PORTRET REPORTAŽA« PORTRET rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- Matic Vizjak, inovativni kmet leta in podjetnik str. 30-31 Dijaki GCC pripravili dobrodelno večerjo str. 34 Filip in Urh Burnik, čajna šampiona str. 28-29 On St. 52 / Leto 72 / Celje, 28. december 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Brez divjanja, a zanesljivo Pravljični vlakec, ki obiskovalce te dni popelje po mestu in okolici, je letošnja novost Pravljičnega Celja. Posebej hiter sicer ni, a z njim zanesljivo prispeš na cilj. Nekaj podobnega si želimo tudi za leto, ki prihaja: brez divjanja in pretirane evforije naj se vrstijo dnevi, ki so pred nami, da bo v njih dovolj časa za vse lepe stvari v življenju. In kaj v letu 2018 pričakujejo znani sogovorniki s Celjskega? Več v Naši temi. str. 12-13 Želimo vam veliko zdravja in zadovoljstva v novem letu 2018! novi tednika radio celie AKTUALNO V Spodnji Savinjski dolini proti suhim zadrževalnikom str. 2-3 GOSPODARSTVO Cinkarna skoraj potrojila dobiček str. 4 ROGATEC- V Sola še vedno brez sveta staršev str. 7 KULTURA Erotika navdihnila mlade ilustratorke str. 10 KRONIKA' Ljudje se za pomoč odvetnikov odločajo prepozno str. 15 KULINARIKA Jajčni liker str. 36 AKCIJA Zadnja prijavnica za Akademijo zdravega življenja str. 38 SPORT Pri KK Šentjur Vulić zamenjal Žaklja str. 18 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+0.30€). CL O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ .X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. 'ZZtnpće* d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Vedno so me učili, da lahko varčuješ samo takrat, ko imaš. Slovenska politika pri tem dela napake, saj ne ustvarja zaloge, ki nam bo v prihodnosti še zelo prišla prav.« Tomaž Benčina, predsednik uprave Cinkarne Celje »Zame je največje zadovoljstvo, kadar nekdo, ki pride od drugod na obisk v naše mesto, pove, kako je presenečen nad tem, kako je mesto zeleno, čisto in urejeno.« Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje »Ko ob desetih dopoldne začneš stokati, kako je v tem svetu vse narobe, se vprašaj, kaj si danes naredil za svoj uspeh in za dobro v družbi, kaj si danes sploh naredil.« Matic Vizjak, inovativni kmet leta »Zares pomemben je zapis na voščilnici. Intimne želje za zdravje, srečo in uspeh, ki smo jih lastnoročno zapisali. To je tista prava, največja vrednost voščilnic.« Peter Krivec, slikar in grafik »Dobrodelne dijaške pobude niso le konkreten opomnik starejšim in družbi nasploh, ampak tudi izjemen zgled mladi generaciji, ki je prepogosto preslišana.« Gregor Deleja, ravnatelj GCC I PETEK 4 -2 o SOBOTA I I NEDELJA 4 "4 o Z mokrimi zadrževalni za namakanje Kmetje iz Spodnje Savinjske doline proti gradnji suhih zadrževalnikov - Kot rešitev predlagajo mokre zadrževalnike ŽALEC - Spodnjesavinj-ski kmetje so na nedavni okrogli mizi z naslovom Za mokre - proti suhim zadrževalnikom ponovno spodbudili javno razpravo o predvideni gradnji suhih zadrževalnikov. Med lastno hišo in domom Z različnimi oblikami sobivanja do kakovostnejšega tretjega življenjskega obdobja - Prilagojenih stanovanj za starostnike premalo CELJE - Staranje družbe prinaša vedno večje izzive na področju zagotavljanja kakovostnega bivanja starejših, čemur je Javni zavod Socio posvetil nedavno okroglo mizo v Celju. S starostjo nastopijo prve težave z zdravjem, gibalna oviranost in mnogokrat tudi osamljenost. Hiša naenkrat postane prevelika, pokojnina premajhna za njeno vzdrževanje. Ministrstvo za okolje in prostor je kot odgovor na izzive starajoče družbe pristopilo k projektu Sobivamo, s katerim želi prispevati k zagotavljanju primernih bivanjskih rešitev za starejše generacije ljudi. Na okrogli mizi, na kateri so sodelovali predstavniki različnih javnih zavodov in ustanov, so predstavili možnosti bivanja starejših, potem ko se upokojijo, ostanejo sami in vstopijo v tretje ži- Na okrogli mizi o razvoju novih možnosti kakovostnega bivanja starejših v Sloveniji so sodelovali različni sogovorniki. Med njimi tudi Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, ki bdi nad stanovanjskim področjem. AKTUALNO 3 ki do poplavne varnosti in vode Ker naj bi ti močno ogrozili kmetijsko pridelavo po dolini, ob podpori Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije predlagajo umestitev mokrih zadrževalnikov, s katerimi bi hkrati s poplavno varnostjo zagotovili vodo za namakanje. V Spodnji Savinjski dolini je z namenom zagotavljanja poplavne varnosti Celja predvidena gradnja suhih zadrževalnikov ob Savinji in Bolski, kar naj bi po mnenju spo-dnjesavinjskih kmetov zaradi razlivanja vode po rodovitnih Suhi zadrževalnik na Ljubečni je zgrajen, čeprav so pred dvema letoma ob začetku gradnje okoliški kmetje pripravili protestni shod, s katerim so nasprotovali tej gradnji in opozarjali, da bo ogromna obdelovalna površina, ki doslej ni veljala za poplavno območje, zdaj namerno poplavljena in s tem bodo uničena prvovrstna kmetijska zemljišča »Predvsem menimo, da je treba v potoku Vzhodna Lo-žnica očistiti strugo, odpraviti zarast brežine in na nekaterih delih poglobiti dno,« so takrat še poudarili kmetje v pismu kmetijskemu ministru. Kot kaže fotografija, je čiščenje tudi v tem primeru manj uspešno ... (Foto: GrupA) površinah ogrozilo kmetijsko pridelavo. »Problematične bi bile predvsem visoke vode, ki bi v času povečanih pretokov zalile kmetijske površine. Poleg tega, da bi jih bilo težko očistiti, potem ko bi vode odtekle, bi bila zemljišča zaradi mulja in nesnage več let neuporabna za pridelavo zelenjave,« je jasen Marjan Golavšek, podpredsednik Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije, ki zato predlaga, da je treba najprej zgraditi mokre zadrževalnike in šele nato, če bi se zanje res pokazala potreba, na območjih, kjer bi bila ogroženost kmetijskih površin bistveno manjša, tudi kakšnega suhega. Voda za namakanje Namesto gradnje desetih suhih zadrževalnikov, ki jih predvideva osnutek državnega prostorskega načrta, v zbornici predlagajo umestitev petih mokrih zadrževalnikov. Ti bi rešili poplavno varnost ob Bolski in Savinji ter služili kot nujna akumulacija vode za namakanje kmetijskih površin po celotni Spodnji Savinjski dolini. »Izognili bi se poplavi kmetijskih zemljišč. Vodo bi zadržali na obrobju doline in jo nato nadzorovano spuščali naprej po dolini celo leto,« pravi Vinko Drča, član komisije za vodne zadrževalnike. Spodnjesavinjski kmetje so ob podpori Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije z nedavno okroglo mizo v Petrovčah ponovno spodbudili razpravo o umeščanju in gradnji zadrževalnikov vode. Prepričani so, da bi bilo po dolini primerneje zgraditi pet mokrih zadrževalnikov kot deset suhih, kot jih predvideva osnutek državnega prostorskega načrta. Na fotografiji (z leve) so član komisije za vodne zadrževalnike Vinko Drča, podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek, predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Leon Ravnikar ter povezovalka okrogle mize Dada Sternad Pražnikar. (Foto: TT) Možnosti za financiranje vidijo v kohezijskem skladu Evropske unije za odpravo posledic vodnih ujm in urejanje voda v programskem obdobju 2020-27. S tem denarjem bi zgradili pet vodnih akumulacij, s katerimi bi po dolini nadomestili suhe zadrževalnike, in uredili vodotoke Savinje, Bolske in Ložnice. Današnje namakalne površine v velikosti osemsto hektarjev bi povečali na dva tisoč hektarjev oziroma na osemdeset odstotkov vseh kmetijskih površin. Večplastne rešitve Projekt umeščanja suhih zadrževalnikov vode je trenutno na ravni države po besedah predstavnika ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Leona Ravnikarja v mirovanju. »Na kmetijskem ministrstvu menimo, da je treba iskati rešitve, ki bodo primerne tako z vidika poplavne varnosti kot z vidika zagotavljanja vode za potrebe namakanja.« Kdaj lahko v Spodnji Savinjski dolini pričakujejo gradnjo zadrževalnikov, zaenkrat še ni znano, vendar naj bi bilo odvisno predvsem od ministrstva za okolje in prostor. ŠPELA OŽIR upokojencev vljenjsko obdobje. »Nemalokrat se zgodi, da upokojena oseba ostane sama v stanovanju, ki je zanjo preveliko ali predrago, a si še ne želi v oskrbo v dom starostnikov. Temu delu populacije je namenjen projekt Sobivamo,« je na okrogli mizi v Celju pojasnila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki se tovrstnih razprav udeležuje po vsej Sloveniji. Različne oblike sobivanja Razpon med samostojnim bivanjem v svojem dolgoletnem domu in med inštitucionalnim bivanjem v domovih za starejše je širok. Če so v tujini tovrstne prakse bivanj starostnikov že utečene, so v Sloveniji zaenkrat prej izjeme kot pravilo. Ena od rešitev, opredeljenih tudi v nacionalni stanovanjski politiki, je spodbujanje sobi-vanja starejših oseb v večjih ali skupnih gospodinjstvih. Tako se lahko starejši preseli v stanovanje druge starejše osebe, ki je funkcionalno in lokacijsko primernejše, ali se organizira bivanjska skupnost v posebej zgrajenih, prenovljenih ali prilagojenih stanovanjih, ki so v bližini dnevnih centrov starejših ali v bližini oskrbnih središč. Velika čustvena navezanost Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lastnik 2.814 namenskih najemnih stanovanj in 288 oskrbovanih najemnih stanovanj. Prva so namenjena reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in ostalih starejših, v drugih, ki so arhitekturno prilagojena starejšim, lahko stanovalci, ki imajo sicer lastno gospodinjstvo, dobijo pomoč določene ustanove 24 ur dnevno. V Savinjski regiji ima sklad 498 stanovanj, od tega v Celju 72. Med njimi je 13 oskrbovanih, ki so v neposredni bližini Doma ob Savinji. Stanovanj, namenjenih tej skupini ljudi, je v Sloveniji še vedno premalo. Podpredsednik Pokrajinske zveze Društev upokojencev Celje Drago Prtenjak poleg cenzusa za njihov najem - pokojnina prosilca mora znašati vsaj 613 evrov, sicer morajo zanj jamčiti svojci - dodaja še težavo velike čustvene navezanosti na lastno nepremičnino. Starejše namreč bremenijo nepremičnine, a jih po drugi strani zaradi čustvene navezanosti nikakor ne želijo zapustiti, je jasen. ŠPELA OŽIR Letos prvi jok moški, kako bo čez nekaj dni? Tudi v letu 2018 se bo nadaljevala ena najstarejših medijskih akcij v Sloveniji, ko bomo obiskali celjsko porodnišnico Drugega januarja bomo tudi v letu 2018 obiskali Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Celje. Tokrat že 54. po vrsti. Idejo za akcijo, ki je ena najstarejših tovrstnih medijskih akcij na Celjskem, je dal naš zdaj že upokojeni sodelavec Tone Vrabl in vsa ta leta akcija ostaja edinstvena v Sloveniji. Lani je bilo v Celju 1.891 porodov, rodilo se je 971 deklic in 940 dečkov, dvajsetkrat so se rodili dvojčki. Upajmo, da bodo podatki za letos še bolj spodbu- ^ se vsakega otročička v celjski porodnišnici veselijo. Če so podatki dobri, pomeni, da se Sloveniji za rodnost ni treba bati. Naj spomnimo, da je prvi v letu 2017 na svet prijokal Lan, in sicer mami Urški Just iz Slovenske Bistrice. Korenjak se je rodil ob 5. uri in 9 minut, je pa malo pohitel, ker je mamica imela rok poroda šele štirinajst dni kasneje. Lan je ob porodu tehtal malo več kot tri kilograme. Ravno značilnost prvih porodov v letu, ki se izteka, je bila, da so se vsaj prvi trije rodili prehitro, kar nekaj dni prej od predvidenega roka. Ali se bo tudi malčkom v novem letu mudilo na svet, bomo izvedeli že čez nekaj dni. Ekipa Novega tednika in Radia Celje bo novopečene mame tudi tokrat obdarila z lepimi darili in željami, da bo le življenjska pot malčkov zarisana samo z lepimi dogodki in predvsem z zdravjem. Celjska porodnišnica je v letu 2016 obnovila porodno sobo in s tem omogočila še prijaznejše ter intimnejše okolje za porodnice in njihove partnerje. Ena od želja v Celju je še vedno, da bi kmalu vendarle omogočili za celoten oddelek nove prostore. Celjska porodnišnica je regijska, kar pomeni, da pokriva veliko območje, toda stavba je stara in ni namensko grajena za te potrebe. V Celju se rodi povprečno pet do šest otrok dnevno. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) dni, saj 4 GOSPODARSTVO Cinkarna skoraj potrojila dobiček Najuspešnejše celjsko podjetje letos krepko preseglo načrte - Rast tudi prihodnje leto V Cinkarni Celje so lani ob koncu preteklega leta napovedali, da bodo v letu 2017 ustvarili 150 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 10 milijonov evrov čistega dobička. Napovedi so krepko presegli, saj bodo po prvi oceni letos imeli 187 milijonov evrov prihodkov, čistega dobička pa bo skoraj trikrat več. Razloga za tako dobro poslovanje sta povečano povpraševanje po pigmentu titanovega dioksida in rast cen tega najpomembnejšega izdelka cinkarne. Za svetovni in še zlasti za evropski trg je bila letos značilna izrazito nezadostna ponudba pigmenta titanovega dioksida. Razlog za to so bili hud požar v tovarni na Finskem, ki je največja v Evropi, ter težki nesreči v obeh ukrajinskih tovarnah. Zaradi skromne ponudbe so se prodajne cene občutno zvišale, ker je hkrati prišlo do zamika pri povečevanju cen surovin, so se marže bistveno izboljšale, s čimer so se izboljšali tudi poslovni rezultati, pojasnjujejo v cinkarni. »Nikoli ni dobro na tuji nesreči kovati svojega dobička, vendar takšna so pač dejstva. Povpraševanje po pigmentu titanovega dioksida je bilo že sicer od začetka leta veliko, zaradi težav vseh treh tovarn pa se je še bolj povečalo in cene so začele skokovito rasti,« pravi predsednik uprave Tomaž Benčina. Prodaja ostalih izdelkov cinkarne ni tako uspešna, kar še zlasti velja za programe, ki so vezani posebej na slovenski trg. Rast prometa in dobička V cinkarni tudi za leto 2018 načrtujejo rekordno proizvodnjo in prodajo pigmenta titanovega dioksida. Zato naj bi bili tudi prihodki in dobiček rekordni. Ker novih proizvodnih zmogljivosti v svetu ne bo, povpraševanje pa bo še naprej močno, bodo cene še naprej rasle. V družbi zato pričakujejo 199,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za šest odstotkov več kot letos. Čisti dobiček naj bi znašal 32,6 milijona evrov ali 16 odstotkov več kot v letu 2017. Obramba pred poceni nakupom Cinkarna Celje je že nekaj časa na seznamu podjetij, ki jih namerava država prodati, a sta oba dosedanja poskusa propadla. Prvič je bila prodaja ustavljena leta 2015, drugič pa letos, ko konzorciju prodajalcev ni uspelo dobiti ustreznih ponudb. Ker je delnica cinkarne na trgu hudo podcenjena, naj bi se vodstvo družbe odločilo za obrambo pred morebitnim prevzemom pod ceno. Približno 19 milijonov od skupno 45 milijonov evrov presežkov, ki jih bo podjetje zaradi dobrega poslovanje imelo konec leta na računu, naj bi porabilo za nakup lastnih podcenjenih delnic. S tem naj bi zaščitili svoje delničarje in preprečili poceni prevzem. Z nakupom bi se lahko notranje ocenjena vrednost delnic, ki je zdaj med 270 in 290 evri, lahko povišala do 60 evrov. Med tistimi delničarji, ki bi utegnili najhitreje prodati svoje delnice, se omenjata Družba za upravljanje terjatev bank in Abanka. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Cinkarna se približuje 200 milijonom 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017* 2018* čisti prihodki od prodaje 184,0 173,2 165,9 160,6 169,0 169,7 187,5 199,5 čisti dobiček 25,5 18,3 *ocena **napoved 7,2 13,9 6,8 9,8 28,2 32,6 Vir: poslovna poročila podjetja MSIN napovedal prevzem Cetisa ni sistem upravljanja. Člani bivše uprave pa so izvršni nekdanjega nadzornega sve- direktorji. ta zdaj sestavljajo upravni ^---v JI, foto: arhiv NT Družba MSIN, ki je v posredni lasti ljubljanskih poslovnežev Marka Mohar-ja in Matjaža Satlerja, je objavila namero o odkupu vseh delnic Cetisa. MSIN je s 66-odstotnim deležem že zdaj večinski lastnik celjskega podjetja. Delnice je leta 2014 kupil od Gorenjskega tiska, ki je prav tako v njegovi lasti. Pomembnejše deleže imajo še Kapitalska družba, Slovenski državni holding in Optumus naložbe v lasti izvršnega direktorja Cetisa Romana Žnidariča. Druga največja lastnica z malo več kot 9-odstotnim deležem naj bi bila Kovinoplastika Lož, ki pa naj bi po nekaterih podatkih ta svoj delež že prodala. Tudi Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba sta jeseni prodajala svoj delež v Cetisu. Kot so pojasnili v SDH, je razlog za prodajo to, da država kljub lastništvu malo več kot 15 odstotkov delnic nima prav nobenega vpliva na poslovanje podjetja. MSIN bo ponudbo za prevzem delnic Cetisa, ki jih še nima v lasti, objavil najkasneje v enem mesecu. Letos slabše Ocene letošnjega poslovanja Cetisa še ni, v prvem polletju pa je imel nekoliko slabše rezultate kot v enakem lanskem obdobju. To velja tako za skupino kot za matično podjetje. Skupina Cetis je imela 29 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje ali dva odstotka manj kot v prvem polletju 2016, čisti dobiček, ki je znašal 1,7 milijona evrov, pa je bil nižji za petino. Matična družba Cetis je ustvarila 14,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 5 odstotkov manj kot v lanskem prvem polletju. Čisti dobiček je bil nižji za četrtino in je znašal 0,7 milijona evrov. Po avgustovski seji skupščine je Cetis, ki sodi med vodilna evropska podjetja za varnostne in komercialne tiskovine, prešel na enotir- odbor, ki ga vodi Marko Mohar, člani (SHERPA) ••«C., Ljubljanska družba MSIN bo prihodnji mesec objavila ponudbo za odkup vseh tistih delnic Cetisa, ki še niso v njeni lasti. GOSPODARSTVO 5 Rast tudi v Uniorju Med podjetji, ki napovedujejo, da bodo prihodnje leto imela še boljše poslovne rezultate kot letos, je tudi zreški Unior. Celotna skupina Unior, ki jo po novem zaradi ustanovitve Uniturja poleg matične družbe sestavlja še 19 odvisnih podjetij doma in v tujini, naj bi čiste prihodke od prodaje povečala za 3,5 odstotka na 245 milijonov evrov. Čisti dobiček naj bi znašal 13,5 milijona evrov. Malo več kot 3-odstotno rast načrtuje tudi matična družba. Čisti prihodki od prodaje naj bi tako v letu 2018 znašali 169 milijonov evrov, čisti dobiček pa bi znašal 7,7 milijona evrov. Unior bo prihodnje leto v Združenih državah Amerike, kjer ima že nekaj časa svoje predstavništvo, zaradi povečanega poslovanja ustanovil podjetje. JI Bodo rudarji stavkali? Po podatkih uprave je v Premogovniku Velenje v Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) včlanjenih 253 zaposlenih, v Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS) pa 1.460. V prvem sindikatu so za 29. december napovedali objavo stavkovnih zahtev, v drugem, ki stavke ne podpira, pa bodo januarja zahtevali višje nagrade za uspešnost zaradi težjih pogojev dela. Sindikat SDRESS opozarja na delovni čas rudarjev, ki se ne šteje od prihoda na delo, ampak prihoda v jamo, opozarja tudi na nekatere varčevalne ukrepe, ki naj bi dolgoročno znižali socialno varnost zaposlenih, predvsem pa meni, da je izkopavanje premoga vedno bolj zahtevno in nevarno. Zato od uprave zahteva, naj prihodnje leto zmanjša načrt proizvodnje. Poleg tega se sindikatu zdi zavajajoče, da je uprava prav na zadnji delovni dan v letu, ko drugod dobijo božičnico ali katero drugo nagrado ob koncu leta, zaposlenim izplačala razliko regresa, ki jim jo je bila dolžna še iz leta 2016. Vodstvo premogovnika zavrača trditve, da se razmere v jami slabšajo in da podjetje ne spoštuje pravic delavcev. Kot pravi, se bo o poslovnih rezultatih in možnostih za izplačilo nagrad delavcem pogovarjalo v začetku leta 2018, kar se je s predstavniki zaposlenih tudi dogovorilo. Zaostrovanje pritiskov in grožnje s stavko so zato po mnenju vodstva neupravičeni, še zlasti, ker je podjetje kljub zelo težkim finančnim razmeram v preteklem obdobju vedno zagotavljalo redno plačilo, nagrado ob 3. juliju in izplačilo neizplačanih plač za leto 2013. Na očitke, da je za varnost zaposlenih slabo poskrbljeno, pa odgovarja, da je letos premogovnik v opremo in jamske objekte vložil 19 milijonov evrov, kar je za šest milijonov evrov več kot lani. JI Kmalu register dejanskih lastnikov Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je ima po novem tudi aplikacijo za vpis podatkov v register dejanskih lastnikov. Pravne osebe bodo vpis morale opraviti do 19. januarja. Vzpostavitev registra temelji na Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je začel veljati novembra lani. Od 19. januarja bodo podatki o dejanskih lastnikih javni in brezplačno dostopni. Izjema bodo podatki o datumu rojstva, davčni številki in državljanstvu, ki bodo dostopni pooblaščenim osebam, ki odkrivajo in preganjajo pranje denarja in financiranje terorizma, to je sodiščem, nadzornim organom in bankam. Register dejanskih lastnikov oziroma fizičnih oseb, ki so končni lastniki podjetja, bo vodil Ajpes. Dejanske lastnike morajo v register vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki imajo davčne obveznosti v Sloveniji. Med zavezanci, ki morajo ugotavljati te podatke, sta tudi Slovenski državni holding in Družba za upravljane terjatev bank. Podatkov ni treba vpisati tako imenovanim enoosebnim družbam z omejeno odgovornostjo, pri katerih je edini lastnik hkrati edini zastopnik družbe, neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom ter gospodarskim družbam na borznem oziroma organiziranem trgu, ki morajo že sicer spoštovati zahtevo po ustrezni preglednosti informacij o lastništvu. Register bo po navedbah ministrstva za finance pripomogel k zagotavljanju preglednosti lastniških struktur in bo s tem onemogočal zlorabe podjetij za pranje denarja in financiranje terorizma. Poleg tega bo omogočil tudi povezovanje podatkov iz tovrstnih registrov drugih evropskih držav. JI Klub podjetnikov Zlatorog je ob koncu leta trem društvom podaril po 500 evrov. Na fotografiji predsednik kluba Franc Preložnik in predstavnik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Janez Hudej. Že 25 let enaka načela Celjski podjetniki, združeni v klubu Zlatorog, še vedno na prvo mesto postavljajo etiko in moralo Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja letos praznuje 25 let delovanja. Čeprav je obletnico proslavil že oktobra, je njegovo vodstvo pred koncem leta še enkrat opozorilo na delo, ki ga je klub opravil v minulih letih, ter predstavilo tudi svoje načrte v prihodnjih letih. Najpomembnejša naloga bo privabiti v klub čim več mladih. Kot je poudaril generalni bov v Sloveniji. Njegova po-sekretar Vlado Bukvič, je sebnost je tudi, da člani niso Zlatorog eden najstarej ših in le predstavniki gospodarstva, najbolj aktivnih tovrstnih klu- ampak vsi, ki razmišljajo pod- jetno, od zdravnikov do kulturnikov. Klub podjetnikov Zlatorog je bil ustanovljen marca 1992 pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah, ustanovnih članov je bilo 60. Danes večinoma sestavljajo sekcijo seniorjev, ki budno spremlja dogajanje v regiji in državi ter skrbi za prenašanje izkušenj na mlajše generacije. »Tudi po tovarnah gremo in delimo nasvete, vendar tega nikjer ne jemljejo za zlo, ampak kot dobrodošlo pomoč,« je dejal predsednik seniorjev Stane Mele in poudaril, da je v času, ko ljudje med sabo večinoma komunicirajo le še s pomočjo različnih naprav, zelo pomembno tudi neposredno druženje. In prav temu namenjajo v klubu zelo veliko pozornost. Priložnost za tovrstne pogovore so mesečna strokovna srečanja, na katerih z uglednimi strokovnjaki iz vse Slovenije, včasih pa tudi iz tujine, razpravljajo o aktualnih gospodarskih temah. Kako pritegniti mlade? Zadnje čase se v klubu zelo trudijo, da bi v svoje vrste pritegnili čim več mladih. Tudi zato pripravljajo takšne strokovne pogovore, ki so pisani na kožo mlajši generaciji. Zaenkrat odziv ni takšen, kot so ga pričakovali, je povedal podpredsednik kluba Miran Gracer, a bodo kljub temu vztrajali. Morda bo pomagalo povezovanje s podobnimi klubi v sosednjih državah ali sodelovanje v različnih poslovnih forumih. Klub ima že od ustanovitve enaka načela, na prvem mestu sta etika in morala, je poudaril predsednik Franc Preložnik. »Klub podjetnikov Zlatorog je apolitičen, a ima kljub temu svoja stališča do vsega, kar se dogaja v regiji in državi. Ko nas kaj moti, povemo na glas in to bomo počelu tudi v prihodnje,« je dejal Preložnik. Včasih je delovanje kluba kot generalni sponzor finančno odpirala Pivovarna Laško, danes živi od članarine svojih 120 članov. Čeprav denarja ni veliko, ne pozablja na humanitarnost. Ob koncu leta je Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske, društvu Vesele nogice in dečku Filipu s cerebralno paralizo podaril vsakemu po 500 evrov. JI Mesto s trdnimi temelji za prihodnost Jubilejni novoletni sprejem celjskega župana Bojana Šrota CELJE - Tradicionalni novoletni sprejem župana Mestne občine Celje je bil tudi tokrat v slogu železnega repertoarja, mikavnega plesno-zabavnega programa in kot vedno iskrivega govora. Letos še z eno posebnostjo, saj je šlo za častitljiv jubilejni sprejem. Minili sta namreč dve desetletji, odkar je kot kot župan prevzel vodenje celjske občine. Kot je med drugim slikovito orisal v svojem govoru, njegove sodelavke in sodelavci zelo dobro poznajo reklo, da z denarjem zna vsak in da je umetnost, kaj narediti brez njega. »V iztekajočem se letu smo se v občini veliko ukvarjali s tovrstno umetnostjo, zato da se lahko na koncu veselimo nekaterih uspehov, kot je prenova čudovitega Muzejskega trga, kjer bo kmalu zrasel še objekt, ki bo zaščitil in omogočil pogled na prekrasne freske, še en biser v bogati celj ski zgodovini. Počasi končujemo tudi gradnjo telovadnice, bolje rečeno mini športne dvorane pri I. osnovni šoli. Skrbeli smo za vrtce, šole, ceste, komunalno infrastrukturo, zelene površine ...