkril Krištof Kolumb leta 1502. Sto let pozneje so ga naselili francoski kolonisti. Od 1764 do 1814 so Angleži trikrat zasedli otok. Šele pariški mir jih je prisilil, da so ga dokončno zapustili. Danes šteje Marti-nique okrog 250.000 prebivalcev, večinoma mulatov in zamorcev (potomcev nekdanjih sužnjev). Okrog 10.000 je belokožcev, 15 tisoč pa Indijcev in Kitajcev. Karibsko praprebivalstvo so iztrebili seveda že pred stoletji. Glavno mesto je Fort de France s 30.000 prebivalci, sledita Lamentin s 14.000 in Frangois z 11.000 prebivalci.
Guadeloupe je kakšnih 200 km višje ob 15. in 16. severnem sporedniku ter 61. stopinji zapadne dolžine. Meri 1600 štirija-ških kilometrov in sestoji iz dveh delov, ki ju loči 100 m širok prekop, iz zapadne Basse - Terre in vzhodne Grande - Terre. Ozemlje Basse-Terre je mladovulkanskega izvora, zelo gorato in ima okrog 1500 m visoke ognjenike Soufriere, Sanstoucher in Manalles. Ozemlje Grande-Terre se dviga le kakšnih sto metrov nad morjem. K Guadeloupu spada poleg zgoraj omenjenih manjših otokov še malo otočje Les-Saintes (Otoki Vseh svetnikov), ki so jih Francozi uredili v izvrstno vojno pristanišče. Glavno mesto na Guadeloupu in sedež guvernerja je mesto Basseterre, trgovinsko pomembnejša pa so mesta Moule, Point-a-Pietre in Saint-Anna. Prebivalstvo, ki šteje okrog 200.000 duš, sestoji po dveh tretjinah Iz mešancev, po četrtini iz zamorcev, ostanek so beli kolonisti.
Ko se je Krištof Kolumb leta 1493. zasidral pred tem otokom, je opazil podobnost njegovega zapadnega gorovja z gorami španske Siere de Guadelupe, zato je špansko ime enostavno prenesel na otok. Za ta otok sta se dolgo prepirali Francija in Anglija, nazadnje je ostal Francozom.
HALI OGLASI
CENE MALI
OGLASOM
Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—, Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Službo dobi
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova tli a šifro L 2.—.
Korespondenta
za italijansko trgovsko korespondenco, za nekoliko dopisov tednesko, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanska trgovska korespondenca«.
12483-1
Dobro perico
sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12486-1
Vlačilec žice
(Drahtzieher), strokovno iz-vežban, dobi takoj službo. Strgulec Pavel, Ljubljana, Gosposvetska c. 13.
12475-1
čevljarskega
pomočnika
za stalno delo sprejmem. Bitonc Jože, Ljubljana, Tyr-ševa c. 37.	12468-1
Slike z otokov
Jonskega morja
Poročevalec lista »II Regime Fascista« Marco Morosini je obiskal otoke Jonskega morja in opisuje v obširnejšem članku svoje vtise o njihovem življenju pod novo upravo. Podajamo nekatere najznačilnejše.
Mesto Krf je videti še živahnejše nego prej. Ljudstvo hodi brezskrbno po ozkih ulicah, med visokimi hišami genoveškega sloga. Ko je novinar stopal mimo stavbe, ki jo je zmlela letalska bomba, se je približal neki deček, pokazal s svetlimi očmi na podrtije in vzkliknil z navdušenjem: »šola! Gimnazija!«
»Lahko smo prepričani,« piše Morosini, »da nam je ta bomba priskrbela večno hvaležnost in brezpogojno naklonjenost učeče se mladine ... «
Mesto Levkas na istoimenskem otoku je tiho in žalostno, kakor vsa pokrajina naokrog in kakor je žalosten izraz prebivalcev. Vzrok je nemara dvojen. Prvi je malarija, kajti tam, kjer razsaja malarija, ljudje niso nikoli veseli. Drugi bo ta, da je otok Levkas vse preblizu visoke epirske obale, tako da ne dela vtisa samostojnosti in je nekako manjvreden v družini ostalih otokov Jonskega morja. Pristanišče ima zelo nizko vodo, tako da se morajo nekoliko večje ladje zasidrati pred njim. Je tudi zelo tiho. Nekoliko več življenja je na glavnem trgu. Potovanje po morju vzdolž levkadskih obal pa ni nezanimivo. Velikanske, preteče in belkaste stene padajo navpično v morje. Od teh sten je dobil otok ime, kajti Levkas pomeni »belo«.