« je Bojan Šrot povzel nekaj dosežkov iztekajočega se leta. Novogradnje in prenove Za celjskega župana je predvsem zelo pomembno, da so v občini v tem letu postavili trdne temelje za prihodnost. Počasi in z veliko zamudo se vendarle odpirajo tudi vrata za financiranje različnih evropskih projektov. »Bližamo se koncu uvedbe javnega potniškega prometa v mestu in sistema izposoje koles. V središču mesta načrtujemo gradnjo Generatorja, za katerega si želimo, da bi bil dom vseh generacij, v njem bo tudi prostor za podjetniški inkubator in znanstvenotehnološki park. Pripravljamo se na gradnjo velike soseske javnih stanovanj in načrtujemo obsežno prenovo 25 javnih zgradb, pri čemer bo kot prvi na vrsti Celjski dom, ena najlepših stavb v mestu,« je nekaj načrtov za prihodnje leto in nadaljnje obdobje predstavil Bojan Šrot. Ob tem je izrazil upanje, da jim bo v občini načrte uspelo uresničiti. »Celje je znano kot mesto, ki se dobro razvija in zna reševati težave, vendar imam občutek, da se premalokrat znamo pohvaliti s svojimi dosežki. K javni podobi mesta, za katero si želimo, da bi bila čimbolj podobna realni sliki, lahko vsakdo prispeva kaj dobrega, a žal tudi slabega. Meni predstavlja največje zadovoljstvo, kadar nekdo, ki pride od drugod na obisk v naše mesto, pove, kako je presenečen nad tem, kako je mesto zeleno, čisto in urejeno,« je ob koncu govora še poudaril Bojan Šrot. Zaželel je smele načrte za prihodnost z mislijo britanskega pisatelja Roalda Da-hla, »da tisti, ki ne verjame v čarovnijo, je tudi nikoli ne bo srečal«. Jubilejni, dvajseti novoletni sprejem celjskega župana je prav tolikokrat reži-ral Igor Jelen Iggy. V programu so tokrat nastopili vrhunska sopranistka Sabina Cvilak, pianista Darja Mlakar in Georg Krajnc ter plesalca Mojca Majcen in Branko MiOović ROBERT GORJANC Foto: GrupA Želimo vam, da bi ga preživeli in doživeli v osrečujočem okolju. Vaš korak v leto 2018 naj ne bo negotov, ampak trden in zanesljiv ter z upanjem na lepo prihodnost! Vesele praznične dni vam želi vaš upravnik. CD O suprastan HABIT d.o.o., PE CELJE Adamičeva ulica 1, 3000 Celje Srečanje predstavnikov stavb v upravljanju Habita, PE Celje Predstavniki stavb v upravljanju družbe Habit, d. o. o., so sedaj že vajeni, da jih v imenu družbe skupaj z ostalimi zaposlenimi ob koncu leta povabimo na srečanje, kjer predstavimo delo družbe v preteklem letu, povemo, kakšne imamo načrte za v prihodnje in jim damo možnost, da podajo svoje pobude in vprašanja, ki so vezana na skupno delo. Srečanje predstavnikov stavb je bilo v začetku decembra v dvorani Celjskega sejmišča. Povabilu se je odzvalo 100 predstavnikov stavb iz Celja z okolico. Predstavili smo letošnje primere dobro izpeljanih projektov na stavbah. Pri vseh večjih naložbah v večjo energetsko učinkovitost stavb v imenu etažnih lastnikov smo uspešno pridobili tudi nepovratna sredstva Eko sklada. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali biti dober gospodar in še povečati stopnjo transparentnosti ter hkrati poskrbeti tudi za večjo povezanost etažnih lastnikov. Da druženje ni potekalo zgolj v poslovnem duhu, smo poskrbeli tudi za prijetnejši del s stand up komikoma, z domačinom Urošem Kuzmanom in Gašperjem Bergantom. V družbi Habit se zavedamo, da so taka druženja za ljudi pomembna, zato smo ob koncu obljubili, da bomo to prakso nadaljevali tudi v prihodnje. Urška Kurnik Leon Podlinšek na čelu celjske SDS CELJE - Novi predsednik mestnega odbora SDS je postal Leon Podlinšek, ki je zamenjal dosedanjega predsednika Janka Pože-žnika. Ta je odstopil pred časom in tudi zapustil stranko. Na izredni volilni konferenci je bilo prisotnih 77 članov stranke, ki so med med tremi evidentiranimi kandidati, poleg Podlinška sta kandidirala še Vančo Tegov in Majda Smodek, z veliko večino izvolili novega predsednika. »Za ta izziv sem se odločil po pogovoru s člani, ki sem jim obljubil kandidaturo in sem obljubo tudi držal,« je Podlinšek kratko in jedrnato pojasnil odločitev, da se poteguje za mesto predsednika celjskega mestnega odbora SDS. Izvoljen je bil tudi 15-članski izvršilni odbor, v katerem je šest novih članov. »Treba je strniti in okrepiti vrste, okrepiti stranko in pridobiti mlade in javnosti čim bolje predstaviti naše delo in cilje,« je novi predsednik predstavil ključne načrte in cilje, ki si jih je zadal. RG, foto: MO SDS Z »mežiškim zakonom« sanacija celjske kotline Bo do volitev še dovolj časa za obravnavo zakona v državnem zboru? CELJE - »Zakon o sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja v Celjski kotlini bo omogočil izvajanje ukrepov in sanacijo tega območja,« je ob predstavitvi predloga zakona povedala Janja Sluga, poslanka SMC. Predlog zakona je pripravila, kot je navedla, v sodelovanju s stroko in civilno družbo. Kot je poudarila, je Celjska kotlina ena od treh najbolj onesnaženih in najbolj ogroženih območij. »Tri desetletja se pogovarjamo o tem onesnaženju, a se začetku ukrepov po številnih obljubah vedno bolj odmikamo.« Predlog je pripravljen na osnovi odloka o Mežiški dolini, a je prilagojen razmeram v Celjski kotlini. »Zakon določa pristojnosti ministrstev za zdravje ter okolje in prostor in obeh lokalnih skupnosti, Mestne občine Celje in Občine Štore. Zavezuje jih, da se vsako leto do konca oktobra dogovorijo o prednostnih ukrepih in načinu izvedbe ter financiranju v naslednjem koledarskem letu,« je eno od določil zakona opisala Janja Sluga. Na naše vprašanje, ali zakon določa tudi ravnanje cinkarne, proti kateri je celjska občina vložila tožbo, ker ni hotela sodelovati pri sanaciji zemljine na območju Stare cinkarne, je poslanka navedla določilo pogodbe o delovanju EU. Ta vsebuje določilo, da je onesnaževalec tisti, ki mora plačati okoljsko razbremenitev, in to načelo je vključeno tudi v okolj-sko zakonodajo Slovenije kot članice. »Po mojem mnenju gre za tako velika bremena, ki jih ni primerno nalagati samo eni strani, ampak je prava rešitev, ki jo skupno najdejo vse vpletene strani. Absolutno je država tista, ki bo morala premisliti o tem, na kakšen način bo uporabila pravna sredstva, da bo uveljavila načelo onesnaževalec plača.« Za predlog zakona, ki so ga v poslanski skupini SMC pripravljali leto in pol, Janja Sluga meni, da kljub temu da se bližajo volitve, še lahko po rednem postopku doživi obravnavo in sprejem v državnem zboru. RG Denar tudi za bazen SLOVENSKE KONJICE - Konjiški proračun bo v naslednjem letu znašal približno 12 milijonov 760 tisoč evrov. Nekaj več denarja bodo namenili za vzdrževanje javne poti, to je 150 tisoč evrov, kar se bo proporcionalno razdelilo na 16 krajevnih skupnosti, nekaj cest bodo obnovili skupaj z denarno pomočjo direkcije za infrastrukturo. Prav tako ostaja denarna postavka za konjiški bazen. Da je konjiški proračun za bomo zagotovili tudi sredstva dober milijon nižji, je razlog bekredit, ki ga občina odplačuje za veliko naložbo, to je gradnja dveh vrtec. V letu 2018 bosta vrtca Prevrat in vrtec Loče zgrajena. »V naslednjem letu za dokončanje obnove pomožnega nogometnega igrišča v Dobrovi, obnovili bomo sanitarije v športni dvorani. Predvideno imamo rekonstrukcijo dveh lokalnih cest in predvide- IZ NAŠIH KRAJEV 7 Šola še vedno brez sveta staršev Nov sestanek mora biti sklican do 26. januarja ROGATEC - VIZ Rogatec je že od začetka leta prizorišče velikih trenj med ravnateljem in starši. Slednji želijo svojo vlogo v svetu staršev odigrati aktivneje kot doslej, ko naj bi bil ta organ le ravnateljeva marioneta. Dosedanje volitve je spremljala cela vrsta nepravilnosti, zaradi česar so v zadnjih tednih ponovno sklicevali roditeljske sestanke in ponovno izbirali predstavnike v svetu staršev. A po novih pravilih jim sveta staršev tudi na zadnjem srečanju ni uspelo sestaviti. Spomnimo: starši so ravna- interese. Inšpektorat je ob tem telju očitali, da se s pomočjo razredničark vmešava v izbiro predstavnikov za svet staršev in jih določa glede na lastne ugotovil še, da so imeli svoje predstavnike v svetu staršev tudi oddelki podaljšanega bivanja in da so volili tudi na- mestnike predstavnikov, kar je bilo v neskladju s statutom in pravili. Udeležba na ponovnih roditeljskih sestankih je bila nižja. Na ustanovni zbor sveta staršev šole je ravnatelj povabil zgolj tiste predstavnike, kjer so se starši roditeljskih sestankov udeležili v več kot 50 odstotkih. V svetu vrtca je osem oddelkov, povabljeni so bili trije predstavniki, sestanka sta se udeležila dva, eden je Dvesto let šolstva Planini pri Sevnici na ŠENTJUR - V OŠ Planina pri Sevnici so se s šolsko prireditvijo Od tablice do tablice vrnili dve stoletji v preteklost. Z odlično predstavo, v kateri so sodelovali vsi učenci, so proslavili dvesto let javnega šolstva v tem kraju. 4. novembra 1817 so z razglasom odprli javno trivialno šolo, v kateri je začel poučevati prvi laični učitelj Jožef Kovač. Pouk je bil v mestni hiši na Planini. Šolski okoliš je obsegal Planino, Sv. Vid, Zagorje, Prevorje, Dobje in Jurklošter. V začetku je šolo obiskovalo šestdeset otrok, zdaj jih je malo več kot sto. Vse od takrat šola deluje kot samostojna enota. »Da bi šole, ki nimajo devetih oddelkov, spremenili v podružnične šole, so na šolskem ministrstvu razmišljali v času Zakona za uravnoteženje javnih financ. A se na srečo ta težnja ni uresničila,« je povedala ravnateljica šole Mateja Zendzianowsky, ki je še dodala, da je šola bila in še vedno je zelo pomembna za napredek v kraju. Jubilejni zbornik Ob častitljivi obletnici so v šoli izdali jubilejni zbornik, v katerem so s pomočjo šolske kronike, ki so jo našli v starem arhivu, predstavljeni mejniki šolstva. 150 let je pouk potekal v takratni mestni hiši, pomemben mejnik je bila postavitev nove šole. »Ko stara šola ni več zadoščala učno-vzgojnemu procesu, so takratni občinski veljaki razmišljali o novi. Leta 1969 so položili temeljni kamen, leta 1971 so učenci začeli obiskovati pouk v novi šoli. Pred leti smo to šolo obnovili in dobili novo telovadnico,« je še dodala ravnateljica. Na slovesnosti so v programu sodelovali vsi učenci, ki so se vrnili dvesto let nazaj in okusili takratni šolski sistem, ki ni bil posebej prijazen. vamo sofinancerski delež za gradnjo krožišča na državni cesti na vstopu na avtocesto. To krožišče je za nas izredno pomembno, saj je dostop do naše nove obrtne cone v Te-panju,« je izpostavil nekaj naložb konjiški župan Miran Gorinšek. Župan si tudi želi, da bi v naslednjem letu dokončno zgradili komunalno infrastrukturo na 10 hektarjev veliki obrtni coni v Tepanju. V naselju Podpeč bodo zgradili vodovod in začeli graditi vodovod na Tolstem vrhu. Pripravljajo se na začetek večje investicije v Zbelovem, kjer naj bi začeli graditi nov most, in na nov kanalizacijski sistem, kar je predpogoj, da bo okoljsko ministrstvo zgradilo protipoplavne nasipe, za kar je denar že predviden v državnem proračunu. Potreb in želja je več, kot je občinskega denarja, še vedno je odprta postavka konjiški bazen. Za pripravo projektne dokumentacije je bilo v prvem branju predvidenih 30 tisoč evrov, a kot je povedal Gorinšek, bodo do drugega branja določene spremem- be. »V drugem branju bomo namenili še dodatnih 250 tisoč evrov, skupaj torej 280 tisoč evrov, s katerimi bomo v naslednjem letu izvedli vsaj gradbeno fazo.« Župan je še dodal, da je pridobivanje gradbene dokumentacije časovno zelo zahtevno delo, zato v naslednjem letu poletne sezone na konjiškem bazenu še ne bo. Gradnja bazena je po projektni nalogi ocenjena na 800 tisoč evrov, kar je za občino z dobrimi 12 milijoni evrov velik strošek. BGO bil izvoljen na mesto predsednika sveta staršev vrtca. Na svet staršev osnovne šole je bilo povabljenih devet staršev od 15 predstavnikov razredov, šest se jih je sestanka udeležilo. Predsednika niso volili, saj se starši niso strinjali s tem, da ostali predstavniki niso bili vabljeni in da niso smeli glasovati, četudi so se sestanka samovoljno udeležili. Tudi tokrat ravnatelj staršem ni odgovoril na večino zastavljenih vprašanj ali pa je tematiko prestavil pod točko razno. Sestanek je brez sklepov in še pred to točko zapustil. Inšpektorat potrdil nepravilnosti Zaradi vsega, kar se je dogajalo, je Inšpektorat RS za šolstvo in šport izdal odločbo, po kateri mora ravnatelj najkasneje do 26. januarja 2018 sklicati sejo sveta staršev vrtca in šole ter nanjo povabiti vse izvoljene predstavnike na ponovnih roditeljskih sestankih. »Nadaljnjih morebitnih posledic še ne moremo komentirati,« so zapisali v inšpektoratu v odgovor na vprašanje, kaj takšen način dela pomeni za šolo in za ravnatelja. Kot so še pojasnili na inšpektoratu, roditeljski sestanek ni mesto, kjer bi sprejemali odločitve s posebno kvalificirano večino, z obve- ščanjem staršev o sklicu roditeljskega sestanka in s seznanitvijo z dnevnim redom je staršem dana informacija o obravnavani tematiki, kar pomeni, da posamezne odločitve sprejema večina prisotnih na sestanku, razen če se prisotni na roditeljskem sestanku ne dogovorijo drugače. Staršev torej ni mogoče prisiliti, da se udeležujejo roditeljskih sestankov, zato sta dobra komunikacija in sodelovanje med starši in vodstvom šole še toliko bolj pomembna. Ko gre za ustanovitev sveta staršev in izvolitev predsednika, pa je glede na poslovnik in odlok odvisno, ali je obvezna prisotnost vsaj polovice izvoljenih predstavnikov. V zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v VIZ Rogatec so na inšpektoratu dobili še eno pobudo, ki pa še ni v obravnavi. Ravnatelj: »Sodelovanje je bilo zgledno« Ravnatelj Vilijem Prevol- šek v postopku izvolitve ne vidi nobenih težav. Inšpektorat je opozoril le na nepravilnosti, ker naj bi se ena mama predlagala sama in v ta namen pred sestankom zbirala podpise v svojo podporo. Kaj natančno naj bi bilo s tem narobe, ni pojasnil. »Do letošnje jeseni smo zgledno sodelovali. Zgolj nerazumno vztrajanje »Učitelji so bili nekoč zelo strogi in so tudi tepli otroke. Če učenci niso ubogali učiteljev, so morali celo klečati na koruzi,« so razlike med tedanjim in zdajšnjim učnim sistemov razložili otroci, ki so sodelovali v predstavi Od tablice do tablice. Kot je povedala ravnateljica šole Mateja Zendzianowsky, se je utrip šole in življenja v dveh stoletjih v marsičem spremenil. Šolstvo so skozi čas zaznamovale številne reforme, ki so želele modernizirati vzgojno-izobraževalni sistem. Tablica s kredo izpred dvesto let se je počasi spremenila v moderno interaktivno tablico na dotik. Na prireditvi, ki so jo pohvalili okoliški ravnatelji, žal ni bilo pomembnih občinskih veljakov, ki bi s svojim prihodom potrdili pomembnost planinske šole in njene zgodovine. BGO nekaterih staršev, da delavci zavoda, ki imajo otroka v zavodu, naj ne bi imeli pravice biti izvoljeni v svet staršev, je po naši oceni privedlo do takšne situacije, pri čemer je vsekakor treba izpostaviti tudi osebne zamere.« Ravnatelj je še zapisal, da je sicer težko delati, medtem ko si kljuke pri njih podajajo različne inšpekcije, ko se mora namesto otrokom posvečati nadzornikom in medijem. »Če bo potem naše sodelovanje s temi starši, ki so sprožili te prijave in ki prikazujejo, kako je vse narobe, in ki hkrati medijsko skušajo reševati vprašanja, ki jih prej niso nikoli niti naslovili na šolo, toliko znosnejše, bo namen dosežen.« A resnici na ljubo je seznam očitkov ravnatelju precej bolj obsežen in resnejši kot zgolj kratek stik s starši. Zadeva tudi nepojasnjene finančne transakcije in nenamensko rabo šolskih virov - tako kadrovskih kot finančnih. Kot je dejal župan Martin Mikolič, se težav zavedajo in ravnatelju Prevolšku že dvakrat niso izrekli pozitivnega mnenja, a več kot obvestilo pristojnemu ministrstvu ni bilo v njihovi moči. O Osnovni šoli Rogatec bodo razpravljali na prvi seji v novem letu, ko bodo morali nadomestiti tudi eno od članic sveta zavoda, ki je odstopila. SAŠKA T. OCVIRK OVENSKO JŽINSKO PODJETJE B 28 V TRADICiJE Želimo vam vse dobro v letu 2018! PRIDRUŽITE SE NAM! V našo ekipo vabimo sodelavko/sodelavca za delovno mesto MESAR/PRODAJALEC Za PE Celje, Velenje in Krško. Obseg dela: - svetovanje kupcem, - strežba kupcev za pultom, - priprava mesa za prodajo, - polnjenje vitrin, - naročanje mesa in mesnih izdelkov. - prevzemanje in skladiščenje mesa. Od vas pričakujemo: - IV. stopnjo izobrazbe prodajalec ali V. stopnjo ali višjo izobrazbo živilske oziroma druge ustrezne smeri - voljo do dela, zagnanost in predanost, - izkušnje so zaželene, - dobre komunikacijske sposobnosti, - veščine prodaje, poštenost, - veselja do dela z ljudmi, voljo do učenja, - upoštevanje in delo po HACCP sistemu. Nudimo Vam: - delo v sodobno opremljenem trgovskem prostoru, - plačevanje dodatnega pokojninskega zavarovanja, - zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, - zaposlitev v hitro rastočem slovenskem družinskem podjetju, - redno plačo in dobre pogoje dela. Rok za prijavo kandidatov je do: 15.1.2018 Pošljite življenjepis s sliko in prošnjo za delo na elektronski naslov tajnistvo@trgovinejager.com ali kadri@trgovinejager.com lahko pa pošljete tudi po navadni pošti na naslov: Jagros, d.o.o. Prvomajska ul. 29, 3250 Rogaška Slatina. Več o ostalih prostih delovnih mestih si preberite na www.trgovinejager.com. Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | www.trgovinejager.com Ministrove pohvale turistični inovativnosti V Radečah izvedli peti potop penin v reko Savo RADEČE - Na splavar-skem pomolu je bil pred božičem tradicionalni potop penin v Savo. V okviru obreda, ki ga je zasnoval vinar Zdravko Mastnak iz sosednje Sevnice, vsako leto pred božičem na zorenje v Savo potopijo tristo steklenic penine Valvasor Savus iz njegove kleti. Dogodek je postal že prava turistična znamenitost Radeč. Letos se ga je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je v svojem govoru povedal, da se veseli inovativnega pristopa k turizmu, kot so se ga lotili v Radečah. »Skozi zgodo- vino smo Savo uporabljali za splavarjenje, ki je bilo v pomoč trgovini z lesom, v zadnjem času jo izkoriščamo v energetske namene, vaša prireditev pa je eden od temeljev tega, da jo bomo v večji meri izkoristili tudi v turistične namene,« je poudaril. »Tokratnega dogodka so se udeležili tudi naši prijatelji iz Rusije in s Hrvaške, s katerimi se pogovarjamo o poslovnem sodelovanju. Ob Savi živi veliko ljudi, ki razmišljajo v duhu, kot je poudaril minister, da je ta reka velika priložnost za turizem kot pomembno gospodarsko panogo,« je povedal idejni očeta potopa Zdravko Ma-stnak. Ob tem je spomnil na misli, ki jih je izrekel pred kratkim mnogo prezgodaj preminuli legendarni igralec Jernej Šugman. Misli, ki so še kako povezane z duhom penine in s sporočilom, ki ga »iskrijo« v tem prazničnem času. »Veselimo se tega dne, trenutkov, vseh lepih stvari in dobrega v življenju. Kajti danes je vedno, jutri morda nikoli.« Penine letošnjega letnika bodo v Savi ostale pol leta, zorenje v hladni reki jim daje, kot je povedal Mastnak, poseben okus in žlahtnost. ROBERT GORJANC ... in tako so penine spet za pol leta »šle na hladno« v Savo. Proračuna in nov prostorski načrt V Laškem več denarja za investicije, kmalu tudi rebalans zaradi dogovora s PLU? LAŠKO - Občinski svet je na zadnji seji letos sprejel proračun za prihodnje leto, prav tako v prvem branju proračun za leto 2019. Po letih priprav in usklajevanj z ministrstvi je s potrditvijo svetnikov občina dobila tudi nov občinski prostorski načrt (OPN). V primerjavi s predlogom proračuna iz prvega branja, ki ga je občinski svet sprejel na oktobrski seji, so se prihodki povečali za več kot 430 tisoč evrov, predvsem na račun višje povprečnine, ki jo je država namenila občinam za prihodnje leto, ter zaradi višjih kapitalskih in nedavčnih prihodkov. Prav tako so predvideni večji odhodki, in sicer za 360 tisoč evrov. Skupni prihodki proračuna Občine Laško za prihodnje leto bodo tako znašali malo več kot 17 milijonov evrov, odhodki več kot 19 milijonov evrov. Nekaj več denarja bo tudi na račun večjega dotoka evropskih sredstev, namenjenih investicijam. Župan Franc Zdolšek sicer ocenjuje, da so občinski proračuni zadnja leta precej investicijsko naravnani. »Najpomembnejši naložbi bosta obnova cest in gradnja vo- dovoda v Zgornji Rečici. Prihodnje leto bomo izbrali tudi izvajalca za arhitekturno rešitev nove podobe starega mestnega jedra, katerega obnova se bo nadaljevala. Pomembna naložba bo tudi gradnja prizidka k zdravstvenemu domu v Laškem,« je nekaj glavnih investicij izpostavil Franc Zdolšek. Nakup Treh lilij? V proračunu za prihodnje leto je Občina Laško predvidela tudi 400 tisoč evrov za nakup dvorane Tri lilije, ki je še v lasti Pivovarne Laško Union (PLU). »Gre za eno zadnjih področij v sklopu reševanja odprtih vprašanj s PLU, čeprav se dokončno o kupnini še nismo dogovorili. Prav od razvoja reševanja odprtih vprašanj s PLU bo tudi odvisno, ali bomo na izredni seji po novem letu razpravljali o tej problematiki in tudi o rebalansu proračuna,« je povedal župan. Občinski svet je v prvem branju sprejel tudi predlog proračuna za leto 2019, ki se z vidika skupnih prihodkov in odhodkov bistveno ne razlikuje od proračuna za prihodnje leto. ROBERT GORJANC Občina Laško bo v novo leto vstopila tudi z novim občinskim prostorskim načrtom (OPN). »Po eni strani bo omogočal legalizacijo črnih gradenj in s tem mirnejši spanec kakšnemu občanu, po drugi strani novogradnje,« je povedal Franc Zdolšek, ki meni, da OPN v veliki meri vpliva na življenje v občini, hkrati pa ima občina malo vpliva na oblikovanje tega temeljnega prostorskega akta v lokalni skupnosti. Podirajočo sramoto bodo podrli ZREČE - Idilično vasico Skomarje nad Zrečami kazi razpadajoča hiša. Občina Zreče je z zadnjim lastnikom objekta Turistično agencijo Palma dosegla dogovor in propadajoča stavbo bodo kmalu porušili. Posebnih načrtov za to območje v okolici cerkve v zreški občini še nimajo. Na mestu, kjer zdaj stoji propadajoča stavba, je pred leti stala koča, v kateri je živel in umrl ljudski pesnik Jurij Vodovnik. Na njenem mestu so sicer pred leti postavili šolo. Ko so jo zaprli, je takratni lastnik tam zgradil počitniško hišico, ki je na koncu postala last Turistične agencije Palma. Predsednica krajevne skupnosti Magda Drozg je več let opozarjala na sramoto sredi vasi in njena opozorila so zdaj končno uslišana. Občina Zreče je s turistično agencijo uspela doseči dogovor in nakup že uvrstila v proračun. »Upam, da bomo kupoprodajno transak- Propadajočo stavbo, ki kazi podobo Skomarja, bodo končno podrli. cijo kmalu izpeljali, da bomo lahko objekt čimprej porušili. Po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih smo objekt kupili za deset tisoč evrov,« je povedal zreški župan mag. Boris Podvršnik. Načrtov, kaj bi lahko na tem mestu stalo, v zreški občini še nimajo. »Naš glavni cilj je, da bi to sramoto, Podvoz odprt, čeprav še ni končan CELJE - Podvoz pod železniško progo na Teharski cesti pri pošti je po večmesečni zapori za ves promet zaradi obnove spet prevozen za vozila, čeprav še ni povsem končan. Kot so povedali v Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki je investitor obnove podvoza - to izvajajo v okviru celovite rekonstrukcije železniške proge Zidani Most-Celje - bo ob ustreznih vremenskih razmerah treba opraviti še kakšno krajšo zaporo za končanje del. Po zadnji, sicer večkrat spremenjeni ča-sovnici, je bilo končanje del predvideno 20. decembra. Še nekaj dni pred tem je bilo mogoče na gradbišču opaziti stanje, ki ni napovedovalo skorajšnjega odprtja. Na dan, ko naj bi se to zgodilo, je izvajalec del, podjetje CGP Novo mesto, asfaltiral podvoz, dan kasneje je nameščal prometno opremo. »Do še enega zamika je prišlo zaradi neugodnih vremenskih razmer, obilnega deževja in nizkih temperatur, pri katerih določenih del ni bilo mogoče izvajati,« so navedli v državni direkciji. Prav tako je do zamika prišlo zaradi izvedbe del, ki s projektom niso bila predvidena. Pri izkopu so namreč ugotovili, da so temelji podvoza v zelo slabem stanju, zato je bilo treba izvesti dodatna dela. Komisijski pregled objekta bo sicer opravljen, ko bo izvajalec del zgradil še podhod za pešce in kolesarje. RG, foto: SHERPA ki kazi idilično pokrajino in območje, porušili. Poleg tega tudi ni urejen dostop do te hiše,« je še dodal Podvršnik. V vasici je naprodaj tudi hlev poleg Skomarske hiše. Občina se je z lastnikom dogovorila za nakup in upa, da bodo hlev preuredili v etnološki muzej. BGO, foto: GrupA Od Celjskih grofov do Karađorđevićev Celjanova knjiga o preteklosti pravoslavja v naših krajih CELJE - Pred nekaj dnevi je bila v muzeju novejše zgodovine javna predstavitev knjige z naslovom Srbska pravoslavna cerkev na Slovenskem med svetovnima vojnama. Njen avtor je dr. Bojan Cvelfar iz Celja, ki je raziskoval korenine pravoslavja na Slovenskem za svojo doktorsko disertacijo. Kot vidna znaka pravoslavja na našem območju sta po prvi svetovni vojni nastali pravoslavna cerkev v Celju in pravoslavna kapela v Rogaški Slatini. Nobene ni več. Zgodovina pravoslavja na našem območju sega daleč nazaj v srednji vek. Poslednji celjski grof Ulrik II. se je poročil s Katarino Branković (Katarino Kantakuzino), ki je bila pravoslavne vere. Na celjski dvor je tako pripeljala pravoslavne duhovnike. Na Slovenskem so v srednjem veku v Beli krajini nastale tudi vasi priseljencev pravoslavne vere, ki so bežali pred Turki. Gre za več vasi, med S predstavitve knjige dr. Bojana Cvelfarja v Celju Pogled na nekdanjo srbsko pravoslavno cerkev v Celju. V ozadju stavbi gimnazije in nekdanje evangeličanske cerkve (Foto: vir ZAC). Odlično obiskano javno predstavitev Cvelfarjeve knjige sta pripravila muzej novejše zgodovine in zgodovinsko društvo. Dr. Cvelfarja je k raziskovanju pravoslavja pri nas spodbudila razstava o celjskih cerkvah, ki jih danes ni več. Razstava je bila postavljena v obdobju, ko je vodil Zgodovinski arhiv Celje. Zadnja leta je na čelu Arhiva Republike Slovenije. njimi sta Marindol in Bojan-ci, kjer je danes že mešano prebivalstvo. Priseljeni verniki Pravoslavje se je nato pri nas pojavilo zlasti po prvi svetovni vojni, ko je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Celje so se tako začeli priseljevati številni srbski vojaški častniki, ki so bili pravoslavne vere. Za njimi so prišli še srbski pravoslavni duhovniki, njihove kapele po Sloveniji pa so bile na začetku v vojašnicah. Te so bile za množico vojakov veliko premajhne. Vloga kraljeve vojske pri vzpostavljanju pravoslavja je bila zelo pomembna. Pravoslavna kapela v Rogaški Slatini, ki je bila urejena v nekdanji zdraviliški polnilnici, je imela drugačne korenine. Nastala je namreč zaradi duhovne oskrbe zdraviliških gostov. V zdravilišču je bilo kar nekaj gostov pravoslavne vere še v času Avstro-Ogrske, v novi jugoslovanski državi se je njihovo število povišalo. Med najbolj znanimi gosti Rogaške Slatine so bili člani vladarskih rodbin Obrenović in Karađorđević. Prestopi v pravoslavje Zaradi številnih pravoslavnih vernikov so v treh največjih slovenskih mestih nastale cerkvene pravoslavne občine. V vseh treh so se nato začele gradnje srbskih pravoslavnih cerkva, vendar je mariborska ostala nedokončana. Povsod so bile postavljene na najboljših mestnih lokacijah in vse je načrtoval isti arhitekt. Celjska pravoslavna cerkev, ki je bila zgrajena na območju današnjega parka pred gledališčem, je bila od ljubljanske in mariborske manjša. Obe štajerski pravoslavni cerkvi so nacisti kmalu po nemški zasedbi podrli, fašisti so ljubljansko pustili pri miru in je še ohranjena. Seljska in mariborska pravoslavna cerkev sta naciste bolj motili kot simbolno znamenje jugoslo-vanstva kot znamenje vere. V času prve jugoslovanske države ekumenizma, povezovanja med krščanskimi cerkvami, še ni bilo. Zato so se med katoličani in pravoslavnimi pojavljale tudi napetosti. Po drugi strani so bili nekateri Slovenci nad jugoslovansko idejo tako navdušeni, da so prestopali v pravoslavje. V Celju je bilo takšnih prestopov več kot tristo. Šlo je bolj za politično obarvano kot za versko dejanje. Zanimiv je tudi primer iz Šempetra v Savinjski dolini, kjer župljani s katoliškim župnikom niso bili zadovoljni. Katoliški cerkveni oblasti so celo zagrozili, da bodo v primeru, če župnik ne bo prestavljen, skupinsko prestopili v pravoslavno vero. Podobnih primerov je bilo po Sloveniji še več. BRANE JERANKO Proračun pod streho GORNJI GRAD - Občina je kot prva v Zgornji Savinjski dolini sprejela proračun za prihodnje leto. Svetniki so ga v drugi obravnavi sprejeli na zadnji seji. Od prve obravnave večjih sprememb ni bilo. Gornjegrajčani računajo za prihodnje leto na približno tretjino višje prihodke in odhodke. Skupni prihodki naj bi tako znašali tri milijone evrov in odhodki približno 3,2 milijona evrov. Razliko predstavljajo letos še neporabljena sredstva. Za različne naložbe je namenjena približno tretjina proračuna. Približno 150 tisoč evrov bo občina vložila v ureditev nove računalniške učilnice osnovne šole in v ureditev okolice zgradbe. Precej namerava vložiti tudi v posodabljanje in modernizacijo cest. Poleg tega pripravlja občina za načrtovano gornjegrajsko obvoznico hidrološko študijo. Na področju prostorskega načrtovanja je posebnega pomena izdelava novega občinskega prostorskega načrta. V pripravi je prav tako projektna dokumentacija za pločnik v Novi Štifti, in sicer z možnostjo postavitve avtobusnih postajališč. Občina si bo tam pomagala s sredstvi, ki ji pripadajo po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. BJ Prenovljen del zdravstvene postaje LJUBNO - Pred nekaj dnevi je bilo odprtje dela prenovljenih prostorov zdravstvene postaje. Občina je vanjo vlagala že pretekla leta, letos je uredila še prostore, ki služijo splošni ambulanti. V tem letu je vložila še približno 130 tisoč evrov. Pretekla leta so bili med drugim obnovljeni streha, fasada in stavbno pohištvo. Lani je bila obnovljena še referenčna ambulanta, kar je stalo približno trideset tisoč evrov. Letos se je občina odločila še za prenovo spodnje etaže, kjer je ambulanta splošne medicine. Prostori te ambulante so bili povečani, med drugim so bili prenovljeni čakalnica, hodniki in sanitarije. Prav tako je bilo preurejeno ogrevanje. To je po novem bistveno cenejše, saj so stroški približno prepolovljeni. Prostori so bili doslej ogrevani s pomočjo kurilnega olja, po novem so s toplotno črpalko. BJ V ospredju Tic in Šmihelska cesta MOZIRJE - Občina je proračun za prihodnje leto že sprejela. To se je zgodilo na zadnji seji občinskega sveta, ko je bil sprejet v drugi obravnavi. Po načrtih naj bi bil proračun vreden približno 3,5 milijona evrov, kar je osem odstotkov več kot letos. Za različne naložbe je predvidena približno tretjina proračuna. Občane najbolj zanima ta plat proračuna. Prihodnje leto bo v ospredju gradnja stavbe turističnoinformacijskega centra, ki bo pri novem krožišču. To je nastalo letos pri avtobusni postaji. Tam bosta tudi izposojevalnica koles in polnilnica električnih avtomobilov. Občini je uspelo za to naložbo pridobiti nekaj sredstev s pomočjo LAS. Prav tako bo sofinancirala nekatera dela med prenovo Šmihelske ceste, za katero so sredstva v državnem proračunu. Gre za odsek od upravnega centra do Krahlnovega. Izvajalec je že izbran. Nekaj denarja je še za nova trška parkirna mesta. Predvidenih je še več drugih naložb. V proračunu so prav tako sredstva za projektno dokumentacijo za novo knjižnico, ki naj bi bila v Mercatorjevem centru. Del sredstev je namenjen tudi za prireditve v počastitev 700-letnice pridobitve trških pravic. Za odplačilo dolga za pretekle naložbe, predvsem za gradnjo dvorane, je v prihodnjem proračunu namenjenih 210 tisoč evrov. BJ Večgeneracijski center Planet generacij UPI: za nami je uspešno leto Večgeneracijski center (VGC) Planet generacij UPI se lahko pohvali s pestro ponudbo izpeljanih delavnic, ki potekajo v prostorih uPi - Ljudske univerze Žalec. Med najbolj obiskanimi so delavnice za socialno aktivacijo Aktiviraj se!, v okviru katerih poteka začetna integracija otrok priseljencev. Le-tem pomagamo tako pri učenju slovenskega jezika kot tudi pri domačih nalogah. Oblikoval se je tudi klub šivilj amaterk, ki se sestajajo enkrat mesečno. Pod mentorstvom izkušene amaterske šivilje izpod njihovih spretnih prstov nastajajo najprej kroji, nato pa še prelepi, unikatni izdelki. Na naše povabilo se je klubu na enem izmed srečanj pridružila tudi znana slovenska oblikovalka unikatnih izdelkov Maja Štamol Drolc. V njeni družbi smo preživeli prijetne in ustvarjalne trenutke. V okviru VGC Planet generacij izvajamo tudi jezikovne tečaje, v katerih predvsem starejše generacije obnavljajo in krepijo svoje jezikovne spretnosti. Brezposelnim osebam so namenjene interakcij-ske delavnice in predavanja za boljše zaposlitvene priložnosti in večjo prepoznavnost na trgu dela v smislu, kako postati magnet za zaposlovalce. Starejšim, ki želijo krepiti svoje digitalne spretnosti (spoznati osnove računalništva in upravljanja pametnih telefonov) so na voljo računalniške urice, ki potekajo dvakrat mesečno v računalniški učilnici na UPI Žalec. V VGC Planet generacij UPI pa nismo pozabiti niti na predšolske in šolske otroke. Za predšolske otroke v vseh enotah Žalskih vrtcev izvajamo urice, v katerih otroci s pomočjo igre spoznavajo angleški jezik. Tečaj se imenuje Jezikamo in se igramo. Za mlajše osnovnošolce (učence od 1. do 5. razreda) v času šolskih počitnic redno izvajamo organizirano varstvo, za učence 6. in 7. razreda pa dvakrat letno izvedemo intenzivni jezikovni počitniški tečaj. Seveda so med našimi uporabniki tudi starši, vzgojitelji in učitelji. Za vse te smo letos oktobra, v sodelovanju z vrtci in osnovnimi šolami, v Domu II. slovenskega tabora Žalec uspešno izpeljali predavanje Mihe Kramlija z naslovom Radosti in pasti sodobne tehnologije. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, saj se ga je udeležilo več kot 200 obiskovalcev. Zelo dobro obiskani predavanji pa sta bili tudi predavanji, ki ju je v prostorih UPI Žalec izvedel Andrej Pešec. Sodelujemo in izvajamo pa tudi aktivnosti za družine pod pragom revščine, in sicer z roko v roki z Rdečim križem in Društvom prijateljev mladine Občine Žalec. VGC Planet generacij je namenjen vsem vam, zato vas vabimo, da nas obiščete bodisi osebno ali pa nam pišite na planetgeneracij-zalec@upi.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI Projekt Večgeneracijski center Planet generacij sofinancirajo Evropski socialni skladi, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter občina Žalec in Velenje. V okviru projekta sodelujejo Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje kot prijavitelj ter partnerja UPI - Ljudska univerza Žalec in Slovenska filantropija - P. E. Hiša sadeži družbe Žalec. 10 KULTURA Pobudnica razstave Nea Likar pred svojimi izdelki Dela Suzane Ilič Erotika navdihnila mlade ilustratorke Razstava erotičnih ilustracij Velvet v Galeriji Račka V Galeriji Račka je na ogled razstava erotičnih ilustracij s skupnim naslovom Velvet. Erotična hiša ilustracij. Pet ilustratork, ki jih je zbrala celjska ilustratorka Nea Likar, raziskuje intimnost, seksualnost in čutnost, vsaka na svoj način. Naslov razstave Velvet je navdihnila žametu podobna tkanina, ki je zelo čutna in erotična. Pet ilustratork - Nea Likar, Sara Žič-kar, Nina Kavzar, Suzana Ilič in Maruša Štibelj - je pod ta naslov združilo tehnično in idejno zelo različne koncepte. Vsaka po svoje si je zamislila, kaj njena erotična ilustracija pomeni. Nei Likar, ki konec decembra končuje projekt 365, v sklopu katerega je vsak dan v letu narisala ilustracijo in jo objavila na družbenih omrežjih, se je uresničila želja, da bi razstavljala v tej posebni galeriji. »Vedno sem želela razstavljati v tem posebnem prostoru. Ko sem razmišljala, kako bi naredila, so se ideje zložile in povabila sem več ilustratork. Zanimal me je pogled več ljudi na isto tematiko.« Povabila je še ostala dekleta, ki so bila takoj za skupen nastop, in tudi tema jim ni predstavljala prevelikih težav. »Všeč mi je drugačnost, enako tudi to, da razstavljamo v malo posebnem prostoru. Erotična ilustracija me je vedno zanimala, nekaj ilustracij že imela na zalogi, nekaj sem jih morala narisati,« je razložila Sara Žičkar, ki svoje ilustracije pogosto dopolnjuje s humornimi podnapisi. Maruša Štibelj je morala ilustracije narediti popolnoma na novo, saj jih ustvarja s tehniko kolaža, pri čemer erotika še ni bila njena tema. »Ko sem začela ustvarjati, sem ugotovila, da so lahko suhe rože in humor zelo erotični. Sploh me je presenetilo, kako lahko nekaj zelo vsakdanjega postane erotika.« Erotika v umetnosti ni nikakršen tabu »Glede na to, da smo umetnice, vprašanje erotike za nas ni tabu. Ta tabu je umetnost že zdavnaj presegla in za nas ni nič šokantnega. Predvsem je zanimivo in novo, da smo se erotike lotile same umetnice. Kajti ponavadi je žensko golo telo objekt navdiha moških umetnikov. Za razliko od moških, ki bi risali le ženska telesa, je naša razstava precej bolj raznolika. V ilustracijo smo vključili tudi živali, moške in ženske dele telesa,« je razmišljala Suzana Ilič. Nea Likar si tudi želi, da bi Erotična hiša ilustracij postala tradicionalna zadeva in da bi kdaj kasneje vključile tudi moške avtorje. Likarjeva poudarja, da ni namen razstave podiranje tabujev, ki so povezani z erotiko, želijo si zgolj, da bi zadržanost Celjanov prešla v bolj pozitivno naravnanost in da bi kupili čim več z erotiko navdahnjenih ilustracij. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Simpozij o neznanem Evropejcu v Celju Obujanje spomina na Johanna Gabriela Seidla Letošnje leto je bilo v marsičem posvečeno pozabljenemu avstrijskemu pesniku, literatu, zgodovinarju in šolniku Johannu Gabrielu Seidlu, ki je v letih 1829 do 1840 s svojo družino živel v knežjem mestu, kar je usodno vplivalo na njegovo poezijo kot tudi na znanstvena dela. V decembru so temu častnemu Celjanu v Osrednji knjižnici Celje namenili simpozij, ki ga je pripravila Alenka Hren Medved. V času, ko je Johann Gabriel Seidl poučeval na celjski gimnaziji, je tudi prehodil dobršen del takratnega celjskega okrožja. Teme s svojih popotovanj je uporabil za svoje pesnitve, potopise, zgodovinske in arheološke raziskave ter za zbiranje ljudskega slovstva. Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje hrani največjo zbirko Seidlovih knjižnih del v Sloveniji. V celjski knjižnici je še vedno na ogled razstava o tem pomembnem Avstrijcu, z raznimi novimi razpravami in objavami pa so Celjani dobili nov vpogled v življenje Seidla. Slaba plača Johann Gabriel Seidl je bil eden od pionirjev epigrafike na Celjskem. »Dr. Julija Visoč-nik je Seidla predstavila kot epigrafika, saj je prvi popisoval antične spominke Celja na način, kot to počnejo še zdaj,« je povedala vodja domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje Alenka Hren Medved, ki je tudi organizirala in vodila simpozij. Johann Gabriel Seidl je v Celju učil kot profesor na cesarski in kraljevi gimnaziji dvanajst let. Celje je bilo takrat relativno majhno Alenka Hren Medved je pripravila in vodila simpozij o Seidlu. mesto in podobna so bila tudi plačila javnih uslužbencev. V razpravi, ki so jo pripravili Tadeja Melanšek, Simon Očko, Uroš Turn-šek, so predstavili tedanjo plačo profesorja v Celju in zakaj si je Seidl tako želel drugam. Nesrečna plošča Še posebej so pomembni Seidlovi opisi krajev na Celjskem, ki razkrivajo podobo naših krajev izpred dveh stoletij. Zanimiv je spis z naslovom Spodnještajerska Švica, v katerem opisuje svoje šestdnevno potovanje od Celja do Solčave in nato izlete v Logarsko dolino, vzpon na Raduho. A Seidl naših krajev ni opisoval samo v zgodovinskih in potopisnih delih, ampak tudi v svojih pesnitvah. Zbiral je tudi ljudske pesmi in pripovedke. Celjski meščani so svojemu someščanu leta 1904 priredili praznovanje in odkrili njegovo spominsko ploščo. »Ta plošča je imela nesrečno vsebino. Seidlu v čast so jo postavili celjski Johann Gabriel Seidl Iz časa, ko je Seidl prebival v Celju, se je ohranil dnevnik, ki ga je v letih 1830-32 pisal za svojega prvorojenca sina Karla. V njem je zelo natančno opisal svoja in ženina doživljanja, navade in skrbi ob rojstvu otroka. Dnevnik prikazuje življenjsko intimo izobraženega meščanstva. Nemci in ga takrat promovirali kot prvega pooblaščenca nemštva na naših tleh, zato so si ga Slovenci zapomnili kot takšnega. Njegova plošča je po prvi svetovni vojni izginila neznano kam, ker so ga imeli za nemčurja, ker je bil narobe interpretiran. V času, ko je živel v Celju, se nihče ni spraševal, katere narodnosti je. On je spoštoval vse narode v monarhiji, nacionalizmi še niso vzplamteli. Ko je pisal potopise, je krajevna imena zapisoval v slovenskem in nemškem jeziku, zbiral je slovenske ljudske pesmi in jih prepisoval v nemški jezik. Pisal je v nemškem jeziku in zagotovo je znal tudi nekaj slovensko,« je razložila Alenka Hren Medved. Zanimivo je tudi to, da ko se je Johann Gabriel Seidl vrnil na Dunaj, ga je širša javnost spoznala kot pisca avstrijske državne himne. Leta 1853 je nastala zagotovo njegova najbolj znana pesem - besedilo avstrijske himne, ki je v slovenskem prevodu Luke Jerana nosilo naslov Cesarska pesem. Ostala je v veljavi vse do razpada države leta 1918. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje KULTURA 11 Triglav ni gora, ampak kraljestvo Nani Poljanec je s soavtorji predstavil novo knjigo Kralj Peter v slovenskih Alpah Okno v še en neraziskan del življenja družine Ka-rađorđević je odstrla serija fotografij, na katere je Nani Poljanec naletel v Beogradu. Strasten zbiratelj in velik poznavalec jugoslovanske kraljeve dinastije je skupaj z dr. Petrom Mikšo napisal knjigo o verjetno najsrečnejših trenutkih zadnjega jugoslovanskega kralja. Kralj Peter je kot najstnik s slovenskim so-kolskim vodnikom prehodil vse naše najvišje vrhove. Fotografije iz oktobra 1939 prikazujejo mladega kralja, ki s skupino svojih tovarišev planinari po Gorenjskem. Kot pravi Poljanec, gre za kronske fotografije, ki so bile povod za raziskovanje zgodovinsko doslej še neobdelanega področja. »Kralj Peter II. je bil član sokolov, ki jih je v Beogradu vodil Slovenec Ivan Kovač. On je bil tudi planinski vodnik, ki je skupino peljal na Triglav, Grintovec in druge vrhove.« Na Gorenjskem je sicer družina zelo rada preživljala poletja. Kralj Aleksander je ob rojstvu prvorojenca Petra ženi leta 1923 na Bledu kupil dvorec, ki ga je poimenoval Suvobor (kasneje Titova vila, »Verjamem, da je bil čas med letoma 1937 in 1939 za Petra II. najsrečnejši v življenju. Potem je prišla vojna, postal je marioneta domačih in tujih politikov, osebno sem globoko začutil njegovo tragično zgodbo,« o zadnjem jugoslovanskem kralju pravi Nani Poljanec. danes Vila Bled). Kraljica Marija, ki je bila ena prvih avtomobilistk v Jugoslaviji, se je rada vozila po okoliških cestah, otroci pa so uživali na jezeru. »Danes si kralja morda predstavljamo kot nekoga, ki so ga malodane nesli na vrh, vendar še zda- leč ni bilo tako. Fotografije prikazujejo mladega fanta, ki mu je bilo planinarjenje očitno v veliko veselje.« Na Gorenjskem tudi Andrejeva vas Kot pravi Poljanec, je Peter II. verjetno eden bolj tragičnih kraljevskih likov v zgodovini. Očeta kralja Aleksandra I. so ubili v atentatu leta 1934. Namesto 11-letne-ga prestolonaslednika je kraljevo namestništvo vodil knez Pavle. Peter je postal kralj 27. marca 1941, ko so ga oklicali za polnoletnega. Med vojno je bil v Londonu. Leta 1943 mu je nova ljudska oblast prepovedala vrnitev v domovino, z rojstvom SFR Jugoslavije 29. novembra 1945 pa je bila monarhija dokončno odpravljena. Umrl je leta 1970 v ZDA. Z grško princeso Aleksandro se jima je leta 1945 rodil sin Aleksander II. Nekateri poskusi, da bi pod vodstvom princa Srbija postala ustavna monarhija, niso obrodili sadov. Na razstavi so predstavljeni fotografije, zapisi iz pribočnikovega dnevnika, razglednica z žigi in s podpisom njegovega visočan-stva, a tudi zbirka različnih značk, na primer jugoslovanske športne zveze, pla- ninske značke iz kraljevine Jugoslavije, sokolske značke in druge. Kot pravi Poljanec, imata z dr. Petrom Mikšo na obzorju že nov projekt. »Sredi 30. let prejšnjega stoletja je kraljica Marija na Mežaklji kupila zemljišče, kjer je postavila 17 počitniških hišic. Danes je obnovljena samo ena. O tej Andrejevi vasi je znanega zelo malo.« In prav takšni raziskovalni izzivi so Poljancu najljubši. StO Foto: osebni arhiv Sredi decembra so srbsko različico razstave odprli tudi na Belem dvoru v Beogradu. Odprtja se je udeležilo približno tristo gostov, poleg slovenskega veleposlanika tudi številni tuji. Gostitelj razstave je bil princ Aleksander II. Karađorđević. Desno je Nani Poljanec. Knjiga Kralj Peter v slovenskih Alpah je plod dela avtorjev Nanija Poljanca (desno) in dr. Petra Mikše (levo) ter soavtorjev dr. Boruta Batagelja in Dušana Babca. Ob odprtju razstave je v monodrami Kraljeva pot v vlogi kralja Petra II. Karađorđevića nastopil igralec Vladimir Balaščak (na sredini). Šestdeset let od smrti Vladimirja Levstika 23. decembra 1957 je v Celju umrl eden najplodovitejših in najboljših slovenskih prevajalcev Vladimir Levstik, tudi pisatelj, pesnik in publicist, ki se je rodil leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem. Poslovenil je najpomembnejša dela ruskega realizma, zelo pri srcu so mu bili tudi Francozi, Angleži in Američani. V slovenščino je prevedel kar 62 knjig 37 avtorjev. Literarna zgodovina označuje kot njegovi najboljši deli povest Gadje gnezdo (1918) in psihološki roman Zapiski Tine Gramontove (1919). Ob 60-letnici smrti Vladimirja Levstika sta v pripravi prenovljena brošurica in prispevek za objavo na portalu Kamra. V Osrednji knjižnici Celje bodo 15. januarja ob 18. uri pripravili Levstiku v čast poseben večer. Dr. Anton Šepetavc bo imel predavanje z naslovom Vladimir Levstik - njegove šolske poti in stranpoti, dr. Florence Gacoin-Marks bo predstavila knjigo Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost, 2017. BGO Foto: Domoznanski oddelek OKC 12 NAŠA TEMA Bilo je zvezdniško leto Konec leta 2011, ko so v Cinkarni Celje poslovali najbolje v vsej svoji dotedanji zgodovini, je predsednik uprave Tomaž Benčina dejal, da bodo takšne rezultate zelo težko ponovili ali jih celo presegli. A se je uštel. Cinkarna podira rekorde tudi letos, prihodnje leto naj bi bilo še boljše. »Kar težko je razumeti, zakaj tako velika nihanja, ampak dejstvo je, da je cinkarni uspelo zelo dobro izkoristiti razmere na trgu. Vendar je treba poudariti, da so letošnji rezultati tudi posledica minulega in sedanjega dela. V primerjavi s konkurenčnimi družbami smo že ves čas v zgornji tretjini lestvice in smo za odtenek boljši od ostalih. To se je potrdilo tudi letos in poslovni rezultati bodo najboljši v zgodovini podjetja. Leto 2017 je bilo res zvezdniško,« zadovoljno ocenjuje To- maž Benčina. Največ zaslug za dobre poslovne rezultate imajo zaposleni, pravi Benčina, saj tako usklajeno kot letos posamezne službe v podjetju niso delale še nikoli doslej. Zelo dobrega letošnjega poslovanja pa prihodnje leto na svojih računih ne bodo občutili le lastniki cinkarne, ampak tudi vsi zaposleni. Potem ko so že junija ^ dobili trinajsto plačo, bodo v prvih dneh januarja dobili še 1.600 evrov božičnice. Prodaje še ne pričakuje Tomaž Benčina pričakuje, da bo cinkarna tudi prihodnje Tomaž Benčina leto poslovala podobno kot letos, dobiček naj bi bil še višji in naj bi presegel 30 milijonov evrov. Zato v podjetju načrtujejo za kar 20 milijonov evrov naložb. »Marsikaj v proizvodnji moramo posodobiti in razširiti, da bomo lahko še bolj uspešni in še bolj učinkoviti, predvsem pa, da bomo še manj obremenjevali okolje.