Malo pred rtom Dukatom se dviga kakšnih 70 m navpično nad globokim morjem znamenita skala, »Sapfin skok«. Tu je skočila v morje nesrečno zaljubljena starogrška pesnica. Ni bila edina, ki si je izbrala na tem mestu to smrt. Mnogi nesrečni zaljubljenci so storili isto pred njo in za njo, mnogi obsojenci so morali neprostovoljno isto tako na oni svet. Za čudo so tu skakali v morje s posebnim veseljem tudi duhovni iz bližnjega Apolono-vega svetišča.
Otoka Itake, Odisejeve domovine, se poročevalec ni dotaknil, omenja pa o njem, da daje še dandanes najboljše brodarje med vsemi Jonskimi otoki.
Naslednji otok Kefalonija je bil v starih časih zatočišče morskih razbojnikov, številni osvajači, od Rimljanov do Benečanov, pa so ga spravili počasi vsaj do
bolj poštenega, če že ne mirnejšega življenja. Glavno mesto Argostolion so ustanovili Benečani v sredini 18. stoletja in si je ohranilo do današnjih dni značaj čistega, ljubkega in elegantnega mesteca iz tistega stoletja. Pred vojno je predstavljal glavni dogodek v življenju tega mesteca vsakoletni obisk italijanske operne družbe.
Popolnoma beneški vtis dela tudi mesto Zante na istoimenskem otoku. Tu se je rodil eden največjih italijanskih pesnikov, Ugo Foscolo. Njegovo rojstno hišo je še videti, toda na žalost vso v razvalinah. Te razvaline so obdane od samih nepoškodovanih hiš In če si človek natančneje ogleda razdejanje, se mu porodi upravičeni sum, da bomba, ki je hišo porušila, ni padla z neba, temveč se je razpočila od spodaj, da bi obrekljivi angleški propagandi dala še eno orožje v roke.
Žrtve potopljene oklopnice
Iz Algecirasa poročajo, da je utonila z oklopnico »Hood«, ki je zletela v zrak, skoro vsa posadka ladje, ki je štela 1340 mož. Le malo mornarjev se je rešilo. Smrt v hladnem grobu je našel tudi poveljnlK oklopnice, admiral Holland.
12 žrtev jamske eksplozije"
V	angleškem premogovniku Whiteha-venu je eksplozija jamskega plina ubila 12 rudarjev, trinajst jih je bilo težko poškodovanih, a tri pogrešajo. Izmed mrtvih so devet že spravili iz jame.
Manj kruha v Španiji
V	Madridu so krušni obrok znižali na polovico. V skladu s kategorijami potrošnikov bodo poedine osebe dobivale odslej samo 40 do 85 gramov kruha na dan. To se je zgodilo zaradi tega, ker je uvoz žita preko morja zelo težaven. Oblasti pa upajo, da se bodo te težave kmalu odpravile.
Odhod britanske mornarice
Preko Allgocirasa poročajo, da so odplu-le vse angleške vojne ladje, ki so bile zasidrane v gibrailtarskem pristanišču, iz luke. Med njimi sita tudi dve matični ladji za letala. V Gibraltarju je ostalo samo sedem trgovinskih lad;j.
Čevljarskega
prikrojevalca
ali pripravljalko (Herrich-terico) sprejme takoi Drmai Josip, Večna pot 29.
12487-1
Službe išče
Beseda L —.30, taksa — .60, za dajanje naslova ali za iifro L t.—.
Dekle
izurjeno v vseh gospodinjskih panogah, išče zaposlitve za popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavno dekle«.