« Nad dobrim poslovanjem cinkarne že nekaj časa »visi« vprašanje prodaje podjetja. »Vsi ti dobri rezultati seveda vplivajo na ^ to, da zanimanje zlasti finančnih investitorjev za nakup družbe narašča. Vendar so pri prodaji cinkarne pomembni tudi tako imenovani nematerialni dejavniki. Tu mislim predvsem na odnos lokalne skupnosti do podjetja in na odnos oblasti do reševanja okoljskih težav. Država kot naš največji lastnik se bo morala odločiti, kakšne garancije bo ponudila morebitnim vlagateljem, da bodo s podjetjem lahko imeli dolgoročne načrte,« meni Benčina. Prodaje cinkarne še ne pričakuje kmalu, saj trenutno ni nobenih dodatnih pokazateljev, da bi se na tem področju dogajalo karkoli novega. Predsednik uprave Cinkarne Celje dobro poslovanje deloma pripisuje tudi gospodarskim razmeram doma. »Gospodarska rast v Sloveniji je dobra, vendar me motita nekoliko prevelik optimizem in preveliko trošenje denarja na nekaterih področjih. Vedno so me učili, da lahko varčuješ samo takrat, ko imaš. In slovenska politika prav pri tem dela napake, saj ne ustvarja neke zaloge, ki nam bo v prihodnosti najverjetneje še zelo prišla prav.« JI Foto: arhiv NT (GrupA) Kako nekateri znani sogovorniki s Celjskega ocenjujejo leto, ki se izteka in kaj napovedujejo јЛГ.ЈЈ V?. '.*.. fr*.-• «-i. »;;'." - V ■ Iz Budimpešte v celjsko bolnišnico ÄÄÄ Celjska judoistka, 27-letna Tina Trstenjak, je obeležila tudi leto 2017. Lanska olimpijska zmagovalka iz Ria je aprila v Varšavi drugič postala evropska prvakinja, kasneje je osvojila še drugo mesto na svetovnem prvenstvu. Med slovenskimi športnicami je pristala na tretji stopnički, čeprav bi si zaslužila drugo, a je marsikateremu glasovalcu olajšala vest v Cankarjevem domu z besedami: »Vesela sem, da sem še vedno zraven ...« V prestolnici Poljske je že četrtfinalno borbo z Italijanko Gwend odločil podaljšek. Podobno, a obenem še bolj naporno, je bilo v finalu s Francozinjo Pinot, ko je odločitev padla šele po dodatnih štirih minutah in pol. »Dan je bil dolg in utrujajoč, še najbolj pa finalni boj. A tega sem pravzaprav že vajena. Zelo sem bila vesela, da sem drugič zapored osvojila prvo mesto na evrop- skem prvenstvu,« je priznala sila skromna Trstenjakova. Za zlatom srebro na svetovni ravni Evropskemu zlatu je dodala srebro na svetovnem prvenstvu. V kategoriji do 63 kilogramov je bila boljša le Francozinja Agbegnenou. Toda zgodba ima drugo plat. Tina je v resnici herojsko delo opravila v polfi-nalu, ko je po skoraj devetmi-nutnem polfinalu strla odpor Kitajke Yang. Le redki so vedeli, kako težke trenutke preživlja članica JK Z'dežele Sankaku. Njen trener Marjan Fabjan je na Madžarskem izpostavil ogromno težavo slovenske reprezentance, ki na velikih tekmovanjih nima zdravnika. Tina je tekmice premagovala kljub hudi poškodbi noge. Šlo je za vnetje, na licu mesta so ugibali, ali je posledica ugriza žuželke ali zastrupitve rane na nohtu. Bolečine so bile neznosne. »Čeprav me je noga zelo bolela, nisem popuščala. Opazila sem, da tekmico zapuščajo moči. Vztrajala sem, poskusila karseda dobro napasti, sodniki pa so kaznovali nasprotnico. Srebro sem imela v žepu. Sledilo je dolgo čakanje na finale in z nogo je bilo slabše iz minute v minuto. V finalu se nisem zmogla boriti tako, kot znam.« Starša sta jo iz Budimpešte odpeljala v celjsko bolnišnico. »Predpisali so mi antibiotik, ki ni pomagal. Potem so ugotovili, da imam oteklino, ki so jo odstranili. Po enomesečnem okrevanju je bila noga pripravljena na nove napore.« Tini se zdi, da je na priprave na Japonsko odpotovala šestnajstič. Na veliki nagradi v Tokiu je bila tretja. Polfinale je izgubila proti Japonki Tashiro, Tina Trstenjak »Uspešno leto za Simbio, takšno bo leto 2018 tudi za stranko« Mag. Marko Zidanšek že nekaj let vodi Simbio, družbo za celovito ravnanje z odpadki, ki se ukvarja še z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Vedno bolj je aktiven tudi na političnem področju: je dolgoletni celjski mestni svetnik, od leta 2015 predsednik SLS, od letošnjih jesenskih volitev tudi državni svetnik v drugem domu slovenskega parlamenta. »Za podjetje Simbio je bilo leto izjemno uspešno. Ustvarili smo rekordnih 17 milijonov evrov prihodkov, kar je za milijon evrov več kot lani, na koncu pričakujemo približno 250 tisoč evrov dobička. Ob usnešnem poslovanju smo Marko 7iHanšek ves čas tudi posodabljali infrastrukturo, zato smo v družbi z letom res zelo zadovoljni.« Poudaril je, da za Regionalni center za ravnanja z odpadki Celje (RCERO), ki šteje desetletnico delovanja (in je še vedno najsodobnejši tovrstni center v državi, saj edini izvaja vse postopke), prihaja izdatno naložbeno leto, v katerem bo Simbio nadgradil mehansko--biološko obdelavo odpadkov, s čimer bo RCERO še učinkovitejši. Politični izzivi Kar zadeva politično sceno, je Marku Zidanšku letos uspel preboj v državni svet. »Zastopanje lokalnih interesov je v državnem zboru kar malce zapostavljeno, zato je delo v državnem svetu še kako pomembno, izzivov je veliko.« Kot predsednik SLS je pred državnozborskimi volitvami prihodnje leto optimističen: »Stranka se bo po volitvah vrnila v državni zbor, to je nedvoumno sporočilo, v javnosti je mogoče čutiti ogromno podporo. Na terenu opažamo, da ljudje v DZ pogrešajo prav SLS kot zagovornico lokalnih interesov.« Marko Zidanšek, ki je tudi celjski mestni svetnik, je zadovoljen in optimističen, tudi ko gre za pogled na lokalno politično sceno. »SLS je zmagovalka kar nekaj volitev v Mestni občini Celje in prepričan sem, da imamo v zadnjih dvajsetih letih v Celju kaj pokazati. Mesto se je zelo razvilo in tudi v državnem ter evropskem merilu ima Celje vse tisto, kar imajo ponekod velika mesta. Prepričan sem, da bodo ljudje in znova Japonke. Kot da Tino že zdaj preverjajo za olimpijske igre v Tokiu, kot da je tarča? »Od štirih tekmic v Tokiu so bile tri Japonke!« Je bilo leto zelo zahtevno tudi zaradi tega, da so vse Tinine tekmice imele pred očmi veliko priložnost, da si priborijo skalp olimpijske zmagovalke? »Bo že držalo. Še večji motiv so imele. A jih razumem, tudi sama sem bila prej v takšnem položaju.« Zdravje bo ključno tudi v letu 2018. »Predvsem se želim izogniti poškodbam in v miru izpolnjevati načrt, ki sva si ga zadala s trenerjem Marjanom Fabjanom.« Aprila bo EP v Tel Avivu, septembra SP v Bakuju. DŠ, foto: SHERPA znali prepoznati in nagraditi naš prispevek.« Za prijazno življenje Kaj so po njegovem mnenju glavni izzivi v Mestni občini Celje? »Po zapletih z državo v občini nujno potrebujemo nov občinski prostorski načrt (OPN). Tudi na območju Celja moramo za nadaljnji razvoj omogočiti prihod dobrim, velikim investitorjem, visokotehnološkim podjetjem in hkrati zagotoviti človeku prijazno življenje,« je povedal Zidanšek. Prepričan je, da je mogoče še kaj postoriti na področju turizma, čeprav so kazalci že zdaj dobri. Prav tako je zadovoljen, da bo mesto končno dobilo javni potniški promet in da se bo začela gradnja novih stanovanj. »Treba je še naprej izboljševati tudi poslovno okolje v občini, saj gospodarstvo in podjetništvo ustvarjata dodano vrednost ter sta gonilo razvoja,« je sklenil Marko Zidanšek. RG Foto: SHERPA ■ v- > . v,*;.-' . зг-v" K .Vi Ч- Д - . V - ; «- • i •' ■ ' I p / V * • v Je bilo leto uspešno in prijazno? Kai bo prineslo novo? To so vprašanja, ki si Ko se iz žalostnih zgodb Ne le letošnje leto, vsa leta so za gasilce izrazito burna. Narava njihovega dela je ljudem znana, vedo, da gasilci opravljajo izrazito nevarno delo, saj v posredovanjih nemalokrat izpostavljajo svoja življenja, da bi rešili tuja. »Leto je bilo zelo polno in težko je najti tiste >konice<, za katere bi rekel, da so bile najpomembnejše,« pravi vodja 1. izmene v Poklicni gasilski enoti Celje Aleš Gradišnik. Kot gasilec je v posredovanjih videl in spoznal hude zgodbe, zagotovo pa je njegovo leto 2017 zaznamovalo razočaranje, o katerem smo poročali pred dnevi. Gradišnik je bil novembra 2015 poleg treh svojih kolegov poškodovan v eksploziji pod mostom v Čopovi ulici v Celju. In ta nesreča je ravno v letošnje leto vnesla veliko skrbi, saj jim zavarovalnica ne želi izplačati odškodnine. Zato je predvsem konec tega leta naravnan na njihov »boj« za tisto, kar jim pripada. In ni skrivnost, da imajo pri tem vso podporo javnosti. Kar Gradišnik čuti. »Nekako smo se s tem naučili skupaj premagovati razočaranje. V službi imam ob sebi čudovite sodelavce, s katerimi premagujemo celotno situacijo, in to pomeni veliko,« pravi. Na splošne omeni, da je njihovo delo pač Aleš Gi NAŠA TEMA 13 iom, a tudi bojazni Tako doma kot v podjetjih, organizacijah in društvih delamo te dni bilance vsega, kar je prineslo leto, ki se izteka. Ob tem upamo, da se razmere ne bodo poslabšale, če že ne bodo boljše. Pravijo, da moramo optimistično zreti v prihodnost, a iz odgovorov naših sogovornikov z različnih področij življenja je razbrati tudi bojazni in realne poglede na to, kaj naj bi na področjih, kjer delujejo, prineslo leto, ki prihaja. Ker so to področja, ki se dotikajo vseh nas, so razmišljanja naših sogovornikov še toliko bolj zanimiva. i j.' %*".» , -i • • •A • 'i .v >» * m 4 : J i Г jih zastavljamo te praznične dni tako zasebno kot poslovno. (Foto: SHERPA) V novo leto z zdravo kmečko pametjo Letošnje leto je tudi medicinskemu osebju prinašalo pozitivne in negativne stvari pri delu. Če pustimo ob strani vse zdrahe, ki se dogajajo v celotnem zdravstvenem sistemu, in pogledamo delo medicinskega osebja v celjski bolnišnici, je nanj zagotovo že v začetku leta vplival »prenos« nujne medicinske pomoči v bolnišnico, saj je to pomenilo tudi spremembo organizacije dela. Že takoj v začetku leta se je pojavila težava zaradi povečanega števila obolelih z gripo, kar je vplivalo na težave z nameščanjem teh bolnikov na in-ternistične oddelke. »Zato smo jih premeščali na oddelek za infekcijske bolezni, ki je ločen od stavbe bolnišnice in urgen-tnega centra,« pravi mag. Hilda Maze, glavna medicinska sestra v Splošni bolnišnici Celje. S tem poudarja, da so morali priskrbeti dodatno rezervno reševalno vozilo za prevoz bolnikov v le nekaj metrov oddaljeno stavbo, saj bolnikov s temi težavami pri nizkih temperaturah niso mogli tja voziti na posteljah. Letošnje leto si bo zapomnila predvsem po dodatnih programih dela in po programu skrajševanja čakalnih dob. »V to smo vložili precej energije glede na število zaposlenih. Pojavlja se namreč, da na trgu ni več dovolj delovne sile, mislim predvsem na diplomirane medicinske sestre. Resda smo v preteklih letih - bolj kot letos - zaposlovali, zato je med nami veliko mlajših medicinskih sester, kar pomeni, da je prihajalo tudi do nadomeščanj zaradi porodni- ških.« Leto 2017 je na področju njenega dela zaznamovala tudi uvedba e-napotnic in vrstoma-ta v celjski bolnišnici. Noben »križni« račun ne pomaga Za leto 2018 meni, da bo pestro, predvsem zato, ker bo nanj vplivala sprememba zakonodaje. Septembra je bil dopolnjen Zakon o ^^ pacientovih pravicah, kar bo drugo leto vplivalo na spremembo vodenja čakalnih seznamov. Načrtujemo tudi enotno mesto za naročanje bolnikov. Sprememba Zakona o zdravstveni dejavnosti pa prinaša novo delovno umestitev srednjih medicinskih sester. Tu je še Zakon o intervencijskih ukrepih, ki je upravo bolnišnice spremenil v >sanacijsko< upravo,« pojasnjuje. S tem misli na zakon, ki je sprostil državna finančna sredstva za bolnišnice, ki so se znašle v finančnih težavah. »Sicer sama dobro razumem sanacijo. Porabiš lahko toliko, kolikor sredstev imaš na razpolago. Toda v našem zdravstvenem sistemu ni vse popolnoma jasno, zato bo za sanacijo treba veliko truda. Ko razmišljam čisto matematično, bi rekla, da je v tem toliko neznank, da noben »križni« račun ne pomaga, da bi stvari lahko rešil,« pojasnjuje v svojem slogu. »Mislim, da bo leto 2018 res pestro, zato mu bomo kos samo z dobro mero kmečke pameti. Pri tem bo treba vedeti, da nismo čarovniki, ampak le ljudje, ki želimo za svoje bolnike narediti samo vse najboljše,« še zaključuje. SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) Še naprej v boju z ministrskimi mlini V predprazničnih dneh je Bojana Potočnik, učiteljica slovenščine v OŠ Franja Malgaja Šentjur, otrokom na glas brala Tolstojev Metež. Spodbudila jih je, da so se udobno namestili na tla, zaprli oči in se v mislih preselili na prostrane zasnežene ruske poljane. Nekateri so tudi zadremali. Ker so preutrujeni in takšnega načina dela nevajeni. »Pridobivanje znanja je tudi trdo delo, se strinjam. Šola ne more biti samo užitek in čista sreča. Ampak otroci bi morali ohraniti vedoželjnost in navdušenje za odkrivanje novih svetov. Nikoli se ne bom sprijaznila s tem, da so tako pogosto in predvsem veliko prezgodaj v stresu. To preprosto ni normalno.« Bojana Potočnik V preteklem letu se je na področju osnovnega šolstva veliko govorilo o noveli Zakona o osnovni šoli, glede katere so imeli ogromno pripomb tako učitelji kot starši. Korenito bi posegla na področje podaljšanega bivanja in poslabšala že utečen sistem. Veliko se je govorilo o novi ureditvi nacionalnega preverjanja Џ znanja. Uvedli naj bi ga v tretjem razredu, v devetem naj bi rezultat štel kot del zaključne ocene. Kot pravi Potočnikova, je vsem tem novostim skupno eno - na strokovne pripombe združenja učiteljev in ravnateljev, sindikata in od drugod se ministrstvo sploh ni odzvalo. »Če name kot učiteljico kateri od staršev naslovi kakršnokoli vprašanje, je zame povsem nepojmljivo, da bi ga preprosto spregledala. Od pristojnega ministrstva pa je edi- ni odziv na izkušnje iz prakse molk.« »V devetletki je stanje kaotično in vsebinsko preveč natlačeno. Preveč je ocenjevanj. Pred dnevi sem izračunala, da bi moral sedmošolec po pravilniku sleherni šolski teden dobiti 1,26 ocene. Ko govorimo o vedno večjem številu otrok z odločbami, s posebnimi potrebami in z drugimi psihičnimi težavami, osebno ne verjamem, da so današnji otroci bolj leni kot tisti pred njimi, in ne verjamem, da je vsega kriva digitalna tehnologija. Svojo odgovornost ima tudi sistem. Rešitvi sta popolna reforma učnega načrta za devetletko in prečiščenje predmetnika obveznih izbirnih predmetov.« Žene jo optimizem »Glede na stališča me imajo mnogi za hudo pesimistko. A ni res. Trdno verjamem, da bi lahko bila naša osnovna šola z malenkostnimi popravki odlična. Prijateljica me je pred časom obtožila donkihotovstva. A v resnici se bolj kot nesmiselnega boja z ministrskimi mlini na veter bojim časa, ko mi bo vseeno. Lahko pa razumem številne kolege, ki jim je že. Obupali so, ker se ne spremeni nič. V zadnjem letu smo z ministrstva dobivali okrožnice v zvezi s slovenskim zajtrkom, z javnim naročanjem ... glede strokovnih zadev pa nič.« Za valentinovo, 14. februarja, so v učiteljskem sindikatu napovedali veliko stavko. Glede na to, da se z omenjeno stavko želijo učitelji postaviti ob bok zdravnikom, pa so si vsaj v eni stvari enaki že zdaj. Nikogar ni, ki bi v cehu rekel bobu bob in postavil sistem, po katerem bi nagradili dobre in uspešne učitelje ter vsaj malo pritisnili na tiste, ki se morda vso svojo kariero skrivajo v zavetrju prvih. Pritisk na splošen dvig plač bo spet nekaj takšnega kot še ena okrožnica o pomenu šolskega sadja za zdravje otrok. Škodilo ne bo, rešilo pa tudi ne bo ničesar. StO, foto: arhiv NT (SHERPA) > tudi veliko naučiš takšno, da so zgodbe in primeri ljudi, ki jih vidijo na terenu, hudi in tudi - žalostni. »Vse to nas spodbudi k temu, da znamo še bolj ceniti tisto, kar imamo. Ko ti je vse v življenju dano, se iz tega težko kaj naučiš. Spoznanja prihajajo iz izkušenj, kjer se človek potrudi za tisto, kar ima,« razloži. Toda pomembno je ostati pozitiven in ovire premagovati. »Tudi s podporo družine,« doda. adišnik Težava financiranja nevladnih kulturnih ustanov Naj bo uspešno Za leto 2018 upa, da se bo, vsaj glede kolektiva, v kate- rem dela, nadaljevalo uspešno še naprej. Znano je, da je celjska poklicna enota ena najbolj opremljenih in dobro organiziranih v Sloveniji. »In na to sem ponosen. Našo ekipo sestavljajo posamezniki, na katere se lahko nasloniš v vsakem trenutku, in to tvori verigo, ki deluje in ki ji lahko zaupaš tudi v najtežjih trenutkih,« pravi. In dodaja, da je na področju gasilstva na splošno še kar nekaj vprašanj, na katera bodo pristojni na ravni države morali še odgovoriti. Tu misli predvsem na položaj gasilstva na splošno v Sloveniji. V začetku januarja bo tudi stavka poklicnih gasilcev. SŠol Foto: PGE Matija Kovač, član programske ekipe Hiše kulture Celje, je z letom 2017 zadovoljen. Tako z osebnimi dosežki kot tudi z dosežki v Hiši kulture Celje. »Smo dobra ekipa in se zelo dobro razumemo, kar je bistveno za ohranjanje programov.« Čeprav je težko v nekaj besedah zaobjeti celoletno zelo raznoliko kulturno ponudbo mesta, je Matija Kovač pohvalil vedno odličen program Mestnega kina Metropol, ki ga redno spremlja. »Eden od vrhuncev preteklega leta je bila zagotovo razstava o Almi M. Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani, na kar smo lahko Celjani zelo ponosni. Prav tako ima SLG Celje odličen reden abonma. Ponosni smo lahko na njegove uspehe. Nikakor ne smem pozabiti na lastno produkcijo Hiše kulture Celje, še posebej na naš abonma Vesperae Musicae kot tudi na nov abonma Ti gledaš, ki vključuje eksperimentalno gledališče, ki je nekaj posebnega v celjskem kulturnem prostoru. Pred dnevi me je zelo navdušila razstava Dekade: sedemdeseta v Zgodovinskem arhivu Celje.« Začaran krog »Za prihodnje si želim, da bi se Celje kakovostno kulturno razvijajo, da bi pridobilo več povezav z drugimi središči, da bi celjska umetnost šla v svet in da bi tudi nas država bolj podpirala.« Kovač je namreč izpostavil, da so nevladne organizacije v celjskem okolju izvzete iz sistemskega državnega načina financiranja programa, pri čemer je njihovo delovanje prepuščeno dobri volji glavnih igralcev. »Mestna občina Celje omogoča financiranje le ljubiteljskim društvom, ne pa celostnim umetniškim programom, saj te financira le javnim zavodom. Država z razpisi težje podpre programe, ki niso dovolj lokalno podprti, to je začaran krog, ki nam med drugim onemogoča zaposlovanje v nevladnih organizacijah. Če bi se J te stvari uredile, bi bistveno Matija Kovač spremenile kulturno krajino. Če sem kritičen do celjske umetniške scene, mi je žal, da mesto ne obdrži najboljših umetnikov, kustosov, ker jim ne ponuja dovolj izzivov, a to so verjetno težave vseh manjših mest.« Ali obstaja del kulturnega udejstvovanja, ki je v Celju zapostavljen? »Do zdaj se mi je zdelo eksperimentalno gledališče malce zapostavljeno, a smo ga s pomočjo cikla Ti gledaš malce zapolnili. Četudi je v Celju veliko glasbe in različnih ljubiteljskih sestavov, mislim, da je premalo resne profesionalne glasbe. A kljub vsem opazkam mislim, da celjska kultura ni v kritičnem stanju.« BGO Foto: arhiv NT (GrupA) Božična skrivnost postala polnoletna Žive jaslice z glasbo ponovno popestrile božične praznike v Spodnji Savinjski dolini ŽALEC - Božina skrivnost je na letošnji božič in štefanovo v jamo Pekel privabila številne obiskovalce iz vse Slovenije. Člani turističnega društva Šempeter s predsednico Ivico Čretnik na čelu so se ponovno izkazali in pod streho spravili že 18. dvodnevno praznično prireditev, katere osnova poleg pestrega spremljajočega dogajanja še vedno ostajajo žive jaslice in glasba v podzemnem svetu. V jami Pekel so bili tudi letos na različnih mestih nanizani prizori božične zgodbe, od pastircev, angelov, Jezusa z Marijo in Jožefom do Svetih treh kraljev na koncu jame, kjer sta srečo obiskovalcem v prihajajočem letu ob izhodu delila dimnikarčka. Skozi vso jamo so bili nepogrešljiv del glasbeni sestavi, ki so s prazničnimi skladbami poskrbeli za pristno božično vzdušje. Turistično društvo Šempeter je pred jamo ponovno poskrbelo za pravo družinsko za- bavo. Ansambel Mladi upi je obiskovalce zabaval z glasbo, najmlajše je z bonboni razveseljeval Božiček, nič manj jim ni bila zanimiva razstava malih živali. Greli so se ob ognju v deblu in s čajem, nekoliko starejši tudi s kuhanim vinom. Ob odprtem ognju so pekli jabolka. Idejna vodja prireditve Ivica Čretnik priznava, da je Božična skrivnost velik organizacijski zalogaj. Nastajati začne kmalu po novem letu. V njej poleg vseh nastopajočih, med njimi so domači osnovnošolci in lokalni glasbeni sestavi, sodelujejo številni drugi prostovoljci, brez katerih, kot pravi Čretni-kova, prireditve ne bi bilo. Veliko jih skrbi za pripravo prireditvenega prostora, drugi skrbijo za napitke in pospravljanje, ne gre pa niti brez številnih gasilcev, ki usmerjajo promet. Tamkajšnje parkirišče je namreč zdaleč premajhno za vse obiskovalce. ŠO, foto: TT Bo šel skozi vrata ta ogromni vol, letošnja pridobitev v vedno večji družini sedraških jaslic? Jaslice za več povezanosti med domačini Skulpture, ki dajejo energijo in pomirijo LAŠKO - Med številnimi, ki so v teh dneh pripravljali takšne in drugačne jaslice, je tudi skupina krajanov v Sedražu s pobudnikom Alešem Lukmarjem. Kot je povedal, je morda posebnost jaslic pri njih v tem, da so liki v naravni velikosti in narejeni večinoma iz naravnih materialov, torej iz tistega, kar imajo doma, sena, slame, listov koruze in podobnega. »Konstrukcijo manjših likov, kot so na primer ovce, smo naredili iz leskovih vej in vrbovja. Pri velikih likih, kot je vol, je ogrodje kovinsko, skulptura je narejena iz sena. V jaslice je vključenih približno dvajset likov, ki predstavljajo sveto družino, Svete tri kralje, med živalmi so vol, ovce, koze, osel, dva psa, poleg tega še pastirček ... Vsako leto dodamo še kakšen lik,« je širjenje družine likov božične zgodbe opisal Aleš Lukmar. Največja figura je vol, ki ga je oblikoval prav naš sogovornik, seveda s pomočjo kolegov. »Ekipo sestavlja približno šest ljudi, ki se za vsako leto dogovorimo, kako so bomo lotili jaslic. Sam imam morda nekaj naravnega daru, ročnih spretnosti. Včasih uspe bolj, včasih manj.« Zanimivo je, da je ideja za jaslice v Sedražu nastala bolj po naključju, ob neki drugi dejavnosti. »Ko smo ustanovili pevski zbor Triangel, smo razmišljali, da bomo potrebovali, če bomo zunaj imeli koncert, tudi ustrezno kuliso. Tako smo se odločili, da na hitro pripravimo jaslice iz materialov, ki jih imamo v okolici domov.« Priprave na letošnjo postavitev jaslic so se začele pred približno mesecem, pri čemer je izdelava ogrodja za vola, kar sta pripravlja- Drugi poskus zdržal visoke temperature Nemotena smuka na Celjski koči med počitnicami in prazniki Pred začetkom praznikov in šolskih počitnic se je tudi uradno začela nova smučarska sezona na Celjski koči. Prvi smučarji so sicer progo lahko preizkusili že v prvih dneh decembra. »Drugega decembra smo zasnežili celoten poligon, a je pod močjo toplega vetra zdržal samo dva dni. Minule dni smo intenzivno zasneže-vali in tokrat uspeli pripraviti dovolj tehničnega snega,« je Ivan Pfeifer, direktor družbe ZPO, ki upravlja s smučar-sko-rekreacijskim centrom na Celjski koči, izrazil pre- pričanje, da drugi poskus ne bo le muha enodnevnica kljub morebitnemu muhastemu vremenu. Kar se je tudi izkazalo za resnično na praznični torek, ko je smučišče kljub temperaturi 10 stopinj Celzija normalno obratovalo. Smuka je sicer mogoča na krajši progi Celjska koča 1, kjer deluje samo prva vlečnica. »Za drugo vlečnico oziroma celotno progo je snega premalo. Ko smo zasneže-vali smučišče s tehničnim snegom, smo imeli v mislih celotno sezono, da bi bila smuka mogoča čim dlje, kljub morebitnimi višjim temperaturam, saj le na ta način lahko zagotovimo več prihodkov tudi za delovanje hotela,« je strategijo ureditve smučišča še pojasnil Pfeifer. Na Celjski koči je še oba dneva šolskih počitnic mogoče smučati od 9. do 16. ure ter zvečer od 17. do 21. ure. Ob koncih tedna bo smučišče prav tako obratovalo še ves dan, obratuje tudi smučarski trak, kjer je izven časa smučarskih tečajev na polovici poligona na voljo tudi sankanje. RG Pokanje je že moteče la Aleš Lukmar in njegov kolega, zahtevala približno štirideset ur. Jaslice postavijo na božični večer pred polnočnico. »Takrat se zberemo vaščani, si stisnemo roke, se družimo. Ob tem v skoraj vsaki družini kaj spečejo, prinesejo vino, čaj in ustvarijo dogodek,« je vesel povezovanja domačinov naš sogovornik. Poudaril je še, da so v zadnjem času va-ščani začeli tudi množično hoditi na sprehode. In kaj Alešu Lukmarju pomenijo jaslice? »To so sicer mrtve skulpture, a imajo svojo energijo, pomirijo človeka. Ker toliko ljudi sodeluje pri njihovi pripravi, se mi zdi, da je še več te energije.« ROBERT GORJANC Foto: MILKA POŽUN Jaslice v Sedražu bodo na ogled do svečnice, 2. februarja. Do 31. decembra je v trgovinah še dovoljena prodaja ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Njihova uporaba je dovoljena do vključno 1. januarja. Poročali smo že, da je prodaja petard, ki so največkrat razlog za hude poškodbe, prepovedana. V teh dneh je na Celjskem že mogoče slišati pokanje, na terenu je tudi več inšpektorjev, ki preverjajo predvsem prodajalce pirotehnike. Kazni za kršitelje, ki pravil za prodajo ne upoštevajo, znašajo od 400 evrov do 20 tisoč evrov. Pri tem je največ prodaje nedovoljene pirotehnike na črnem trgu. Tega je težko nadzorovati. Toda predpise morajo upoštevati tudi kupci, predvsem tiste, ki se nanašajo na varno uporabo in na prepoved uporabe pirotehnike, ki ni dovoljena. Kazen za vse, ki uporabljajo prepovedano pirotehniko, znaša od 400 evrov do 1.200 evrov. Policisti v času praznikov izvajajo poostren nadzor predvsem tam, kjer prihaja do večje uporabe pirotehničnih izdelkov, več policistov pa že v teh dneh izvaja obhode z namenom, da bi odkrili tudi prodajo na črno. Na moteče pokanje opozarjajo tudi društva proti mučenju živali. Hrup, ki ga pirotehnični izdelki povzročajo, predstavlja stres tako za ljudi kot za živali. SŠol, foto: SHERPA Plakati, ki opozarjajo, kako stresno je pokanje petard za živali, visijo tudi v Celju. KRONIKA 15 Ljudje se za pomoč odvetnikov odločajo prepozno Pravočasen pravni nasvet bi lahko zadevo rešil brez zapletov - Strah pred previsokimi stroški? Pred osamosvojitvijo so brezplačno pravno pomoč državljanom nudili na vseh sodiščih in tudi pri pravobranilcih, kljub temu da je bilo takrat precej manj pravnikov, sodnikov, pravobranilcev, kot jih je danes. Država je takšno pravno pomoč nadomestila s sedanjim sistemom brezplačne pravne pomoči, glede katere ugotavlja, da je predraga, medtem ko odvetnike, ki jo izvajajo, za njihovo delo slabo plača. Slovenski odvetniki so v preteklem tednu nudili pro bono oziroma brezplačno pravno pomoč, pri čemer so želeleli pomagati predvsem tistim, ki najbolj potrebujejo pomoč in si zaradi pomanjkanja denarja ne upajo prestopiti odvetniških pisarn, saj odvetniške storitve niso poceni. Odvetniki na Celjskem pravijo, da je bil tokrat odziv ljudi velik. Pravnik Primož Feguš dodaja, da opažajo predvsem, da se ljudje na odvetnike pogosto obračajo, ko je to za neko pravno zadevo, v kateri so se znašli, že prepozno. Za brezplačen nasvet se je tudi v Feguševi odvetniški pisarni oglasilo precej ljudi, ki so potrebovali informacije predvsem s področja stvarnega in delovnega prava, a tudi prava s področja socialnih pravic in davčnega prava. Ne odlašajte Toda ravno zato, ker tudi sam opaža, da se ljudje sorazmerno pozno obračajo na odvetnike, torej takrat ko že zamudijo roke za vložitev določenega pravnega sredstva, opozarja, da se morajo ljudje zavedati naslednjega: »Ko ljudje dobijo dokument »Na žalost ljudje zavestno spregledajo nekatera določila, ko dobijo uradni dokument. Mislim, da bi bilo dobro, da bi se ljudje izobrazili na področju vedenja o tem, kaj je na primer pravdni ali upravni postopek, kaj je pritožba, kakšni so pogoji zanjo in kaj je zastaranje določenega primera,« pravi odvetnik Primož Feguš. in je v pravnem pouku pri neki določbi naveden rok za odziv, je treba tega upoštevati. Če ta rok zamudijo, poti nazaj več ni. Zato je pomembno, da se posameznik, ko pravni dokument dobi, odzove pravočasno. Naj ne odlaša, ker se takšne zadeve ne uredijo same od sebe.« Ravno dan brezplačnih nasvetov je pokazal tudi na Celjskem, da bi nekateri, ki so nasvete poiskali, lahko svoje spore in težave rešili, če bi se odzvali pravočasno. »Na žalost ljudje res predolgo čakajo za vstop v odvetniške pisarne, morda tudi zaradi strahu pred odvetniškimi stroški. Toda tega strahu ne bi smelo biti. Naš namen je ljudem pomagati. In prvi razgovor je ponavadi namenjen seznanitvi z osnovnim odgovorom na vprašanje stranke ter tudi s stroški, ki bi lahko bili nadalje povezani z reševanjem neke težave,« pojasnjuje Feguš. Nasvet, kako naprej Toda veliko ljudi meni, da so odvetniške storitve drage. Očitno je to razlog, da se za odvetniško pomoč ne odločajo, čeprav bi bila morda cena za to nižja od končne škode. Zato Feguš pojasnjuje: »Obstaja pravilnik, ki določa, koliko naj bi odvetniške storitve stale, toda v odvetniških vrstah imamo tudi pravilo, da se s stranko lahko dogovorimo za plačilo, ki je drugačno od te cene, prepričan pa sem, da nas je veliko odvetnikov, ki pri socialno šibkih strankah tarifo prilagodimo oziroma prvi nasvet uredimo brezplačno. Ker ravno ti prvi pogovori strankam ogromno pomenijo, predvsem pa dajo usmeritev, kako se nadalje lotiti reševanja težav.« Med ljudmi, ki težje razumejo pravni dokument, ki ga prejmejo, je veliko upokojencev, toda Feguš opaža, da je veliko pravno nepoučenih tudi mladih. SŠol Foto: SHERPA Manj nesreč zaradi smrtonosnega plina To je tudi posledica urejanja ustreznih dimniških napeljav Od začetka letošnje kurilne sezone se na Celjskem v primerjavi z leti prej ni zgodilo veliko nesreč, za katere bi bil kriv ogljikov monoksid. Razlog je, da so številne stanovanjske stavbe v zadnjem letu uredile dimniško napeljavo, ki ustreza kurilnim napravam na plinska goriva. Največkrat so bile za takšne nesreče krive stare plinske peči na notranje izgorevanje, ki jih po zakonodaji ni več dovoljeno vgrajevati. Čeprav plinske peči na notranje izgorevanje počasi izginjajo iz uporabe, jih imajo številni še vedno vgrajene. Te je treba predvsem pravilno uporabljati zaradi možnega izpusta smrtno nevarnega ogljikovega monoksida, ki je plin brez barve, vonja in okusa, zato ga s čutili ljudje ne zaznamo. Ta plin nastaja pri nepopolnem izgorevanju tudi v pečeh na trda in tekoča goriva, ne le pri plinskih pečeh. Zaradi nevarnosti zastrupitve s tem plinom je zakonodaja že pred časom predvidela uporabo posebnih alarmov v stanovanjih, ki plin zaznajo in ljudi na to opozorijo. Ti alarmi bi morali biti nameščeni čim bliže višini glave oseb. V spalnicah ali otroških sobah bi morali biti nameščeni na steni poleg postelje, in sicer predvsem zaradi tega, ker se plin najprej zadržuje na tleh in ne pri stropu. Toda za tovrstne alarme se danes še ne odloča veliko ljudi, čeprav lahko rešijo življenje. Značilni prvi znaki zastrupitve z ogljikovim monoksidom so glavobol, slabost, omotičnost, motnje vida, zaspanost. Če se pojavijo, je treba takoj zapustiti stanovanje in poklicati na 112. Plin namreč povzroči nepopravljive posledice, tudi invalidnost, v skrajnem primeru celo smrt. Zato tudi na Upravi RS za zaščito in reševanje opozarjajo na preventivne ukrepe, ki so jih stanovalci dolžni upoštevati. Med njimi so redni pregledi in čiščenje ne le dimnikov, ampak tudi peči in zračnikov. SŠol Število nesreč z ogljikovim monoksidom se je zmanjšalo tudi zato, ker je bil v zadnjem leto tudi v Celju narejen velik korak naprej k urejanju prave dimniške napeljave za plinske peči. (Foto: GrupA) Policisti bodo spet stavkali Stavkovni odbor Policijskega sindikata Slovenije je minuli teden obvestil javnost o sprejetem sklepu, da bodo policisti 12. februarja začeli stavkati. Razlog za stavko je med drugim to, da vlada še ni odpravila anomalij v plačnem sistemu policije. Sporazum je bil sicer podpisan med vlado in dvema policijskima sindikatoma, vendar se očitno vlada dogovora ni držala. Policisti zahtevajo tudi presistemizacijo delovnih mest v plačni skupini J in odpravo anomalij, ki izhajajo iz dodatnega obsega nalog. Med stavkovnimi zahtevami sta tudi izplačilo posebne nagrade policistom za vsako leto opravljenega dela in izplačilo nadomestila za dolžnost ukrepanja ob vsakem času v višini 120 evrov bruto na mesec. Policisti opozarjajo še, da so še vedno neurejeni pogoji pri njihovem poklicnem in starostnem upokojevanju. V sindikatu dodajajo, da bodo policisti v času stavke zagotovili minimum delovnega procesa. Policist mu je rešil življenje Generalna policijska uprava je podelila medalje policije za hrabrost in požrtvovalnost. Medaljo za požrtvovalnost je prejel tudi policist Policijske uprave Celje Jan Luknar. 28. julija je v svojem prostem času v zadnjem trenutku rešil življenje mlademu sokraja-nu, ki je skušal narediti samomor tako, da se je želel zadušiti z izpušnimi plini. Luknar se je sprehajal in ob reki opazil sumljiv avtomobil. Vanj je bila napeljana izpušna cev, v vozilu pa je nezavesten ležal mlajši moški. Ko ga je potegnil iz vozila, mu je nudil prvo pomoč in mu rešil življenje. »S tem je dokazal, da zanj poklic policista ni samo poklic, ampak tudi poslanstvo, ki ga opravlja tudi takrat, ko ni v službi,« so v razlagi za prejem medalje zapisali na Generalni policijski upravi. Pasji goljuf Velenjski policisti iščejo moškega, ki naj bi ogoljufal žensko, ki je pri njem kupila psa. Sumijo ga goljufije in ponarejanja listin. Oškodovanka je namreč na podlagi oglasa za 500 evrov kupila psa, za katerega je prodajalec izjavil, da je rodovniški in čipiran. Pri pregledu je veterinar ugotovil, da izjava prodajalca ni resnična. Prijeli ponarejevalca V začetku preteklega tedna so policisti na avtocestnem počivališču Zima ustavili 46-letnega državljana Romunije, ki je vozil neregistrirano tovorno vozilo bolgarskih registrskih oznak. Pri postopku so ugotovili, da je ponaredil nalepko tehničnega pregleda. Zaradi ponarejanja uradnega dokumenta ga bodo kazensko ovadili, zaradi kršitve cestno prometnih predpisov pa mu je bila izrečena globa. Izključili tujo krivdo Pred prazniki je zagorelo na stanovanjski hiši v Vodulah. Vnele so se saje v dimniku, nato se je požar skozi kovinska vrata razširil na ostrešje. Stanovalci so pravočasno zapustili hišo. Kljub gašenju je hiša v celoti pogorela. Nastala je materialna škoda v višini 45 tisoč evrov. Kriminalisti pri ogledu niso ugotovili znakov tuje krivde. V noči na pretekli petek je požar izbruhnil tudi v Studen-cah pri Žalcu, kjer je zagorelo gospodarsko poslopje. Okoliščine tega požara kriminalisti še preiskujejo. Vlomil in odšel V Zadržah na območju Šmarja pri Jelšah je minuli teden neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo. Prostore je pre-iskal, vendar ni odnesel ničesar. Podobno se je zgodilo še na območju v Dolah in na Kamenem na območju Šentjurja. Lastnik hiše v Dolah pogreša zlatnino, v drugem primeru pa pogrešajo nekaj gotovine. Policija opozarja na večjo previdnost, saj tatovi in vlomilci izkoristijo tudi odsotnost lastnikov hiš v predprazničnem času. radio celie novi tednik 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku IPJ al Lodl ično storitev? -a «P [ Preglejte aktualno ponudoo J ш b 0 Gozdarski vitli s konstantno vlečno silo, izdelani v podjetju Uniforest Podjetje Uniforest je eden vodilnih evropskih proizvajalcev gozdarske mehanizacije. Vsi njegovi stroji so plod lastnega razvoja. Odlikujejo jih najboljše tehnološke rešitve, varna in enostavna uporaba, visoka kakovost, edinstveno oblikovanje in prijaznost do okolja. Gozdarski vitli so paradni konj podjetja. Najprej je izdelovalo klasične tritočkovne vitle z vlečno silo od 30 do 85 kN, in sicer z možnostjo mehanskega ali elektrohidravlič-nega upravljanja. V letu 2008 so se jim pridružili še vitli za profesionalno uporabo. Ti so lahko eno- ali dvobobenski za fiksno vgradnjo ali s tritoč-kovnim priklopom. Njihove profesionalne vitle serije G odlikujeta dve pomembni prednosti: zobniški prenos, ki za razliko od verižnega pogona omogoča bistveno nižje stroške vzdrževanja in daljšo življenjsko dobo, ter natančno navijanje žične vrvi na boben, ki pomembno pripomore k njeni daljši življenjski dobi. Znotraj tega dela je podjetje Uniforest lani predstavilo vitla s konstantno vlečno silo 70 GK in 90 GK power. Njune prednosti so v tem, da je vlečna sila v vsakem trenutku enaka (68 oziroma 85 kN), vlečna vrv tanjša in posledično daljša, traktor pa ima lahko manjšo moč. Lažja žična vrv pripomore k večji storilnosti in hitrejšemu spravilu lesa na eni in k manjši utrujenosti uporabnika na drugi strani. Konstantno vlečno silo so dosegli tako, da so klasično izvedbo hidravličnega vitla nadgradili. Klasični hidravlični vitel za krmiljenje sklopke so zamenjali s proporcionalnim, ki ponuja več nastavitev (končne in vmesne), in tako dosegli, da se tlak samodejno uravnava. Na vitel so namestili še dodatno merilno mesto za merjenje trenutne vlečne sile. Na tej osnovi ustrezno krmilijo sklopko oziroma želeno vlečno silo. To merilno mesto so namestili neposredno na valj, preko katerega se vlečna vrv odvija z bobna, in s tem zagotovili natančno in neposredno meritev sile vlečne vrvi. Za takšno namestitev merilnega senzorja so se odločili, ker do zdaj znane rešitve namestitve merilnega mesta merijo samo zunanji premer navite žične vri. To pomeni, da ne merijo dejanske sile vlečne vrvi, ampak jo le predvidevajo (odstopanja med predvideno in dejansko vlečno silo so lahko tudi 40-odstotna). Tako kot vsi ostali profesionalni gozdarski vitli podjetja Unifo- rest imata tudi modela s konstantno vlečno silo kompaktno konstrukcijo in dovršeno podobo. Vse komponente, potrebne za izvedbo meritve vlečne sile, so vgrajene na ustrezno varovanih delih vitla. Na sprednji strani vitla so na voljo velika odlagalna mesta, hkrati so na vitlu nameščeni še nosilci za dodatno opremo (cepin, motorna žaga, posoda za gorivo). Uporabniku je na izbiro hidravlična pregibna deska različnih dimenzij. Za še lažje delo sta mu na razpolago Auto stop funkcija, ki omogoča varnejše upravljanje z vitlom, tako da samodejno izklopi funkcijo navijanja vlečne vrvi na boben ter Smart 3in1, ki ves čas zagotavlja napeto žično vrv med vitlom in bremenom. Podrobnejše informacije o vitlih s konstantno vlečno silo podjetja Uniforest kot tudi vse ostale njegove) stroje si lahko ogledate na spletni strani www.uniforest.com. SMLJSkl SER-VI? FLIkCA \Jl. M. QrwenJrrouh t Nova vas, 3000 Celje www.siviliskiseivisflito IN VÄNjENI m fjBN Tel.: 011 m 019 : 'NOVO: h Ufa) td.: m m m Trubarjeva ulica • hO UfA ^OPBALNJCA ZVESTOBE: ШШШШШ DELOVNI Ш /m. - pet.: od l dur 1%.utre, srfr: od F. do-12. игг brc® \ BIRO BIT servis in trgovina d.o.o. tel 03 4256100 Teharska cesta 24, 03 4256124 3000 Celje ^üslorinfoeWroMta www.birobit.si - PRODAJA PISARNISKEGA-POTROSNEGA MATERIALA TER BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME - NAJEM TISKALNIKOV IN MF NAPRAV - VZDRŽEVANJE BIRO-RAČUNALNIŠKE OPREME ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 »Samsonov efekt« ali so moški z daljšimi lasmi videti uspešnejši Tako kot biblični junak Samson, ki je svojo moč najbolje kazal z dolgimi lasmi in jo izgubil takrat, ko mu jih je ljubljena Dalila ostrigla, tako so po najnovejših ameriških raziskavah najuspešnejši moški, ki imajo dolgo »grivo«. Raziskava ameriškega kozmetičnega podjetja je vključevala dva tisoč moških v Združenih državah Amerike. V njej so prišli do ugotovitve, da večina vprašancev svojo delovno identiteto povezuje z gostoto lasišča. Osem od desetih moških je odgovorilo, da lasje vplivajo na bolj profesionalen videz, njihova pričeska se jim je zdela izredno pomembna, hkrati jim je pomagala, da so se počutili bolj samozavestno. Morda je bila večina teh moških zaskrbljena ravno zaradi družbe, ki ocenjuje ljudi po tem, koliko dlak jim je še ostalo na glavi. Študije: lasje so pomembni V raziskavah na eni od klinik za plastično kirurgijo v Ameriki so prišli do ugotovitve, da le nekaj več lasnih mešičkov pomeni veliko razliko med tem, ali vas bodo drugi videli kot uspešne ali ne. Na Univerzi Johns Hopkins so opravili študije, kjer so sodelujoči ocenjevali dve fotografiji, na kateri se je nahajal isti moški, le z različno pričesko, in vsi so za bolj privlačnega in bolj uspešnega ocenili tistega, ki je imel na glavi več las. Ko govorimo o pleši ... Če vam nastaja pleša, psihologi svetujejo, da naravi prepustite svobodno pot in ne poskušate popravljati situacije. Nove študije so namreč pokazale, da tisti Američani, ki so se sprijaznili s svojo plešo in so jo po hitrem postopku z britjem še povečali, izgledajo bolj dominantno od tistih, ki so le delno brez las. Tudi na to temo so opravili raziskave - strokovnjaki so vprašancem pokazali dve fotografiji iste osebe. Na eni je moški imel naravne lase (naravno plešo), na drugi so mu računalniško ustvarili golo glavo. Sodelujoči v raziskavi so na splošno menili, da so ljudje brez las vsaj štiri leta starejši, za nekaj centimetrov višji in za 13 odstotkov močnejši kot so bile resnične osebe. Pri primerjavi plešastih in moških z bujnimi lasmi drugi glede privlačnosti kljub temu vodijo. Zakaj ustvarjajo pobriti moški vtis močnejših in bolj dominantnih osebnosti? Raziskovalci menijo, da družba še vedno močno ceni vrednost gostega lasišča. Videti nekoga, da je pri tem namenoma obupal, predstavlja nekakšen statusni simbol. Po drugi strani so osebe, ki se zoperstavijo naravnim pravilom in delujejo proti letom, videti močnejše in nekonvencionalne. Pobritost izredno pomaga pri sestankih, saj vam, po raziskavah sodeč, pomaga, da čim prej pridete do svojega zaključka in svojega prav. Ko ste v dvomih, se obrijte Kljub temu da bodo vaše privlačne poteze morda zbledele, če se obrijete, raziskave kažejo, da ravno pleša po celotni glavi pripomore do vodstvenih položajev. Ne ukvarjajte se več z dragimi šamponi za lase in s podobnimi preparati, ki izboljšajo stanje las ... Prehitite čas in prelisičite naravo. Uspešen (plešast) komik Larry David je dejal: »Lahko je biti samozavesten z bogato grivo na glavi. A samozavesten plešec - to je diamant, ki ga je izredno težko najti.« Anja Damjanović za MojeDelo.com NE PREZRITE Naslednjič: Enajst navad srečnih ljudi @ MojeDelo.com Strokovni sodelavec (m/ž) (Maribor in štajerska regija) Pričakujemo univerzitetno izobrazbo farmacevtske, medicinske ali sorodne naravoslovne smeri (veterina, biologija), zaželene podobne delovne izkušnje, pričakujemo aktivno znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, računalniško pismenost ... Dekra zaposlitev, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Terensko delo po vsej Sloveniji) Opis delovnega mesta: obiskovanje projektantov in arhitektov, gradbenih podjetij ter gradbišč po vsej Sloveniji, predstavljanje Hauratonovih proizvodov in rešitev ter nudenje tehnične pomoči strankam, ustvarjanje kakovostnih dolgoročnih odnosov s strankami in sodelavci, pozicioniranje in povečanje zavedanja o Hauratonovih proizvodih med ciljno populacijo. Dekra zaposlitev, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavec v marketingu in PR m/ž (Celje) Pogoji: končana najmanj VI. stopnja izobrazbe, večletne izkušnje na področju marketinga in tržnega komuniciranja, samostojno delo v marketingu, sodelovanje z mediji, priprava promocijskih besedil ... Turistična agencija Palma, d. o. o., Lilekova ulica 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 6. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja razdelilne kuhinje m/ž Nazarje in Celje Opis dela: organizacija in spremljanje kakovosti dela v razdelilni kuhinji, odgovornost za ustrezno delovanje razdelilne kuhinje, administracija za razdelilno kuhinjo, priprava delilne linije za strežbo, priprava enostavnih jedi in toplotna dodelava polpripravljenih jedi. Slorest, d. o. o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja projektov za internetno prodajo Slovenija (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju interne-tnega marketinga, bogate izkušnje s pripravo spletnih vsebin in vsebin družbenih medijev ter splošne s pisanjem za splet, odlično poznavanje e-mail in internet marketinga in družbenih omrežij, poznavanje, izkušenost in samostojnost pri uporabi uredniških CMS-orodij, končano V., VI. ali VII. stopnjo izobrazbe. AD Vita, d. o. o., Tovarniška cesta 7b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 5. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater - orodjar (m/ž) (Stranice) Pričakujemo 1 leto delovnih izkušenj, poznavanje CNC-strojev, računalniško pismenost, odgovornost za delo, samoiniciativnost, sposobnost timskega dela. Marovt, d. o. o., Stranice 55, 3206 Stranice. Prijave zbiramo do 20. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Planer kakovosti v lakirnici (m/ž) (Maribor/Hoče) Naše zahteve: najmanj višješolska izobrazba tehnične smeri po možnosti kovinarske stroke, poznavanje tehnologij pri izdelavi karoserij (površina, tehnika preoblikovanja, sestavljanja in spajanja, jeklo in aluminij) in v lakirnici (protikorozijska zaščita, vrste lakov ...). Magna Steyr, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec v kontrolingu (Maribor/Hoče) Glavne naloge: implementacija procesov s področja kontrolin- ga, vzpostavitev letnega modela delitve stroškov po stroškovnih mestih za posamezna področja; priprava področnih budgetov in forecastov ... Magna Steyr, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 11. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja kakovosti (m/ž) (Maribor/Hoče) Naše zahteve: končana visokošolske ali univerzitetna izobrazba tehnične smeri, poznavanje tehnologij pri izdelavi karoserij (površina, tehnika preoblikovanja, sestavljanja in spajanja, jeklo in aluminij) in v lakirnici (protikoro-zijska zaščita, vrste lakov ...), večletne delovne izkušnje na področju avtomobilske industrije . Magna Steyr, d. o. o., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Hoče) Naloge: vodenje zapisov in evidenc o proizvedenem, nabavljenem, odposlanem blagu ter blagu na zalogi, zapisovanje prejetega reprodukcijskega materiala, danega na zalogo in danega v promet, spremljanje in usklajevanje zalog surovin, reprodukcijskega materiala in kupljenega blaga s potrebami proizvodnega procesa. Lestro Ledi-nek, Slivniška cesta 6, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 19. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog (m/ž) (Hoče) Pričakujemo poznavanje programov Office, Caddy, Autocad, poznavanje terminiranja in metod vodenja projektov, poznavanje standardov s področja strojništva. Lestro Ledinek, Slivniška cesta 6, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 19. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Serviser obdelovalnih strojev in proizvodnih linij m/ž (Hoče, teren po Sloveniji, tujina) Pričakujemo V., VI., VII. stopnjo izobrazbe strojni tehnik, tehnik mehatronike, inženir mehatronike, dipl. inž. strojništva, znanja iz strojegradnje in mehatronike, poznava- nje mehanike obdelovalnih strojev, praktične izkušnje iz ključavničar-kih del, poznavanje računalnških programov Office in Acad, aktivno znanje nemščine in angleščine ... Ledinek Engineering, d. o. o., Bo-hovska cesta 19a, 2311 Hoče. Prijave zbiramo do 19. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Namestnik vodje poslovne enote / trgovine (m/ž) (Savinjska in Podravska regija) Kot namestnik vodje poslovne enote boste zagotavljali nemoteno delovanje naših poslovalnic. Nadzorovali boste vse procese dnevnega poslovanja in samoiniciativno reševali vsakodnevne izzive. Odgovorno boste vodili skupino sodelavcev in skrbeli za to, da boste skupaj dosegali zastavljene cilje. Za doseganje maksimalne učinkovitosti boste motivirali svoj tim in mu predajali svoje znanje ter izkušnje. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 3. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Procesni kontrolor v oddelku elektronike (m/ž), 2 osebi (Prebold) Pričakujemo izobrazbo najmanj IV. stopnje, osnovna znanja uporabe računalniških orodij, osnovno znanje angleškega jezika ter izkazovanje naslednjih veščin in sposobnosti: natančnost in vztrajnost, pozitivna naravnanost, samoiniciativnost ter sposobnost za samostojno in timsko delo. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 1. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Šofer - voznik težkega tovornjaka (m/ž) (Poljčane) Opis dela: prevoz blaga v cestnem prometu z vozilom C- in E-kategorije, nakladanje, razkladanje blaga, dostava naročnikom doma in v tujini po nalogu vodje komerciale ali delodajalca ... Satler okna in vrata, d. o. o., Bistriška cesta 2, 2319 Poljčane. Prijave zbiramo do 18. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Tehnolog kakovosti v elektroniki (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe tehnične ali druge ustrezne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, poznavanje standardov avtoindustri-je (ISO TS, VDA), aktivno znanje nemškega in angleškega jezika, dobro znanje in uporabo računalniških orodij MS Office (Word, Excel, PowerPoint, Outlook ...). Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 1. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomožni delavec v gostinstvu (m/ž) (Zreče) Pričakujemo delovne izkušnje na področju pomožnih del v gostinstvu, ustvarjalnost, urejenost in prilagodljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Programer razvijalec (m/ž) (Slovenska Bistrica) Glavne naloge in odgovornosti: razvoj in vzdrževanje obstoječih informacijskih storitev, uvajanje izboljšav v poslovanje s pomočjo IT, sodelovanje pri snovanju in izdelavi novih informacijskih rešitev, spremljanje delovanja aplikacij, skrb za operativnost informacijskega sistema podjetja, skrb za (sodobno) internetno prisotnost podjetja. Inkolteh, d. o. o., Kolodvorska ulica 35c, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 18. 1. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Razvojni tehnolog v oddelku elektronike (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: izobrazbo najmanj VI. stopnje elektro smeri, aktivno znanje nemškega jezika, aktivno uporabo orodij MS Office, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju razvoja elektronike . Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 1. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT V Laščani in Sentjurčani za ohranitev upanja Trener Andrej Žakelj zapustil Hruševec - Njegov naslednik je Jakša Vulić Košarkarji so odigrali tekme 11. kroga v prvi slovenski ligi. Rogaška je z 82:69 premagala Ilirijo, Zlatorog je bil s 93:77 poražen na domačem igrišču Primorske, Šentjur je z 92:68 klonil proti Heliosu v Domžalah, Hopsi pa so z 81:76 pričakovano izgubili na gostovanju v Šenčurju. Pred 12. krogom še naprej med ekipami s Celjskega najbolje kaže Rogaški, ki je na lestvici druga. Polzelani so četrti, Šentjurčani deveti, Laščani pa zadnji, deseti. Le za Slatinčane bi lahko dejali, da so že v ligi za prvaka, preostala moštva bodo najbrž do zadnjega kroga bila boj za želeno uvrstitev med prvih osem ekip. Brez težav Rogaška je zabeležila sedmo zmago. Ilirija dobesedno ni imela možnosti proti varovancem Damjana Nova-kovića, ki so v domačem prvenstvu zelo prepričljivi. Pred zadnjo četrtino so proti Iliriji vodili za 22 točk, zato je bilo zadnjih deset minut le formalnost. Mitja Nikolič je v dresu Rogaške vpisal 26 točk. »Odigrali smo zelo solidno tekmo. Vprašanje o zmagovalcu smo rešili že pred zadnjo četrtino. Nato nam je nekoliko popustila zbranost in borbeni Iliriji smo dovolili, da se približa na deset točk zaostanka, a naše zmage ni ogrozila. Zahvaljujem se našim navijačem in jih vabim, naj nas podprejo tudi na zadnji tekmi v tem letu,« je po novi zmagi dejal Novaković in povabil na sobotni domači obračun s Heliosom. Ko ne gre, ne gre Laščani še naprej preživljajo neugodne trenutke. Poti iz krize nikakor ne morejo prehoditi. V Kopru so bili proti Primorski nemočni. Na trenutke so dobro odigrali, a gostitelji imajo kakovostnejšo zasedbo, ki je poskrbela za novo zmago. Za Zlatorog je Petar Kusovac vknjižil 20 točk. »Čestitam Primorski za zasluženo zmago. Trenutno imamo preveč težav, da bi se lahko kosali s tako kakovostno ekipo,« je po že osmem letošnjem porazu iskreno dejal trener Laščanov Aleš Pipan. »Pivovarji« bodo v soboto gostili Šentjur. Ta je na gostovanju v Domžalah zelo slabo odigral drugo in tretjo četrtino, ki sta bili usodni za zasedbo trenerja Andreja Žaklja. Sobotna tekma v Laškem bo zelo pomembna tako za Zlatorog kot Šentjur, ki še upata na uvrstitev v ligo za prvaka. Goste bo vodil trener Jakša Vulić. MITJA KNEZ Foto: GrupA, KZS Aleš Pipan in Jakša Vulić Razpoloženi napadalci na Bledu V zaostali tekmi mednarodne lige in državnega prvenstva so celjski hokejisti po odlični igri zmagali na Bledu kar z 10:1. Prvič so mrežo domačega vratarja Nejca Piclja zatresli že v 23. sekundi. Rok Leber je dosegel tri gole, po dva Tim Ograjenšek in Aljaž Ogrizek, po enega pa Miha Mer-cina, Žiga Grahut in Blaž Knez. Do zaključka drugega dela mednarodne lige je Celjanom nato preostal le še domači obračun z zagrebško Mladostjo, ki pa ni pripotovala. Varovanci trenerja Roka Rojška so zasedli drugo mesto v ligi IHL pred Crveno zvezdo, kar pomeni, da jo bodo v tretjem delu pričakali v svoji dvorani (27. januar). HZS se je odločila, da v soboto ne bo tekem. Tretji del mednarodne lige se bo začel 6. januarja, ko naj bi Mladost le prišla v Celje. Dva dni kasneje bodo gostje dvorane v Mestnem parku še Jeseničani. Prva tekma četrtfinala državnega prvenstva bo v četrtek, 11. januarja, na Bledu, povratna v Celju pa v ponedeljek, 15. januarja. Celjski hokejisti bodo v prvem mesecu naslednjega leta odigrali sedem tekem. DEAN ŠUSTER Neptun podvojil število osvojenih medalj Že naslov zgovorno priča o kakovostnem delu v Plavalnem klubu Celje, ki ga uspešno vodi predsednik Mitja Ručigaj. Podmladek je izjemno obetaven, nekaj tekmovalcev izstopa tudi v državnem merilu, kar so potrdili z rekordi. Pri Neptunu trenutno plava v tekmovalnih skupinah 63 tekmovalcev. Olimpijske komite Slovenije je trenutno potrdil kategorizacijo 23 plavalcem. V začetni in nadaljevalni skupini ter selekciji redno plava še več kot 200 otrok. Strokovni kader sestavljajo trenerji Martin Karlin, Robert Kekec in Franc Božiček, imajo še enega učitelja in šest vaditeljev. Nekateri v slovenskem vrhu Na tradicionalnem zaključku leta, ki mu pravijo »čajanka«, so proglasili najboljše plavalce v vsaki kategoriji po seštevku točk Mednarodne plavalne zveze. Med članicami je to bila Anemari Košak, v mladinski kategoriji Zala Bornšek in Jan Gerčer, v kadetski Saška Podpečan in Mitja Horvat, med deklicami Hana Pod- bregar, med dečki Maks Jereb, med mlajšimi deklicami Izabela Pakiž Rumpf in med mlajšimi dečki Se-bastjan Jug. Na državnih prvenstvih so si poleg naštetih medalje v posamični konkurenci priplavali še Iza Vodenik, Lena Bornšek, Gašper Pevec, Laura Knez, Luka Cvikl in Aja Emma Wesenschegg. V uspešnih štafetah so sodelovali Taja Gerčer, Jan Vodenik, Rok Cene, Oskar Pirc Kolar, Pia Popovič, Leon Ljubec Zajko, Staša Špiljar Jezovšek in Iza Slivnikar Ocvirk. Rekordni štafeti in Jug Na državnih prvenstvih, zimskem, letnem in odprtem, so osvojili skupno 80 medalj, od tega več kot polovico zlatih. Lani so jih skupno zbrali 38, predlani 31, leta 2014 pa 25. Zelo so ponosni na osvojeno drugo mesto na ekipnem zimskem državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice in na srebrno medaljo Saške Podpečan na 200 m prosto na 51. mednarodnih igrah šolarjev v litovskem Kaunasu. Iza Upravni odbor Košarkarskega kluba Šentjur je med prazničnimi dnevi prekinil pogodbo s trenerjem Andrejem Žakljem. Vzrok je pet zaporednih porazov v 1. slovenski ligi. V dvorani Hruševec je 11. novembra izgubila Krka. Niz porazov je nato Šentjur začel proti ljubljanski Olimpiji, nato je izgubil še proti polzelskim Hopsom, Rogaški, laškemu Zlatorogu in v soboto še v Domžalah proti Heliosu. Šentjur ima tri zmage in sedem porazov ter je na devetem oziroma predzadnjem mestu. Za njim je le Zlatorog, prav pri njem bo gostoval v soboto. Na ključni tekmi v Treh lilijah bo Hrvat Jakša Vulić vodil šentjursko ekipo. Aleš Pipan, trener Zlatoroga, in Jakša Vulić sta se spopadla leta 2016 v finalu državnega prvenstva. Vulićev Helios je po izidu 3:1 v zmagah postal državni prvak. 53-letni Vulić se je rodil v Splitu. Večino igralske kariere je preživel pri KK Zagreb, kjer je bil tudi kapetan. Trenerskega posla se je med drugim učil od Jasmina Repeše in nekdanjega slovenskega selektorja Božidarja Maljkovića. Z obema je sodeloval pri zagrebški Cedeviti. (DŠ) NA KRATKO Najboljši plavalci Neptuna v vsaki starostni kategoriji po seštevku točk Mednarodne plavalne zveze. Z leve stojijo Jan Gerčer, Zala Bornšek, Mitja Horvat, Saška Podpečan, Maks Jereb, Hana Podbregar, Izabela Pakiž Rumpf in Sebastjan Jug. Anemari Košak se zaradi študijskih obveznosti ni udeležila zaključka. Vodenik, Saška Podpečan in Aja Emma Wesenschegg so skupaj s Tajo Gerčer postavile državni kadetski in hkrati mladinski rekord v štafeti 4x50 prosto v 50-metrskem bazenu, s Hano Podbregar pa kadetski državni rekord v isti disciplini, a v 25-metrskem bazenu. Zadnji mesec je bil v znamenju Sebastjana Juga in njegovih slovenskih rekordov med mlajšimi dečki, na 100 prosto v kratkem in olimpijskem bazenu ter na 50 prosto v 25-metrskem bazenu. DEAN ŠUSTER Foto: PK NEPTUN Timijev krstni nastop Planica: Timi Zajc iz Hramš, član Smučarsko skakalnega društva Ljubno, je na Bloudkovi velikanki v dolini pod Poncami osvojil naslov državnega prvaka. V novi sezoni je vladar na domači sceni, saj je zmagal tudi na poletnem državnem prvenstvu. Jutri bo v kvalifikacijah v Oberstdorfu doživel svoj krstni nastop na novoletni turneji štirih skakalnic. Prireditelji tradicionalne, že 66. skakalne turneje si manejo roke. Uspehi nemških skakalcev so poskrbeli za izredno zanimanje občinstva in prireditelji uvodne tekme v Oberstdorfu so prodali preko 40.000 vstopnic. Že zdaj je tudi znano, da bo razprodana še tekma v Innsbrucku 4. januarja. »Generalka« v Rdeči dvorani Zreče: Slovenska moška rokometna reprezentanca je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji osvojila odličje bronastega leska, v torek pa se je zbrala v svojem tradicionalnem pripravljalnem taboru in začela priprave za evropsko prvenstvo, ki bo med 12. in 28. januarjem na Hrvaškem. Na reprezentančni zbor je prišlo 19 roko-metašev, danes bosta iz Nemčije pripotovala Marko Bezjak in Miha Zarabec. Zadnja od treh pripravljalnih tekem bo s Srbijo 10. januarja v Velenju. Ravnjak napredoval Peking: Deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak je na tekmi svetovnega pokala v snežnem žlebu na Kitajskem osvojil deseto mesto. V smučarskem središču Secret Garden Velenjčanu Rav-njaku vožnji nista uspeli po načrtih. Vseeno je prejel 260 točk in se v skupnem seštevku v tej disciplini povzpel na osmo mesto. Na Kitajskem je nastopil še Celjan Tit Štante, ki je zasedel 16. mesto. Okrepili napad Celje: Vodstvo Nogometnega kluba Celje je do 31. maja 2020 podaljšalo pogodbi z branilcema Juretom Travnerjem in Elvedinom Džinićem. Do istega datuma sta pogodbi podpisala novinca, 23-letni napadalec Mitja Lotrič in 22-letni napadalno usmerjeni vezist Žan Bene-dičič, Kranjčan, ki je bil član slovenske reprezentance do 21 let. (DŠ) novi tednik CDODT 1Q Št. 52, 28. december 2017 ОГОП1 19 Vrhunca srebrni medalji Trstenjakove in Žganka Pregled leta 2017 V Mozirju je bila krstna prireditev Športnik leta Zgornje Savinjske doline (druga bo drevi), prva nagrajenca sta bila Maja Mihalinec in Fran-ček Gorazd Tiršek. V Celju je največ glasov prejela Tina Trstenjak, za njo sta se uvrstili Ana Velenšek in Martina Ra-tej. Pri moških je bil najboljši Robert Renner pred Adria-nom Gombocem in Blažem Jancem. Slednji je bil eden od šesterice iz Celja Pivovarne Laško, ki je po nepozabni zmagi nad Hrvaško v boju za tretje mesto na rokometnem SP v Franciji ob vrnitvi pristala najprej v hrvaški prestolnici. Tja se je Janc vrnil s klubom 9. marca, po usodnem porazu z Zagrebom pa je Miha Zarabec med drugim dejal: »Belorusom čestitam za preboj v osmino finala.« S tem je nakazal moč sodniškega para, očitna pa je bila tudi lahkovernost vodstva celjskega kluba. Glede preboja v osmino finala lige prvakov ni bilo nič bolje jeseni, »pivovarjem« v uteho bosta prvi preboj na zaključni turnir lige Seha in podaljšanje pogodbe s pokroviteljem. Zagreb je za nameček Celju speljal obetavnega vratarja Urha Kastelica. Metalka kopja Martina Ra-tej in njen novi trener Lovro Umek sta v Las Palmasu slavila zmago na 17. evropskem zimskem pokalu. Celjski smučar Martin Čater je bil na SP v St. Moritzu v kombina-cijskem smuku tretji! Po slalomu je padel na 13. mesto. Na tekmi svetovnega pokala v superveleslalomu je svojo kakovost dokazal s šestim mestom. Košarkarice ŽKK Athlete Celje so po 15 letih ponovno osvojile Jadransko ligo. Celjske kegljavke so bile tretje v evropski ligi prvakinj. Hokejisti ECE Celja so bili že tretjič zapovrstjo četrti v DP, »krvava« tekma, ki jo je zakuhal sodniški lobi iz in okoli Slavije, se je zaključila s 550 kazenskimi minutami. Že v prvem delu leta se je nadaljeval triler z ukrajinski- mi vlagatelji, ki niso skoraj nič vložili v NK Celje. Kmalu po novinarski konferenci, na kateri se je predstavil Ihor Dedišin, je bil razrešen upravni odbor kluba na čelu s predsednikom Stevanom Đorđevićem. Ta je nato sklical lastno novinarsko konferenco, marsikaj pojasnil, čez čas pa je bil spet v vlogi klubskega zdravnika. Vmes je predsednik postal Miloš Rovšnik: »Zahteval bom, da krivec odgovarja za strojeno. Ne razumem potez prejšnjega predsednika ...« Lakmusov papir za dogajanja je obisk gledalcev, ta pa je klavrn, če odštejemo tekme z Mariborom, na katere pride veliko Mariborčanov in vijolično obarvanih Celjanov. Srb Boris Vargas je z denarjem zalagal velenjski klub in ostal praznih rok. Nadejal se je povračila preko odškodnin, a Johna Maryja Rudar še ni uspel prodati. Poškodovani Petra Majdič in Ana Velenšek sta osvojili bronasti medalji na velikem tekmovanju, Tini Trstenjak je uspelo priboriti celo srebrno. Drugi je bil na SP v Budimpešti tudi Mihael Žgank, prav tako borec celjskega Sanka-kuja. V polfinalu DP so se spopadli slatinski in laški košarkarji; Rogaška je nato klonila v finalu proti Olimpiji. Štart kraljevske etape na dirki Po Sloveniji so imeli kolesarji v Celju, cilj pa na Rogli. Julija je Celje gostilo mladinsko EP za rokometašice, Luka Jane-žič pa je bil na EP za mlajše člane najhitrejši v teku na 400 m. Avgusta je mlad celjski šahist Jaka Brilej postal kadetski prvak Evropske unije, proslavi ob 70. obletnici kaja-kaštva v Celju pa je piko na i na Špici postavil Martin Sra-botnik, ki je v boju za naslov državnega prvaka ugnal tudi Petra Kauzerja. S Simonom Brusom in z Nejcem Kondo so bili še ekipni zmagovalci. Srabotnik in Kauzer ter še Jakše so s SP prinesli ekipni bron. Zmagi na ultramaratonu do Logarske doline (in denarni nagradi) sta odšli na Hrvaško, z Vrajićevo in Radojkovićem. Najboljšo košarkarsko reprezentanco v Evropi ima Slovenija, v šampionskem moštvu je bil Šempetran Žiga Dimec. Na štadionu Atletskega društva Kladivar je pokojni Fedor Gradišnik dobil spominsko ploščo ob stoti obletnici rojstva. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, GrupA 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE V s™?™ ШШШ VOZILA KUPIM MOTOR Tomos Apn 4 ali 6 (štirka) kupim. Telefon 041 793-963. 2409 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420 m «041954 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko jasnovidnost BI0TERAPIJE I пш STROJI Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03/425 70 00. Bonafin ena d.o.o.. Slovenska 27,1000 Ljubljana. »MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, do 90 KM moči, čelno hidravliko za same ali deutz-fahr in hidravlični dvig za sip spider 350 prodam. Telefon 041 999910. p јиишш ! aslroložlnia 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja Naj vas ptica miru in blagostanja spremlja v letu 2018. r IIIU^CJ \У I ' Celje POPOLNOMA »izpraven« stroj Virovitica, za molžo krav, prodam. Telefon 041 277-618. 2406 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Uni-verzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 031 562-809. p PRODAM VSE IZ IN0XA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si AKUSTIKA PRODAM HARMONIKO Melodija Verdi, 120 basov, 8 registrov, prodam. Telefon 041 738202. 2401 DIATONIČNO harmoniko Munda, C, F, B, prodam za 2.100 EUR. Telefon 041 793-963. 2409 ŽIVALI PRODAM TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2383 USNJENO sedežno garnituro, dobro ohranjeno, trosed in dva fotelja, raztegljivo in pet novih plastificiranih miz, primernih za gostinstvo, prodam. Cena 350 EUR. Telefon 040 290-220. 24ii Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061. 2266 TELIČKO simentalko, težko 170 kg in prašiča, težkega 180 kg ali polovico, krmljen s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 2371 DVE telici od 250 do 300 kg in tri bike od 250 do 300 kg prodam. Telefon 031 249-801. Š 030 BIKA simentalca, starega 15 mesecev, prodam. Telefon 031 251-363. 2390 TELICO simentalko, brejo v devetem mesecu, prodam. Telefon (03) 5798-234. 2397 PRAŠIČA, od 170 do 180 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, okolica Šmarja, prodam. Telefon 031 777-353. p 'I, ena limuzin, druga simentalka, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 763-039. 2403 KUPIM KUPIM PRODAM BELO mešano vino: rumeni muškat, beli pinot in chardonnay prodam. Telefon 041 512-755. 2375 SUHO seno v balah, fi 150 cm, okolica Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon 030 647-320. 2379 DOMAČO skuto prodam. Telefon 031 281278. 2388 MEŠANO vino, šmarnica, jurka, prodam. Telefon 041 797-390. 2393 JABOLČNIK iz starih sort jabolk kupim. Telefon 031 402-567, zvečer. 2392 SLANINO domačega prašiča kupim. Telefon 031 400-386. 2395 OSTALO PRODAM ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205. p DRVA, dolga, v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. Š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n Srečne in Varne 2€1§ vam želi kolektiv Muzeja novejše zgodovine Celje ^^^H Celjska retro zimska idila, loto Pelikan, fc-e Hrani Muzej aovajäe zgodovina Celje. novi tednik ШП7Г radio cehe пшш živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč, v naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ALOJZA REBOVA iz Povčenega nad Rimskimi Toplicami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Iskrena hvala zdravnici Knezovi, patronažnima sestrama Alenki in Tanji, gospodu župniku Klemnu za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, govorniku Francu Kapunu ter vsem ki so ga v času njegove bolezni obiskovali na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi KOSILNICO Bcs 127, zgrabljalnik Fella rds 295, dvobrazdni plug, 10 col, drva, bukova ali mešana, bikca simentalca, 350 kg, obračalnik 220, ki potrebuje popravilo, in pajek 360 Pottinger prodam. Telefon 041 824-851. 2316 OSTREŠJE gospodarskega poslopja, 20 x 13 m in žagan les hrasta, smreke in hruške prodam. Telefon 041 733-288. 2372 OPEČNE zidake, 12 x 6 x 29 cm, po 0,40 EUR/kos, večje količine, prodam. Telefon 031 251-363. 2389 ELEKTRO omarice - »nadometne« in »po-žirke« prodam. Telefon 041 793-963. 2409 POKROV za jašek Inox, proti smradu, povozni, 600 x 600, prodam po 250 EUR/kos. Telefon 041 793-963.2409 SKORAJ novo sušilno havbo, žensko kolo in otroški tricikel prodam. Telefon 031 838-499, 031 890-183, (03) 5414185, po 20. uri. 2391 CISTERNO za gorivo, 1.000 l, kovinsko, novejšo, za 50 EUR in 7-delni vrtni kamin prodam za 50 EUR. Telefon 070 263-987. 2404 ZIMSKE gume, 175-65-14, motorno žago, štedilnik na drva in trajno žarečo peč prodam. Telefon 051 344-245. 2410 ODDAM ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in strica ALBERTA GORJUPA (26. 11. 1935 - 8. 12. 2017) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, PGD Ljubečna, pogrebni službi Raj, gospodoma župnikoma, pevcem, govorcem, podjetju Ispio, dr. Korenovi, dr. Krofliču, reševalni službi in vsem, ki so nam pomagali. Vsi njegovi VOLNO za strojno pletenje oddam. Telefon 040 518-006. 2405 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n POOBLAŠČENI servis peletnih peči znamk Nordica Extraflame in Biodom vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo serviserja na področju štajerske regije. Vsi, ki vas zanima dinamično in dobro stimulirano delo, pošljite kratek opis dosedanjih del in kontakt na naslov: servis@timiko.si. n IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976.2381 - - o L Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče ANTON FRECE iz Žigona 3, Laško (27. 5. 1934 - 31. 12. 2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Štefka in sin Drago z družino Setveni koledar Čas za presajanje je od 2. januarja ob 2. uri do 15. januarja ob 17. uri od 29. januarja ob 14. uri do 31. januarja ob 24. uri. 28. ČE c vet do 10. ure, od 11. ure plod 29. PE plod 30. SO k orenina 31. NE k orenina 1. PO o d 9. do 11. ure cvet 2. TO o d 11. ure cvet 3. SR list ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, stari ata, pradedek in tast ALOJZIJ ZAGRUSOVCEM iz Čreškove pri Novi Cerkvi (2. 6. 1928 - 10. 12. 2017) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred in pevcem za odpeto pesem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Marica in sinovi z družinami 2399 novi tednik Zaradi novoletnih praznikov bo v petek, 29. decembra 2017, do 16. ure zadnji dan za oddajo malih oglasov, zahval in osmrtnic za Novi tednik, ki bo izšel v četrtek, 4. januarja 2018. KIDNEVAJ od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017 in 2018, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. t J M ul UŠI telemach ■ ^ kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) novi tednik Datum rojstva: Telefonska številka: Datum: Podpis naročnika: p AZ 22 NAPOVEDNIK radio celie 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 20 vročih RC 2017 TUJE: 1. ED SHEERAN - SHAPE OF YOU 2. PINK - WHAT ABOUT US 3. RAG N BONE MAN - SKIN 4. AVICII FT. RITA ORA - LONELY TOGTHER 5. SAM SMITH - TOO GOOD AT GOOBYES 6. CALVIN HARRIS FT. W. PHARELL, K. PERRY & BIG SEAN - FEELS 7. DJ KHALED FT. RIHANNA - WILD THOUGHTS 8. ROBIN SCHULZ FT. JAMES BLUNT -OK 9. MARRON 5 FT. SZA - WHAT LOVERS DO 10. JAMES ARTHUR - CAN I BE HIM 11. JP COOPER - PASSPORT HOME 12. CHAINSMOKERS & COLDPLAY -SOMETHING LIKE THIS 13. ED SHEERAN - BIBIA BE YE YE 14. LIFE OF DILLON - SEX FOR BREAKFAST 15. DEEPCHE MODE - WHERE IS THE REVOLUTION 16. ZARA LARSSON - I WOULD LIKE 17. CAMILA ABELLO FT. YOUNG THUG -HAVANA 18. ZAYN FT. SIA - DUSK TILL DOWN 19. THE SCRIPT - RAIN 20. KATY PERRY - CHAINED TO THE RHYTHM DOMAČE: 1. RAIVEN - ZAŽARIM 2. MANOUCHE - KAVALIR 3. SIDDHARTA - DOLGA POT DOMOV 4. MI2 - PROKLETE VIJOLICE 5. ANABEL - OB KAVI 6. OMAN NABER - ON MY WAY 7. BQL - HEART OF GOLD 8. GUŠTI - MODRO SONCE 9. ALYA - HALO 10. XEQUTIFZ - PAZI, DA BO PRAV 11. PLIŠ - RAJ (RMX) 12. TABU - NABIRALKA ZVEZD 13. RAIVEN - POVEJ 14. ALEX VOLASKO - SKOZI VITRINO 15. NUDE - KAKO NAJ TI POJEM VESELE PESMI 16. TONI - MORAŠ NAPREJ 17. NEISHA - MARILY MONROE 18. URŠKA MAJDIČ - KRESNICA 19. OKUSTIČNI - PRI NAS 20. VLADO KRESLIN - ODKAR TE NI ČETRTEK, 28. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 29. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 30. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Rušimo tabuje, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 31. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 1. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo sportno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 2. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 3. januar Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Kino CINEPLEXX Spored od 28. 