12481-2
Službo postrežnice
za dvakrat na teden iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in marljiva«.	12477-2
Pouk
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali a iifro L 2.—»
Nemško
konverzacijo
oziroma pouk nemščine nudi profesorica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemška konverzacija«. 12482-4
Poučujem
italijanščino, francoščino in angleščino ter izvršujem prevode po zelo nizki ceni. Vessely, Vošnjakova 4/IV, pri Kocjančič. 12474-4
Prazno sobo
v novi hiši poleg remize takoj oddam. Zglasite se šišenska 22 v Šiški.
11760-23
Sobe išče
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali a iifro l 2.—.
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali a šifro L 2.—s
Steklenice
Franc	Jožef
kupim. Drogerija	Kane,
Židovska ul. 1.	12489-7
Pisalne in
računske stroje
nove in rabljene, kupimo. Ponudbe z navedbo znamke in cene na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj«.
12462-7
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali a iifro L 2.—.
Italijansko
korespondenco
poslovno in intimno, bi obavljal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogo po-
verljiv«.
12465-2
Opremljeno sobo
posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam dvema gospodičnama ali gospodoma. Ljubljana, Vegova u!. 10.	12469-23
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice v vili tik Tivolija oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12479-23
Brezplačno sobo
dobi takoj mlad zakonski par, ki bi opravljal posle hišnika in postrežnice pri dvočlanski družini. Zglasite se šišenska 22, pri remizi v Šiški.	11759-23
Lepo opremljeno
sobo
za dva gospoda iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mirna 64«.
12476-23a
Lepo opremljeno sobo
s tekočo vodo ali uporabo kopalnice, v centrumu ali v bližini artilerijske kasarne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res lepa soba«.
12463-23a
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali a iifro L 2.—.
Večji trgovski lokal
v centru mesta iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«.
12490-19
Kapital
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Italijanska družba
z razpoložljivim večjim kapitalom bi prevzela že vpeljano zavarovalnico v Ljubljani. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Assi-curazioni«.	12461-16
Nagle zveze z vsem svetom. Napišite na naslovni strani dobro vidno »PER VIA AEREA«, za inozemstvo »PAR AVION«
Dragocenosti
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60. a dajanje naslova ali a šifro L 2.—.
Damsko kolo
Stvria, rumeno barvano, z Michelin gumami, naprodaj za 1.950 din. Božič, Sv. Petra c. 83/1. 12478-11

ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo drago mamo, gospo
Joslpino čerček
k večnemu počitku, jo obdarovali s cvetjem in nas tolažili, se prisrčno zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica bo v sredo 9. t. m. ob uri v župni cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA, dne 7. julija 1941.
Žalujoči ostali
T Mestni pogrebni zavod Občin« Ljubi lana
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, dobri oče, sin, brat, stric in svak, gospod
Drolc Franc
zasebnik
Pogreb bo v torek, dne 8. julija 1941 ob %6. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu.
LJUBLJANA — LAŠKO, dne 7. julija 1941.
Žalujoči: VIRGINIJA DROLC, roj. PREŠERN — žena; MILOJKO — sin; LJUBICA — hčerka, in ostalo sorodstvo.
Inserati v »JUTRU" imajo v&ik uspeh
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir, Ljubljana, VVollova ulica
Beseda L —.60, taksa —.60, a dajanje naslova ali za šifro L 4.—.
Pisalni stroj
še popolnoma nov, v kovčku, najnovejši model, takoj ugodno prodam. — Kovačič, Cigaletova ul. 11, IV. nadstr.
12230-29
Filatelija
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Poštne znamke
večjo količino serij, veslaške, avto, otroške, invalidske, Jadr. straže, poštne spominske, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Več serij«.	12381-39
	
msm	blieno .....* . .--.v..-.
Beseda L —	.60, taksa —.60,
za dajanje	naslova ali za
šifro	L 2.—.
Proti dobri nagradi
naprošam najditelja zlate broše, zgubljene na Dolenjski cesti od železniškega prelaza do Rudnika, da mi jo vrne na naslov: Starin, Dolenjska c. 11. 12484-28
Beseda L —.60, taksa —.60, a datanje naslova ali a šifro L 2.—.