12. do 3. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. četrtek, petek, sobota: 14.30, 16.40, 18.15 nedelja: 14.30, 16.40 ponedeljek: 16.40, 18.15 torek: 12.20, 14.30, 16.40, 18.15 sreda: 16.40, 18.15 Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh., 3D četrtek, petek, sobota: 13.30, 15.40, 17.30 nedelja: 13.30, 15.40 ponedeljek: 15.40, 17.30 torek: 11.20, 13.30, 15.40, 17.30 sreda: 15.40, 17.30 Do zadnjega diha - drama od četrtka do srede: 21.00 Jumanji: Dobrodošli v džungli - fantazijski, komedija četrtek: 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 petek, sobota: 13.40, 16.00, 18.20, 20.40, 22.35 nedelja: 15.40, 18.00 ponedeljek: 16.00, 18.20, 20.40, 22.35 torek: 11.20, 13.40, 16.00, 18.20, 20.40 sreda: 16.00, 18.20, 20.40 Koko in Velika skrivnost - animirani, sinh. četrtek, petek, sobota, nedelja: 14.50, 17.00 ponedeljek, sreda: 17.00 torek: 12.40, 14.50, 17.00 Koko in Velika skrivnost - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, sobota, torek: 13.25 nedelja: 13.35 Mali Bigfoot - animirani, pustolovski, sinh. torek: 11.10 Medvedek Paddington 2 - animirani družinski, sinh. četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 15.15 nedelja: 13.40 sreda: 15.50 Največji šovmen - muzikal, biografski, drama četrtek: 14.00, 16.10, 17.50, 20.00 petek: 14.00, 16.10, 17.50, 20.00, 22.10 sobota: 14.00, 16.10, 17.50, 20.00, 22.10 nedelja: 13.20, 15.25, 17.30 ponedeljek: 16.10, 17.50, 20.00, 22.10 torek: 11.50, 14.00, 16.10, 17.50, 20.00 sreda: 16.10, 17.50, 20.00 Očka proti fotru 2 - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 20.15 nedelja: 17.40 sreda: 15.25, 20.20 Poredne mame 2: Božič - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 21.25 Prava nota 3 - komedija, mu-zikal četrtek: 15.30, 18.50, 20.30 petek: 15.30, 18.50, 20.30, 22.25 sobota: 15.30, 18.50, 20.30, 22.25 nedelja: 15.50, 17.45 ponedeljek: 15.30, 18.50, 20.30, 22.25 torek: 11.00, 13.00, 15.30, 18.50, 20.30 sreda: 15.30, 18.50, 20.30 Umor na Orient ekspresu - kriminalni, drama petek, sobota, ponedeljek: 22.20 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - fantazijski, pustolovski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 15.00, 18.00, 20.50 nedelja: 14.40, 17.50 sreda: 18.00, 20.50 Vojna zvezd: Poslednji Jedi -fantazijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek: 17.20, 19.40 nedelja: 13.50, 16.50 sreda: 17.25, 19.40 Čudo - drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, sreda: 19.10 torek: 11.00, 19.10 www.nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 28. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Praznični december v Žalcu: Pričarana smrečica predstava za otroke; vstop prost 18.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Erazem in potepuh izven abonmaja; po predstavi obisk dedka Mraza 18.00 Kulturni dom Štore Pihalni orkester štorskih železarjev božično-novoletni koncert; gostje: Mladinski pevski zbor OŠ Štore in Zoran Predin 19.00 Telovadnica OŠ Vojnik Pop-rok koncert Božičnega Vojnika 19.30 Dom kulture Velenje Tvoj bodoči bivši mož avtorska komedija Vida Valiča 20.30 Špital za prjatle Celje Edenon koncert PETEK, 29. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Praznični december v Žalcu: Lili v cirkusu predstava za otroke; vstop prost 17.00 Dom kulture Velenje Pepelka Lutkovno gledališče Ljubljana, Novoletna družinska predstava, za Maksi (2), Mega Pikin abonma in izven ČETRTEK 19.00 Z ljubeznijo, Vincent - drama PETEK 18.00 Do zadnjega diha - biografska romantična drama 20.00 Z ljubeznijo, Vincent - drama SOBOTA 18.00 Z ljubeznijo, Vincent - drama 20.00 Največji šovmen - biografska glasbena drama SREDA 19.00 Največji šovmen - biografska glasbena drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Menjava Božičkov - družinska božična komedija 21.00 Do zadnjega diha - biografska romantična drama SOBOTA 18.00 Do zadnjega diha - biografska romantična drama 19.00 Menjava Božičkov - družinska božična komedija 20.15 Ljubezen na prvo bolezen - romantična komedija PONEDELJEK 17.30 Ljubezen na prvo bolezen - romantična komedija 20.00 Največji šovmen - biografska glasbena drama NOVOLETNE FILMSKE ISKRICE ČETRTEK 17.00 Vesela pošastna družina - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Ljubezen na prvo bolezen - romantična komedija PETEK 17.00 Mali Bigfoot - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Poredne mame 2: Božič -komedija 19.00 Telovadnica OŠ Vojnik Tabu akustični koncert ob koncu leta 19.30 SLG Celje_ Elaine Murphy: Ljubi moj izven abonmaja 20.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah_ Slovo od starega leta in pozdrav novemu letu praznični dnevi z ansamblom Saše Avsenika in Slovenskim oktetom SOBOTA, 30. 12. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Praznični december v Žalcu: Praznična nogavička predstava za otroke in prihod dedka Mraza s spremstvom; vstop prost 18.30 Velenjski grad_ Mihajlov trio koncert 19.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Kvartet študentov in Pihalni kvartet ChAt koncert; vstop prost NEDELJA, 31. 12. 20.00 Dom kulture Velenje Tramvaj Poželenje silvestrska gledališka predstava Gledališča Velenje_ 21.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Buh pomagej komedija; silvestrska predstava TOREK, 2. 1. 17.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Vojniški pevski zbori in solisti koncert ter zaključek Božičnega Vojnika; vstop prost Pravljično Celje M ■■ Ш od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Pravljična dežela pravljična vodenja, pravljična doživetja s prihodom Božička in belih vil; do 30. 12. 10.00 do 23.00 Trg celjskih knezov Bowling na ledu pred kavarno pri Nejcu 11.00 do 20.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem do 31. 12. 11.00 do 20.00 Glavni trg Fotografirajte se v Božičkovem svetlobnem fotokotičku do 31.12. od 17.00 do 19.00 Glavni trg Čarobna dežela pravljičnih konjičkov in vožnja s kočijo do 31. 12._ 17.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Sladkorna dežela baletna predstava; gostuje: Harlekin, društvo za umetnost plesa 19.30 Gledališče Zarja Celje Vinko Möderndorfer: Na kmetih komedija, novoletna predstava 20.00 Narodni dom Celje_ Orkester Akord novoletni koncert PETEK, 29. 12. 20.00 Krekov trg_ Grupa Vigor brezplačen koncert novi tednik I radio celie NAPOVEDNIK 23 20.30 Spital za prjatle Celje Zala & Manca koncert; vstop prost SOBOTA, 30. 12. 20.00 Krekov trg Victory brezplačen koncert 20.00 do 03.00 Krčma TamKoUčiri Celje Zaključna fešta s karaokami 20.30 Špital za prjatle Celje Devetsto novoletna predstava monodrame v izvedbi igralca Kristiana Koželja in pianista Aljaža Šumeja NEDELJA, 31. 12. 10.00 do 13.00 Glavni trg -Pravljična dežela Silvestrovanje za otroke v Pravljični deželi zabava do 13. ure, gostja: Ditka 16.00 do 20.00 Celjski mladinski center Četrtkove družabne igre obujamo stare družabne igre; vstop prost 17.00 do 22.00 Velenjska promenada pred sodiščem Čarobna promenada praznično druženje na prostem ob ognju ter glasbeni in plesni nastopi za male in velike; do 30. 12. PETEK, 29. 12. 18.00 Prireditveni prostor na Slandrovem trgu Žalec Praznični december v Žalcu Z Isaacom Palmo v praznično novo leto 21.00 Rdeča dvorana Velenje Božično novoletni žur Šank Rock, Peter Lovšin&Španski borci in Mary Rose SOBOTA, 30. 12. 19.00 SLG Celje Kristof Magnusson: Moški brlog silvestrska predstava 22.00 Krekov trg Kingston silvestrovanje na prostem 22.00 Branibor club Celje Silvestrovanje PONEDELJEK, 1. 2. 19.30 Mestna kavarna Metropol Kvartet Akord novoletni koncert 19.30 Hotel Evropa Celje Novoletni ples igrala bo skupina Show 20.00 Hotel Celeia Celje_ Novoletni ples s svečano večerjo in glasbeno skupino Poskočni muzikanti SREDA, 3. 1. 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice poslušanje in ustvarjanje na temo pravljice Medved in klavir Ostale prireditve ČETRTEK, 28. 12. 14.00 do 18.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Kristalna vas z zabavnim programom ob 16.00 izvedba živih jaslic KD Studence 22.00 Na drsališču Podčetrtek pri Osnovni šoli Silvestrovanje na prostem s Kozjanskimi lumpi 22.00 Titov trg Velenje Silvestrovanje s skupino Victory 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 9.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 Branibor club Celje_ Otroške ustvarjalne delavnice starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost 10.00 do 14.00 Ekomuzej Žalec Srčna darilca, angelčki delavnica 14.00 do 18.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Kristalna vas z zabavnim programom ob 14.00 otroška predstava: Čarobni snežak, gledališče Smejček 17.00 Velenjski grad Zaprtje Praznične kamre in srečanje z dedkom Mrazom NEDELJA, 31. 12. 18.00 Titov trg Velenje_ Otroško silvestrovanje in slovo dedka Mraza 22.00 Slandrov trg Žalec_ Silvestrovanje na prostem s skupino Power band 22.00 Ploščad pred gasilskim domom PGD Rogaška Slatina Silvestrovanje na prostem z ansamblom Petka SREDA, 3. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zimska ustvarjalnica z Nado 17.00 Knjižnica Velenje Novoletna ura pravljic namenjena otrokom starejšim od treh let; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 17.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Ponovitev uprizoritve Božičnice pripravljajo Mladi župnije Celje - sv. Jožef Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31. 12. Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodna skupinska razstava Otroci/Kids; do 14. 1.; pregledna razstava Albert Sirk (1887-1947) iz zapuščine, ki jo hrani Osrednja knjižnica Celje ob 130-letnici rojstva in 70-letni-ci slikarjeve smrti; do 25. 1. Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Denis P. Art se predstavlja avtorja Denisa Polanca; do 27. 1. Likovni salon Celje: razstava Marie Lucie Cruz Correia Zemlja, ki jo hočete; do 7. 1. AQ galerija Celje: razstava Boruta Kramerja Laki was here; do 15. 1. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Marka Jakšeta Kur-jačeva senca; do 31. 12. Galerija Axx.oN. M.: razstava Bruegel/Babylon/Ripley-Lady with ... avtorja Mateja Čepina do 13. 1. Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Neže Tre-tnjak, Zasvojenost = Odvisnost; do 31. 12.; razstava Sonetni venec Franceta Prešerna z ilustracijami Mihe Maleša; do 30. 12.; Albert Sirk (1887-1947), pregledna razstava iz zapuščine, ki jo hrani Osrednja knjižnica Celje ob 130-letnici rojstva in 70-letni-ci slikarjeve smrti; do 25. 1. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: sedemdeseta@Ce-lje1970-1979, do 31. 1. Osnovna šola Lava: razstava XI. tradicionalnega vsesloven- skega osnovnošolskega fotografskega natečaja Bistvo očem skrito, srcu odkrito; do 30.12. Celjska kulturnica: slikarska razstava Nike Krašovec Sepič Moč; do 3. 1. Dom sv. Jožef Celje: razstava Mihe Maleša: Sakralne teme v Maleševem opusu; do 31. 1. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31. 12. Železarski muzej Štore: fotografska razstava Občina Store - biseri krajine; do 30. 1.; fotografska razstava Bikerska sub-kultura avtorja Viljema Straška; do 30. 1. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Izžrebali naročnike -prejemnike paličnih mešalnikov in pralnega stroja Bosch Med vsemi naročniki časopisa smo v četrtek, 21. decembra v programu Radia Celje izžrebali nagrajence naročniške akcije, ki smo jo pripravili skupaj s podjetju BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje. Boschev palični mešalnik CleverMix prejmejo: Gabrijela Praprotnik iz Mozirja, Jože Golec iz Celja in Frančiška Hostnik s Teharja. Boschev pralni stroj EcoSilence Drive prejme: Edo Gračner iz Laškega. Čestitamo! Potrdilo o nagradi bodo prejeli po pošti. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE ■n Ted ni ko ve St. 52 / Leto 72 / Celje, 28. december 2017 Piškoti za dedka Mraza str. 45 S Foto: GrupA Praznični december po Spomin na rudarsko Brina Pungerčič: dobrnsko str. 27 življenje v Sedražu str. 32-33 »Nevarnih pasem ni!« str. 39 26 REPORTAŽA Dobre želje, ki potujejo z znamko Akademski slikar in grafik Peter Krivec o svojih vtisih in odtisih na voščilnicah »Ko svoj izdelek odpošlješ, ga prejemniku prepustiš v presojo, pa naj mu je všeč ali ne. So pa družine, kjer na stenah visi cela zbirka mojih voščilnic. Priznati moram, da mi je ob tem toplo pri srcu.« Voščilnicam so napovedovali podobno usodo kot knjigam. Črnogledi napovedovalci prihodnosti so govorili, da jim bo digitalizacija vsak čas zabila poslednji žebelj v arhivsko škatlo. A tako kot elektronska knjiga ni pognala korenin, tudi elektronska voščilnica še zdaleč nima enake teže kot osebno voščilo na papirju ob skrbno izbranem motivu. Kroflnov mlin v Kozjem v teh dneh gosti razstavo akademskega slikarja in grafika Petra Krivca, čigar božično-novo-letne voščilnice prejemniki tu in tam celo uokvirjene obesijo na stene svojega doma. Zdi se, da imamo decembra prav vsi več dela kot običajno. Za poštarje pa so decembrsko polne torbe že kar pregovorne. Čeprav je v zadnjih letih v njihovih torbah voščilnic manj, še vedno ostajajo prinašalci dobrih želja. Kot v Veliki knjigi o praznikih razlaga etnolog Damjan J. Ovsec, je tradicija obdarovanja in izrekanja dobrih želja že zelo stara. V starem Rimu so imeli navado, da so se ob prelomu leta obdarovali z oljenkami in s svečniki. Glede na to, da gre za najbolj temen čas v letu, ko ima sonce najmanj moči, je to razumljivo. Voščilnice, kot jih poznamo danes, so ena najmlajših prazničnih tradicij. Čeprav so nune voščilnicam podobne zahvale svojim dobrotnikom pošiljale že od 15. stoletja, pozna- Želimo vam, da bi vaša hiša trdno stala, da bi trta vino dala, da bi črede se množile, jablane težko nosile, da bi stare pesmi peli, bili bi zdravi in veseli. mo voščilnice v sodobnem pomenu besede šele približno 170 let. Navada pošiljanja dobrih želja v tiskani ali pisani obliki se je menda porodila v Avstriji. Kot del Avstro-Ogrske monarhije pa smo bili tudi Slovenci med prvimi narodi na svetu, ki smo si izmenjevali voščilnice in razglednice. Grafika ga je očarala in zasvojila Na takšen ali drugačen način so voščilnice od nekdaj nagovarjale tudi umetnika Petra Krivca. Občudoval je Maksima Gasparija, ki je v svoje motive vtkal toliko slovenske kulturne dediščine. Gasparijev dedek Mraz je na Akademski slikar in grafik Peter Krivec je tudi predsednik Muzejskega društva Kozje, pod okriljem katerega so pripravili razstavo v Kroflnovem mlinu. Otvoritev razstave voščilnic v Kozjem zahtevnejše grafične tehnike. »To je neke vrste grafična abeceda. Človek si težko predstavlja, kako zahtevno in natančno je takšno delo. A tako kot z vsakim talentom je tudi z likovnim. Veliko je treba vaditi, raziskovati, delati in se piliti.« Avtor prve tiskane voščilnice je bil Anglež sir Henry Cole, ravnatelj Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu. Svojim prijateljem je poslal sliko vesele družbe, ki nazdravlja. Naslikal jo je njegov prijatelj, slikarja John Horsley. Angleški napis pod to risbo Vesel božič in srečno novo leto ostaja zimzeleno voščilo še danes. primer domač in topel mož, ki prihaja izpod Triglava in ne iz daljne Sibirije. »Tudi sam sem motiviko iskal v krajih, ki so mi blizu. To je predvsem Kozje z okolico, kjer sem v svojem otroštvu in tudi kasneje doživel toliko lepega,« je ob odprtju povedal avtor razstave. Leta 1968 si je z učiteljsko plačo kupil grafično stiskalnico, ki ga je povsem uročila. »Nemalokrat sem po pouku ostal, preizkušal različne tehnike, ustvarjal in tiskal. S tem sem imel toliko veselja, da sem velikokrat povsem pozabil na čas. Delo me je posrkalo vase.« Ob voščilnicah, ki so v različnih ustvarjalnih obdobjih nastajale 40 let, je Krivec razstavil tudi nekaj orodja za Podkev srečo ujame in jo raztrosi Kot pravi Krivec, je motivika prazničnih voščilnic vedno izraz ustvarjalca in na nek način odsev časa, v katerem nastane. »Morda je včasih malo presladka, a to je tako kot s kavo - vsak jo pije drugačno. Zares pomembno je tisto, kar je zadaj. Zapis, ki smo ga nekomu namenili. Intimne želje za zdravje, srečo in uspeh, ki smo jih lastnoročno zapisali. To je tista prava, največja vrednost voščilnic.« Edinstveno motiviko avtorjev po vsem svetu kot rdeča nit povezuje podobna simbolika. Da podkev prinaša srečo, ste zagotovo vedeli. Da mora biti na prostem obrnjena navzgor, tako da srečo ujame, v hiši pa navzdol, da se lahko iz nje sreča razsipa, pa morda ne. Svoj simbolni pomen imajo še zimzelene rastline, bela omela, zvonovi, angelci, ptice, snežna motivika in motiv rojstva v hlevcu. Ob novem letu si izmenjujemo tudi trkajoče kozarce, dimnikarje, štiriperesne deteljice in prašičke. Kot pravi Ovsec, veliko tega temelji na starodavnih vražah, saj naj bi ti simboli prinašali srečo in ščitili pred nesrečo. In kako v časovni stiski, poplavi kiča in v dik- tatu elektronskih medijev ravnati danes? Ksenija Be-nedetti, strokovnjakinja za protokol, je v enem svojih zapisov pred časom dejala, da so pri prazničnih voščilnicah površnost, množičnost in ne-osebnost še vedno naglavni grehi. Zato morda namig s tokratne razstave: voščilnica naj bo izraz našega okusa ali še bolje naše ustvarjalnosti. In naj bo napisana iz srca. Če nam ne znese, nič hudega. Bolje manj in lepo kot na silo in s slabo voljo. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Prva voščilnica je bila natisnjena v manj kot tisoč izvodih, v večjih serijah so jih začeli tiskati leta 1851. Ži-vahneje so si jih ljudje izmenjevali po letu 1870, ko je postala poštnina bolj dostopna. Voščilnice so dobile krila z razvojem tiskarstva in pošte. Ob razstavi voščilnic Petra Krivca sta zbranim nekaj voščil izrekli njegovi vnukinji Katarina in Tjaša. Program so popestrili člani etno skupine Nojek iz Bistrice ob Sotli. REPORTAŽA 27 Osrednje prizorišče Praznične Dobrne je okolica župnijske cerkve. Skupina lesenih rogistov je ustvarila posebno praznično vzdušje. Praznični december po dobrnsko Na Dobrni že drugo leto posebno božično in novoletno vzdušje - Osemnajst okrašenih dreves krasi obnovljeno stopnišče Med kraji, kjer je najlepše praznično vzdušje, je vsekakor Dobrna. Tam so že drugo leto pripravili projekt Praznična Dobrna, ki je namenjena domačinom, gostom zdravilišča ter drugim obiskovalcem. Na obnovljenem stopnišču, ki vodi do cerkve, so postavljena številna božična drevesa oziroma novoletne jelke, okoli cerkve so različne jaslice na prostem, vrstijo se različne prireditve. Praznična Dobrna je povezala številne njene ustvarjalce iz domače ter tudi iz sosednjih občin. Med njimi je dobrnska skupina Fantje iz Zavrha, ki je že dolga leta znana po velikanskih adven-tnih vencih ter velikonočnih butarah velikankah. Skupina deluje kot sekcija turističnega društva, ki skrbi za ljudske običaje. Sodelovali so tudi številni drugi ustvarjalci. Na velikem stopnišču je postavljenih nič manj kot osemnajst božičnih dreves, ki so jih vsakega zase okrasila različna društva, skupine in ustanove, vse od gasilskega društva in ženskega pevskega zbora Korona do zveze borcev za vrednote NOB in skupine ljubiteljic cvetja iz »krep« papirja. Čebelarsko društvo je svoje drevo okrasilo z okraski iz voska, drevo centra za usposabljanje, delo in varstvo krasijo okraski iz gline, gasilsko drevo rdeči gasilski simboli ... Okoli cerkve je postavljenih tudi štirinajst jaslic na prostem, ki so jih prav tako postavile različne skupine, društva, posamezniki ... Skupina domačih starodob-nih kolesarjev je postavila svoje glinene jaslice v znamenju starodobnega »bici-kla«, jaslice imajo tudi vsestransko prizadevni Fantje iz Zavrha, Društvo kmetic Meta je ustvarilo jaslične like iz slame in vrečevine, Turistično društvo Dobrna ima lesene reliefne jaslice ... Nekatera ozadja jaslic krasijo motivi z Dobrne, kot so Vovkov mlin, Orozlova starinska zidanica ter stara Anina hiša. Krona vsega so različne prireditve, ki se bodo vrstile vse do 1. januarja, ko bo novoletni pohod planinskega društva. Projekt Praznične Dobrne je nastal v sodelovanju med občino, turističnim društvom, zavodom za turizem, šport in kulturo ter številnimi posamezniki. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Prizor z razstave jaslic na prostem. Praznične Dobrne se posebej veselijo malčki. Različna društva, skupine in ustanove so okrasili božična drevesa na stopnišču. Eden od Dobrnčanov je lajnar. Pri jaslicah, ki jih je ustvarila dobrnska slikarka Sabina Marošek. 28 PORTRET Znamenit kitajski čaj pu-erh pripravljajo deset let, preden pride na trg in je res nekaj posebnega. Starejši kot je, boljši je in višjo ceno ima. To je zeleni čaj, ki ga dodatno fermentirajo tako, da ga navlažijo, cepijo s kulturami mikroorganizmov ter dajo v topel prostor z visoko zračno vlago. Medtem se čaj povsem spremeni, svoje dodajo še mikroorganizmi in z njihovo pomočjo nastane eden najskrivnostnejših, vendar tudi najbolj slovečih kitajskih krepčilnih napojev. Po tradicionalni kitajski medicini ima moč, da nas uravnovesi, kar se kaže v povečani splošni energiji, dobrem počutju in veselem, odprtem razpoloženju. (s spletne strani čajnice Cha) Ste vedeli, da je 15. december mednarodni dan čaja? Nastal je kot opozorilo, da morajo številni delavci v Aziji, Afriki in Južni Ameriki za skodelico čaja ure in ure nabirati čajne lističe. V opomin na izkoriščanje premnogih delavcev so na Svetovnem socialnem forumu leta 2004 odločili, da bi na to problematiko opozarjali z mednarodnim dnevom čaja. Pozimi spijemo več čaja, čeprav je napitek primeren kot ledeni čaj tudi v poletnih dneh. Japonski čaji so sploh primerni za čas, ko se potimo, saj so bogati s soljo. je precej več kot le napitek v času bolezni Filip in Urh Burnik sta v Londonu osvojila naslov čajnih šampionov - Želita si, da bi pri nas bolje poznali prave čaje in njihovo pripravo Zbranost in natančnost pri pripravi čaja Ш 7 ti 1 A Filip in Urh pripravljata čaje v porcelanastih čajnikih. Voda mora biti filtrirana in ne prevroča in tudi čaj ne sme v njej stati predolgo. PORTRET 29 Ko pri nas govorimo o čaju, običajno mislimo na zeliščni napitek, ki ga pijemo, ko zbolimo, ali pa se z raznimi dodatki prileže v hladnih dneh. A čaj, kakršnega pijejo na različnih koncih sveta, je čisto nekaj drugega, saj je pripravljen kot napitek iz posušenih listov ali popkov grma čajevca. Če je skodelica takšnega pravega čaja marsikje namenjena poživitvi za lažje premagovanje dnevnih obveznosti, je pri nas v ta namen še vedno najbolj priljubljena kava. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da sta se za pravo raziskovanje vsega, kar je povezano s čajem, odločila dijaka Filip in Urh Burnik. Da sta polna znanja o vsem, kar je povezano s to pijačo, dokazujeta opravljeno izobraževanje in izpit v Londonu, ki sta ga opravila z odličnimi ocenami in pridobila naziv čajnih šampio-nov. Kot prava ambasadorja pitja čaja predstavljata umetnost njegove priprave ob različnih priložnosti vsem, ki jih to zanima. »Največja napaka je, da so pri nas pravi čaji na prodaj povsod, a jih večina ne zna pripraviti in jim zato niso všeč,« pravita mlada sogovornika, ki bi rada to spremenila in ljudem približala zanimivo pijačo, ki ju je povsem očarala. Podobna, a različna Enojajčna dvojčka si nista posebej podobna in tudi ne ustrezata povsem predstavi o srednješolcih, ki jih zanima vse kaj drugega kot angleščine, oba pa bi rada študirala tudi japanologijo, saj ju zanima ta daljna dežela tako po jeziku kot običajih, zgodovini, filozofiji in seveda obredu pitja čaja. Od risank do certifikata Verjetno je krivo to, da sta kot otroka veliko gledala japonske risanke, kjer so vedno pili zeleni čaj, pravi Filip. Oba sta se dodatno učila kitajščino. Za čaje je Filipa navdušila profesorica kitajščine, ki je imela krožek v šoli in je celo diplomirala iz vloge čajev v dinastiji Tang. V tretjem letniku je Filip v okviru predmeta prehrana pripravil predstavitev o čaju, ki so jo poslušali tudi v drugih oddelkih. Na spletu je takrat našel razpis za vpis v tečaj na angleški akademiji čaja v Londonu, ki nudi formalno usposabljanje o čaju. V šoli je napol v šali vprašal, če bi ga poslali na tečaj v zameno za omenjene predstavitve. Izkazalo se je, da mu je šola pripravljena plačati tečaj, če ga ta res zanima. Pridružil se mu je Urh, ki so mu stroške za tečaj plačali starši, prijavila sta se, kupila karte za letalo in si našla nastanitev. Tokrat ju niso zanimale znamenitosti velemesta, ampak le izobraževanje. »Zjutraj sva šla zgodaj na podzemno železnico, da nisva obtičala v jutranji konici in zamudila na predavanja. Do petih sva jih poslušala in nato sva se doma še učila,« pravi Urh. Vse skupaj je bila odlična izkušnja, ki sta jo vzela zelo resno, kar kaže tudi odli- Filip: »Cena čajev pri nas ni pretirana. Škatlo indijskega čaja v vrečkah dobimo za približno evro, je pa res, da je v vrečkah preveč čajnih listov na premajhnem prostoru in čaj ne more razviti okusa. Trikotne so najboljše. 