Psica
ilirska ovčarka, ki sliši na ime Bistra, mi je z verigo vred ušla. Kdor jo izsledi, ga naprošam, da mi jo proti dobri nagradi pripelje nazaj. Viktor Grmek, valjčni mlin, Zg. Hrušica 14, p. Dobrunje.	12473-27
Dražbe
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali a šifro L 2.—.
Prodaja smrekovega čresla.
Mestna hranilnica ljubljanska proda iz svojega gozda S a h e n pri Kočevju cca. 16.000 kg smrekovega lubja. Ponudbe je poslati do sobote 26. julija t. 1. dopoldne na upravo gozdov M. H. L. Kočevje štev. 189, kjer so tudi pogoji dražbe interesentom na razpolago.
12466-32
Ženitve
Beseda L 1.—, taksa —.60, za šifro L 2.—.
Trgovski pomočnik
38 let star, samostojen, želi spoznati šiviljo, natakarico ali boljšo kuharico z nekaj gotovine zaradi ženitve. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatija«.	12485-25
m
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali a iifro L 2.—.
Interprete giurato
della imgua italiana, zapriseženi tolmač za italiianski iezik dr. Mikuletič Fortn-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32.	36-31
Spedicijska tvrdka »Jugoport«
carini v Postojni vse uvozne in izvozne pošiljke. Hitra odprava. Dopisi »Jugoport« Rakek, telefon št. 3.
12467-31
Primaria fabbrica di cos-metici e dentifrici, Sede Milano, cerca
attivo assistente
per il Capo di fabbrica-zione, possibilmente perito chimico italiano tedeseo. Entrata al pili presto. Curriculum vitae e pre-tese e
Vodilna tovarna a kozmetična sredstva in zobna čistila s sedežem v Milanu išče
delavnega asistenta
a vodjo izdelovanja, po možnosti izurjenega kemika z znanjem italijanščine in nemščine. Nastop čimprej. Navedbe o dosedanji zaposlitvi in zahteve javiti: CASSETTA 248 M. Unione Pubblieita Italiana-Milano.
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Pri v oz 13 Telefon 36-92
KNJIGOVODJA
popolnoma samostojen, bilancist, per-fekten v nemščini — dobi takojšnjo zaposlitev. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo curiculum vitae, ter referenc je poslati do 15. julija na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrala n«.	4242
Ob vsaki priliki — mm se spomnite
1 H	da so »Jutrovi« Mali oglasi«
H 1||	v Sloveniji najuspešnejša,
i 111	najcenejša in najhitrejša
posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseb stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo.

m. Salgari:
49
BOJ ZA M0MPRACEM
Tudi naslednji dan se ni nič spremenilo. Z obeh strani je kdaj pa kdaj počil strel, toda brez uspeha, ker je bila razdalja prevelika.
Proti solnčnemu zahodu se je vzdignil z vseh prahov navdušen krik.
Majhen, okrog in okrog s pečinami obdan otok se je bil pokazal na obzorju. Bil je Mompracem, staro pribežališče malajskih tigrov, pred katerim so nekdaj trepetale angleške in nizozemske naselbine na Borneu.
Sandokan in Yanez sta upirala oči v skalo, ki je na eni strani strmo padala v morje. Tam gori sta živela pred dvajsetimi leti, obdana od malajskih vasi.
Oba sta bila globoko ganjena.
»Naš otok,« je rekel Sandokan. »Nekdaj se je zdel nepremagljiv. Iztrgali so nam ga, a danes ga osvojimo znova in nikoli več ga ne izpustimo iz rok.«
»Da,« je Yanez odvrnil, »preden se vrnem v Indijo, bi rad še enkrat gledal s te skale na malajsko morje.«
Topničarke so bile ta čas priplule "do otoka.
sa
Očitno so imele namen, da s podporo posadke, ki je bilo njene utrdbe dobro razločiti, tvegajo boj.
Yanez je vodil napad, Sandokan in Tremal-Naik, ki sta bila oba 'izvrstna strelca, pa sta se postavila k topovoma na jahti.
Vseh trideset prahov je v polkrogu odločno plulo proti sovražnim ladjam, da bi jih zakvačili.
Kmalu je plaval nad morjem gost oblak dima. Vsi topovi so grmeli, in vmes se je slišalo prasketanje pušk.
Več prahov se je potopilo, ostali pa so nagnali sovražne ladje v zaliv, kjer so jih z divjim bojnim vpitjem zaskočili.
Nihče se ni mogel upirati njihovemu divjemu napadu, kakor hitro se je začel boj od moža do moža.
V komaj pol ure je bilo pet topničark osvojenih, dve drugi pa so topovi na jahti potopili.
Ostale so, hudo poškodovane in z mnogimi mrtvimi in ranjenci, le s težavo ušle na široko morje ter pobegnile proti Labuanu.
Posadka, ki je obstajala samo iz dveh čet vojakov, je rajši razobesila belo zastavo, ko so se Malajci in Dajaki izkrcali in prešli v napad.
Po dvajsetih letih sta mogla Sandokan in Yanez vendar že spet stopiti na svoj otoček. t Tisto, o čemer se skoraj sanjati nista upala, je i bilo zdaj resnica!
»Hvala ti, brat,« je rekel malajski tiger Portugalcu, ko sta se vzpenjala na vrh pečine. »Tebi sem dolžnik za to, da imam svoj otok spet v rokah.«
»Kaj bi tisto,« je Yanez odvrnil. »Na Asamskem dvoru sem se začenjal dolgočasiti. Zato sem si vzel tri mesece dopusta, in lahko mi verjameš, da sem se dobro zabaval.«
»Menda nas ne misliš že spet zapustiti?«
»Surama mi bo kmalu povila naslednika, in Tremal-Naik in' Kamamuri mu bosta za botra.
»Kaj pa, če bo hčerka?« je z nasmeškom vprašal Sandokan.
»Vsi dvorski magi so mi zatrdili, da bo deček.«
»In če bi se bili vendar zmotili?«
»Tedaj dobi dekletce lepo nizozemsko botrico, kajti gospa Lucy Van Herter mi je obljubila, da me spremi na asamski dvor. Tam bo moji soprogi draga prijateljica.
Kaj pa ti?«
»Ker sem zdaj spet osvojil svoj otok,« je odvrnil malajski tiger, »ga hočem izpremeniti v tako močan branik, da si bodo Angleži in Nizozemci zaman razbijali glave ob njem. Kar pridejo naj, tigri jih bodo sprejeli tako prisrčno, da jih ne bo nikoli več mikalo hoditi nazaj.«
Stopila sta bila na rob skale in se zagledala v morski odboj, ki se je globoko pod njima raz-
1 bijal na čereh.
Za njima pa sta Tremal-Naik in Kamamuri obesilo znamenje malajskih gusarjev, rdečo zastavo s tremi tigrovimi glavami, ki se je fofotaje sprostrla v vetru.
KONEC
Naslednji dan je sultan, ki se je bil naveličal dolgega ujetništva, podpisal odstop otoka starim mompracemskim gusarjem. Nato so ga z močnim spremstvom poslali v Varauni. Angleški poslanik se mu je pridružil.
Yanez, Tremal-Naik in Kamamuri so prebili na otoku še mesec dni, da bi se opomogli po naporih. Nekega dne pa je jahta dvignila sidra ter odplula domov v Indijo.
Lepa Nizozemka Lucy, ki se je že naprej veselila znanja z asamsko vladarico, je bila tudi na ladji.
Sandokanovo slovo od Yaneza je bilo zelo prisrčno.
»Če bi ti Angleži grozili,« je rekel Yanez, »ne pozabi, da ti vsak čas rade volje pošljem pomoč v denarju in ljudeh.«
»Dokler živim, bo zastava tigrov vihrala na mojem otoku,« je odvrnil Sandokan.
Ob grmenju topov vsega brodo v ja je jahta zapustila Mompracemski zaliv.
— K o n e c —r
Urejuje Davorin Barij«. — ladaja m koanedj »Jutra« Stanko Vkant — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakaraarja Fran Jeran. — Sa lnaeratni del je odgovoren Aloj* Novak. - Val » LJubljani.