50 gramov vrhunskega čaja s Tajvana lahko stane na spletu tudi več kot 50 evrov. Ob tem je treba vedeti, da lahko vsak čaj še enkrat prelijemo z vročo vodo, potem ko smo ga prvič spili.« šola in ki se zvečer najraje družijo ob pivu. V šali takole opišeta drug drugega. Filip: »Jaz nosim očala, on pa leče. On je bolj debel ...« Urh: »On pa manjši.« Filip: »Ja, zato ker ti nosiš pete ...« Seveda se v resnici odlično dopolnjujeta in ujemata v dejavnosti, ki ju je povsem zasvojila - odkrivanju skrivnosti čajev. A srednjo šolo sta izbrala vsak po svoje: Urh je v četrtem letniku Gimnazije Celje - Center in ga zanima študij kemije, zato je že tudi doma kaj razneslo zaradi njegovih poskusov. Filip je v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, kjer bo postal gastro-nomsko-turistični tehnik. Menda se je odločal malo bolj praktično, zato je izbral šolo, ki mu bo dala poklic, kar bo pomembno, če bi se pri študiju kaj zalomilo. Filipa zanima študij Filip (levo) in Urh Burnik, čajna šampiona tisto, kar piše na embalaži, in tisto, kar je v resnici v njej. Ker znanja ni nikoli dovolj, ga želita še razširiti, zato načrtujeta nadaljnje izobraževanje in v ta namen pridno varču jeta. Tečaj in bivanje v Londona namreč nista poceni. Pole- ti bi rada šla spet in pridobila naziv čajnega sommeli-erja, medtem ko bi jima zadnja stopnja tega izobraževanja prinesla naziv čajnega mojstra, ki ga imajo le redki. Filip je odločen, da bo med njimi. Urh: »Največja napaka je, da prave čaje prodajajo povsod in da jih ljudje ne zna jo pripraviti, zato jim tudi niso všeč.« pravila kakovosten japonski zeleni čaj v prahu matcha, ki se uporablja pri čajnih ceremonijah, ta verjetno nikomur ne bi bil všeč, ker ima premočan okus.« Njuna želja ni, da bi naenkrat vsi pili čaj. »Želiva, da bi ljudje spoznali čen uspeh na izpitu, saj sta dosegla skoraj vse točke in osvojila certifikat, ki dokazuje, da sta čajna šampiona (tea champion). Ta naziv imata edina pri nas in sta bila tudi sicer med najmlajšimi udeleženci tečaja. Vse do čajnega mojstra? Ta naziv pomeni, da poznata splošno zgodovino čaja, njegove vrste in proizvodnjo, razlike med njimi in seveda pravilno pripravo posameznega čaja. Pri nas jih ločimo po barvah, in sicer na bele, rumene, zelene, črne in rdeče. Znotraj teh je še cela vrsta čajev, ki jih morata poznati, če želita predstavljati vse bogastvo ponudbe sveta. Pravita, da jima je bolj všeč delitev čajev po načinu proizvodnje. A tudi pri tem je treba biti pozoren na Kot »špricer« iz vrhunskega vina Največja težava je, da ljudje pri nas pravih čajev ne znajo pravilno pripraviti, ugotavljata mlada strokovnjaka. »Večkrat rečejo, da so čaji, ki jih pripraviva, dobri, da ne grenijo,« pravi Urh. »Težava je, da ljudje vse čaje pripravljajo na enak način, da vodo zavrejo, a je prej ne filtrirajo, čeprav je to zelo pomembno. Čaj ima namreč spojino, zaradi katere se v nefiltrirani vodi začnejo izločati kalcijevi karbonati, to je rjavkast sloj, ki ga vidimo na površini čaja. Izločajo se še tanini in zato čaj greni. Če za nameček čaj prelijemo še s prevročo vodo, se te snovi pospešeno izločijo, ponavadi pa lističe ali vrečko potem še predolgo pustimo v vodi. Japonske čaje je treba že po minuti in pol vzeti iz vode,« razlaga Urh, Filip pa dodaja, da za črne čaje velja, da voda ne sme zavreti in da mora biti čaj v lističih v njej dve do tri minute. »V vrečkah so zmleti čajni lističi in jih je zato treba pustiti v vodi še krajši čas,« razlaga Filip. Žal pri nas poznamo samo britanski način pitja čaja z mlekom in s sladkorjem ali turškega z limoninim sokom in s sladkorjem. Na ta način lahko pripravimo le črne čaje oziroma manj kakovostne ali mešanice, ki so premočne, da bi jih pili same. Sicer je dober čaj sam po sebi dovolj, poudarjata sogovornika, Filip pa to nazorno pojasni s primerom: »Tudi vrhunskega vina ne kupimo zato, da bi z njim delali >špricer<.« Premišljen izbor za prvo spoznavanje Ko ljudje spoznajo čaj, ga začnejo bolj ceniti. Večinoma so kar navdušeni, tudi če ga ne začnejo piti, pravita čajna šampiona. Zato pripravljata čajanke, na katerih predstavita štiri vrste čajev. Ponudba pri nas je dobra, manjkajo le korejski čaji, sicer pa pri nakupu kakovostnih izdelkov nimata težav niti v Celju, pravita. Na predstavitvah ponavadi ponudita beli in rumeni čaj, črnega in zelenega ter po želji tudi manj običajen čaj s Kitajske, imenovan pu-erh, ki zaradi posebnega okusa po mokrem lesu in vonju po ribah večini ni všeč, zato raje vzameta kakšno mešanico. Tudi sicer se pri prvem srečanju ljudi s pravo čajno izkušnjo odločita za aromatizirane čaje in takšne, ki so bolj všečni. »Če bi na primer pri- čaj in kulturo njegovega pitja, da bi ga znali ceniti, saj gre pri pridelavi in predelavi za dolgotrajen postopek in veliko vloženega dela,« pravi Filip. Urh dodaja: »Naj ljudje pijejo kavo, če jim je všeč, a dobro je, da poznajo tudi čaje. Nekateri so na primer dobili zelo kakovosten čaj kot poslovno darilo, a si ga niti odpreti niso upali, kaj šele, da bi ga znali pripraviti.« Čaji za ženske in moške Na čajnih predstavitvah imata najraje približno petnajst ljudi. Urh pravi, da je bilo zanimivo, ko so na neki rojstnodnevni zabavi želeli čajanko in so bili na začetku vsi zadržani, a ko sta jim naročila, naj dvignejo skodelice in začnejo srebati čaj, ker je to dovoljeno, so se sprostili. »Temu je pitje in druženje ob čaju tudi namenjeno,« pravi Filip, ki rad dela z ljudmi, ker doživi pri poslušalcih vsakič kaj Filiv novega. »Ženskam so .T .. .,. »Najin cilj bolj všeč sadni, nežni čaji, moškim močnejši. Včasih se zgodi, da tudi kakšna ženska preseneti in ji je všeč pu-erh.« Mnogi ju sprašujejo tudi, kakšen vpliv imajo čaji. »Čaj je lahko poživilo ali pomirjevalo, odvisno od vsebnosti snovi v njem. Poleg tega je vsak človek drugačen in vsak čaj vsebuje drugačno razmerje med kofeinom in L-teaninom. Večinoma nas poživi, lahko nas tudi pomiri. Jasminov nas bo vedno pomiril,« razlaga Filip. Med poživitvenimi so črni čaji in vse mešanice, ki so znane pri nas, predvsem indijski in afriški čaji. A še vedno je stopnja kofeina v čaju manjša kot v kavi. Filip zato pravi, da zjutraj prija malo večja skodelica čaja, proti večeru pa ni priporočljiv, saj je bolje spiti zeliščni napitek. Gostincev priprava čajev ne zanima Pri pripravi je pomembna tudi posoda - od čajnika do skodelic - opozarjata Filip in Urh. Sama na predstavitvah uporabljata porcelanaste čajnike in steklene skodelice, ker je vse to lažje očistiti. »Litoželezni in glinasti čajniki so sicer najboljši, a so dragi in vsak ima svojo pomanjkljivost. Sloj pri litoželeznih je občutljiv, če se začne luščiti, je škodljiv. Rdeča glina se navzame okusov in je treba imeti čajnik le za eno vrsto čaja.« Steklene skodelice so najboljše za pred- je, da ljudje čaje spoznajo in da vedo, da to ni le grenek napitek, ki ga pijejo, ko so bolni.« Steklene skodelice so za predstavitve čajev najbolj primerne, ker lahko okuševalci vidijo tudi barvo čaja. stavitev, saj se vidi tudi barva čaja. Kakovostne in originalne čajne skodelice nimajo ročajev, zato je dobro, da imajo zračni tunel, da nas vroča skodelica ne peče, ko jo držimo. Večine pravil glede priprave čaja ne poznajo niti gostinski delavci, ki ponujajo razne vrste čajev, ugotavljata Urh in Filip, a hkrati jih dodatno izobraževanje niti ne zanima. »Velikokrat naju niti lastniki lokalov niso pripravljeni poslušati, kaj šele zaposleni,« pravita in dodajata, da sta ju navdušila le lastnika Kube in trgovine Koko, ki sta pravo nasprotje prej omenjenih. Ljubezen na prvi okus In katere čaje imata onadva najraje? Urhu so všeč ortodoksni, kot sta pu-erh in japonski matcha, sicer pa blue mountain, črni aromatiziran čaj s plavico. »Morda gre pri tem za ljubezen na prvi okus, saj sem to mešanico kot eno prvih prinesel iz Londona. Takrat sem kupil kilogram raznih čajev in zapravil za to ves denar,« se spominja Urh. »Krivo« je bilo tudi to, da je lahko v čajnicah čaj poskusil in da ni kupil »mačka v žaklju«, kot se to dogaja pri nas, kjer v trgovinah ni možnosti pokušine. Filipu pu-erh ni všeč, zelo rad pa ima jasminov čaj. »Trenutno mi je najljubši čaj sen-cha, ki sva ga do- bila z Japonske, všeč mi je tudi matcha zeleni, od črnih pa lapsang souchong, ki ima vonj po klobasah. To je čaj, ki ga kar naprej pije glavni igralec v seriji Mentalist,« pove kot zanimivost. Na poti do cilja Za praznike nimata posebnih načrtov, saj morata varčevati za London. Verjetno bosta kje na toplem ob skodelici čaja in v družbi ljudi, s katerimi lahko delita svoje zanimivo znanje. Pri tem snujeta nekaj novega, o čemer še ne moreta govoriti podrobneje, naj bi pa pripravljala mešanico čaja in kave, kar bi bil verjetno mehkejši prehod za zaprisežene kavopivce v naših krajih. Sicer pa ju v novem letu čakata matura in nato vpis na fakulteto in to dvoje bo imelo prednost pred predstavitvami čajev. Dlje od tega ne razmišljata, rada bi delala tisto, kar ju zanima, a se zavedata, da to ni enostavno. Urh pri tem povzame misli svoje profesorice, da službo še lahko najdeš, ni pa nujno, da ti bo ta najbolj všeč, zato se je dobro zavedati, da lahko tudi odpoved napišeš v vsakem trenutku. Pomembno je, da slediš svojim željam in ciljem. Bojazni, da Urh in Filip ne bi dosegla vsega tistega, kar si želita, ni, to sta doslej že večkrat dokazala. TATJANA CVIRN Foto: GrupA, osebni arhiv 30 PORTRET Kako si lahko prepričan da nekaj ne bo uspelo, če pa sploh nisi poskusil?! Matic Vizjak iz Šmarja pri Jelšah ni samo inova-tiven kmet leta, je tudi podjetnik, ki navdihuje Težko bi rekla, katera zgodba v tem letu se me je najbolj dotaknila. Brez težav pa bi naštela ljudi, ki so naredili največji vtis. Ni pomembno, kaj počnejo. Ampak ko samo spregovorijo o tistem svojem nečem, jim v očeh zagori posebna iskra. Imajo energijo, s katero te navdušijo, in moč da te popeljejo na valovih svoje vizije. Morda zvenijo kot super ljudje. A se vedno znova izkaže, da niso nič posebnega. Le svojo življenjsko strast so našli in sledili svojemu srcu, tudi ko je bilo treba tvegati. Matic Vizjak je eden takšnih. Verjetno bi slišali zanj tudi, če ne bi postal najbolj inovativen kmet tega leta. Matic s čiliji raste že od otroštva. Oče in stric sta bila nad pikantno zelenjavo navdušena še v časih, ko se ji je še reklo feferoni. »Nikogar nisem poznal, ki bi jedel kaj podobnega. Sam pa sem kar naprej poslušal -jej česen, čebulo in feferone, da boš zdrav. Vse, kar peče, pobije bacile.« Bili so časi, ko se je s svojim posebnim kulinaričnim okusom počutil skoraj kot izobčenec. Z leti je ugotovil, da ni edini. Prve prijatelje, s katerimi je delil svoje omake, je našel v okolici domačega kraja. Lahko bi jih naštel na prste ene roke, a bili so tako goreči, da so kmalu ustanovili celo svoje društvo. »Zamislili smo si druženje po zgledu motoristov. Tudi to je neka posebna strast in ljudje se na moto zbor pripeljejo z vseh koncev države. Le zakaj se ne bi še na sejem čilijev?« Z besedo festival si Matic lep čas ni upal opletati. »Se še dobro spomnim, kako me je župan previdno vprašal, koliko ljudi pričakujem. In jaz sem še bolj previdno rekel, da približno petsto bi lih pa lahko prišlo ...« Vse ostalo ie zgodovina. Že prvo leto jih je prišlo tri tisoč. Čili festival je v svoji kratki zgodovini postal eden največjih in najbolj prepoznavnih tovrstnih do- »Ko ob desetih dopoldne začneš stokati, kako je v tem svetu vse narobe, se vprašaj, kaj si danes naredil za svoj uspeh, kaj si danes naredil za dobro v družbi, kaj si danes sploh naredil.« »Pred tremi leti sem bil na borzi. Poslušal sem te ljudi in slišal veliko >jamranja<. Saj ni lahko biti brez službe, ampak ne moreš pa kriviti vseh po spisku. Najhuje pa je, da se ljudje obsodijo na neuspeh, še preden sploh poskusijo. Ker so si vbili v glavo, da nima smisla. Kako vedo, če niso ooskusili?« godkov pri nas. Društvo ljubiteljev čilijev Slovenije, ki ga je ustanovil Matic s petimi prijatelji, pa šteje že približno tri tisoč članov. Izziv je bolj prebavljiv kot težava Ko govorimo o inovativnosti, je njena nujna sestavina drznost. Takšna, ki gre nesramežljivo v korak s pogumom. In takšna, ki se zaveda, da lahko gre tudi kaj narobe. »Pa kaj potem. Če si pionir, ne moreš vedeti, kako se bodo stvari obrnile. Ne moreš vedeti, ali bo izdelek ljudem všeč. Ampak če ti uspe in če si ti tisti, ki je premaknil mejo in naredil nekaj novega, je to nepopisno sladko.« Izgubo denarja, časa in energije je treba vzeti v zakup. A če zares verjameš v neko svojo vizijo, je tudi spodletel poskus samo učna lekcija in še ena stopnička do spoznanja, katera pot ni prava. Preden se je čilijevo vino v New Yorku okitilo z zlatom, je doživljalo en polom za drugim. »Bilo je po prvem čili festivalu, ko sva z očetom pred kletjo pila vsak svoj špricer in podoživljala krasen dan. Nisva se mogla načuditi, kam vse so ljudje že namešali čili. Ne spomnim se, kdo je prvi rekel, ampak tisti večer sva ugotovila, da ga v vino ni dal še nihče.« In tako se je rodilo čili vino. Vsaj zamisel. Da so našli pravo kombinacijo vina in čilija, ki je zanimiva za ljubitelje pikantnosti, a se hkrati še vedno spoštljivo prikloni pred avtoriteto vina, je trajalo kar nekaj časa. Ko so na festivalu Vino in čokolada v Podčetrtku čili vino prvič predstavili javnosti, ga je ta dobesedno razgrabila. Dve zlati in ena srebrna medalja iz Združenih držav Amerike pa so odprle povsem nove razsežnosti te izvirne vinske zgodbe. Biti kmet v »nič se ne splača« deželi O tem, kako v neprimerno slabšem položaju so slovenski kmetje v primerjavi z evropsko in s svetovno konkurenco, smo slišali že veliko. Ker med drugim nimamo dovolj velikih površin. Matic ob tem samo zavije z očmi. »Pri nas imamo približno dva hektarja zemlje, kar pomeni, da niti kmetija nismo. Mi smo mikrok-metija, a vseeno ustvarimo dve plači. In res ne vem, kaj bi počel z dvajsetimi hektarji. Po moje bi se izgubil na njih,« se zasmeje Matic. Časi, ko je bila količina pomembnejša od kakovosti, so na srečo minili. »Danes ljudje želijo ekološko neoporečno hrano v lepi embalaži, da jo lahko tudi podarijo. Saj bi lahko za nekaj deset evrov prodajal čilije v vrečah, ampak zakaj bi, ko pa jih lahko predelam v omake in njihovo dodano vrednost nekajkrat povečam.« Večer pred našim obiskom je v njegovi delavnici nastalo približno tisoč stekleničk povsem nove čokoladne čilijeve omake. »Poskusna serija se je dobro obnesla,« odgovori na nezastavljeno vprašanje, zakaj za božjo voljo bi kdo s čilijem kvaril čokolado. »Ljudje, ki so nori na čili, ga jedo z vsem, vedno in povsod. Včeraj smo imeli palačinke s tole novo omako,« pove in skoraj bi lahko prisegla, da se je ob spominu obliznil. Čeprav je čili rose nežno in sladko vino tudi za najbolj občutljive dame, si pekočih palačink s čokolado res nisem znala predstavljati. Od mornarja do čebelarja Za nekoga, ki danes tako zelo natančno ve, kaj v življenju hoče, je imel Matic precej burno mladost. Tisti trenutek, ko je zadnjič prestopil prag srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju, je sklenil, da je s tovrstnim nabiranjem znanja opravil. Življenjske izkušnje so ga čakale drugje. Že kot najstnik je odpotoval v »Čilijem od jutra do večera, pri vsakem obroku, 365 dnina leto. Obroka brez čilija zame preprosto ni. V izjemnih situacijah se >pomatram< tudi brez, ampak res izjemoma. Zato zelo dobro vem, kam kakšen čili >paše< in kako se v kakšni družbi obnese. Tako so nastale omake z jurko, s kvinto-nom, čokolado in z ingverjem, ogromno je nenavadnih kombinacij, ki izvrstno deluieio. »Že nekaj let na prestolu najmočnejših čilijev sedi carolina reaper z 2,2 milijona skovilov. Čeprav velja za rekorderko, so znani čiliji s precej večjo vsebnostjo kapsiaci-na. Tudi do treh milijonov skovilov. Ampak to ni za kulinariko, to je za egotrip. Ko so mulci mlajši, se gredo, kdo da več golov, malo starejši pa se merijo, kdo poje več teh čilijev. Ampak to nima smisla.« Singapur in se kot pogodbeni delavec za devet mesecev vkrcal na tovorno ladjo. Obkrožil je svet in se utrdil na način, kot si ga danes mladi niti ne predstavljajo. Po vrnitvi se je na Obali tri leta preizkušal v najrazličnejših vlogah. Bil je receptor, osebni trener, PORTRET 31 »Da sem šel kot mladostnik delat na ladjo, je bila ena najboljših odločitev v mojem življenju. Z ladje sem prišel drug človek, bolj odgovoren in psihično močnejši. Škoda, da so ukinili vojaški rok. Ta ladja je bila nekaj temu podobnega. Ko si daleč od doma, brez staršev in prijateljev, nokia 3210 pa je višek tehnologije, vidiš stvari v drugačni perspektivi.« savna mojster, reševalec iz vode, natakar in še kaj bi se našlo. Nemirna duša ga je spet pognala na pot. V Avstraliji je leto delal kot kuhar in na lastni koži izkusil, da ni vse zlato, kar se sveti. »Avstralijo pri nas še vedno prikazujejo kot obljubljeno deželo. A je daleč od tega. Tam je kapitalizem še bolj zažrt v vse pore življenja, še bolj si v vlogi brezimne številke. Resda je bila moja plača nekajkrat višja kot v Sloveniji, ampak denar tudi ni vse.« Vrnil se je k svojim prejšnjim zaposlitvam v Portorožu in neko jesen, po devetih letih selitev, menjavanj služb in potovanj, se je odpravil domov. Čez zimo, je sklenil, potem bo videl, kako in kaj. A priložnostna pomoč očetu, ki je dotlej na kmetiji ponujal mlevske izdelke in med 65 panjev, se je razrasla v poklic. Matic je registriral dopolnilno dejavnost na kmetiji in požrl kos zarečenega kruha. Da bi bil kdaj kmet, je bilo zanj v mlajših letih povsem nepredstavljivo. »Nuklearci vžgejo« iz zasede Kakšno je bilo srečanje s prvim feferonom, se Matic niti ne spomni. Oče mu je tako uspešno vcepil prepričanje, da je pekoča hrana zdrava, da si obroka brez kapljice ognja kmalu ni več predstavljal. Ideja za linijo omak Čili frik se je porodila skoraj iz obupa. »V vseh letih sem verjetno pojedel na litre tabaska. Ta omaka je v vseh pogledih tako omejena, da je nazadnje niti videti nisem več mogel. Druge izbire pa ni bilo.« Tako si je Ma- »Dobro je iti po svetu in se razgledati, kako je drugod. Potem prideš domov in vidiš, da je Slovenija rožica od države. Najlažje pa je stokati, kako se nič ne da, kako so politiki krivi, kako je vse skorumpirano in kako gre vse v franže. Ampak dragi moji, ali mislite, da je drugje kaj drugače?« tic prvo omako skuhal sam. »Na vrtu sem imel veliko različnih vrst čilijev. Prijatelji so se hitro naučili, da otroku s potovanja prinesejo igračo, meni pa prgišče čilijevih semen.« Prve omake, ki jih je skuhal, je natočil v različne kozarčke za vlaganje in za blažen trenutek pomislil, da je za nekaj časa preskrbljen. A se je zmotil. Od približno 80 kozarčkov jih je pojedel le nekaj, ostalo so raznosili navdušeni prijatelji, ki so se vedno znova vračali po zalogo. »Začelo se je s paličnim mešalnikom iz bližnje trgovine, ki je imel en sam gumb - on in off. Ko je pred novimi izzivi ostal nebogljen, smo kupili malo večjega na pet hitrosti.« Kam gre zgodba naprej, si lahko predstavljate. Palični mešalnik, ki ga v velikem kotlu Matic uporablja zdaj, je »Naziv inovativnega kmeta mi veliko pomeni, predvsem zaradi tega, ker je zasluga cele družine. To je skupen dosežek očeta, mame, brata, mnogih prijateljev, sosedov, ki nam pomagajo. In je prijetna potrditev, da ljudje cenijo naš trud in nas podpirajo.« »* -6ВШ . iSICW T&Mil še najbolj podoben resnemu zidarskemu mešalcu. »Iz Italije sem ga naročil. Tam se znajo gurmani res dobro opremiti.« In kakšen je recept za dobro pekočo omako? »Dobro omako lahko naredi samo velik ljubitelj pekoče hrane. Ko pripravljam nove recepture, si predstavljam, v kakšni družbi, s čim jo bo nekdo jedel, kaj gre skupaj in kako posamezne vrste delujejo. >Nu-klearci< (čiliji z vsebnostjo kapsiacina nad milijon skovilov) namreč delujejo z odlogom. Ko človek misli, da omaka ni nič posebnega, ga nekje od spodaj požgečka pridih caroline reaper. Všeč so mi takšne večplastne omake s karakterjem.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA lis l m ™ 13 ^ЈјШ I P-1 Mlevski izdelki ostajajo del ponudbe. Maticev oče še vedno ohranja mlin v formi. 32 REPORTAŽA Da tradicija rudarjenja ne bo izginila kot vas Govce Nekdanja uprava rudnika v Breznem, kjer so rudarji imeli celo svojega zdravnika in zobozdravnika. Ena od tako imenovanih kolonij, kjer so živele rudarske družine. Ta na fotografiji je ena tistih, v i so tudi danes stanovalci. Z Dragom Podreberškom o ostalinah in spominih na dvestoletno rudarsko življenje v Sedražu Rudarstvo predstavlja pomembno obdobje zgodovine na območju Sedraža nad Laškim. Mnogim krajanom in njihovim družinam, ki so delali v nekdanjem Rudniku Laško, je desetletja dajalo kruh. Že več kot dve desetletji pa je minilo, odkar je iz tega rudnika odpeljal zadnji voziček s premogom, a to še zdaleč ne pomeni, da je spomin na nekoč ključno gospodarsko panogo zbledel. Prav nasprotno, vedno bolj oživlja, tudi po zaslugi Rudarskega društva sv. Barbare iz Sedraža, ki ga kot predsednik vodi Drago Podreberšek. Začetki izkopavanja rjavega premoga v okviru Rudnika Laško na območju KS Sedraž segajo v leto 1780. »Sredi 19. stoletja, po gradnji Južne železnice Dunaj-Trst, so se potrebe po premogu zelo povečale, zato se je odkopavanje okrepilo. Največji razcvet je rudarstvo v naših krajih doživelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Med velikimi odjemalci premoga iz Rudnika Laško je bila Železarna Štore, ki je tudi vzpostavila železnico Brezno-Rimske Toplice za prevoz premoga iz našega rudnika,« se je v zgodovino ozrl Drago Podreberšek. Rudarsko življenje ni bilo slabo Potrebe po rudarjih so se skozi zgodovino nenehno spreminjale: v najboljših časih je bilo zaposlenih 250 rudarjev, nazadnje, v začetku devetdesetih let, samo še približno 50. Iz vsake družine je bil kdo zaposlen v rudniku. Rudarsko plačo je dopolnil še pridelek iz kmetijstva, s katerim se je pravzaprav ukvarjala vsaka rudarska družina. »Življenje ni bilo slabo, vendar je bilo tudi veliko nesreč, ljudje so počasi izgubljali zaupanje za delo v rudniku, prevladovati je začel strah pred vstopom v jamo. Proti koncu je bilo že kar težko dobiti rudarje za delo,« je povedal sogovornik. V laškem premogovniku so rudarji odkopavali premog pretežno z lesenim podporjem, kar ni zadostovalo za globlja odkopavanja. Ob pritiskih v jami in velikih količinah vode so bile včasih razmere za delo nevzdržne. Globlje kot se je kopalo, več je bilo vode. »Tudi rudnik v Pečovniku je imel podoben problem z velikimi količinami vode. Ko proizvodnja premoga ne pokrije več stroškov črpanja vode, so rudniku šteti dnevi. Pri raziskavah kote 60, ki je že bila pod glavnim rovom, so se ponovno pojavile velike količine vode, hkrati je bilo mogoče ugotoviti, da ni več primernih slojev za odkopavanje premoga. Tako je bilo Rudniku Laško usojeno postopno zapiranje, kar se je naposled tudi zgodilo leta 1992,« je pojasnil Drago Podreberšek. Izginula vas Govce Najbolj nazoren dokaz posledic rudarjenja na območju Sedraža je bilo izginotje oziroma udor vasi Govce leta 1963. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da je pod to vasjo približno 600 tisoč ton premoga. »Odkopanega je bilo približno 300 tisoč ton, pri čemer je bil načet tudi varnostni steber, ki je vas držal na površju. Od začetka ni bilo predvideno, da bi bil ta steber odkopan, a ker so bile potrebe po premogu velike, ga je bilo pač treba žrtvovati in s tem tudi vas,« je izginotje vasi Govce pojasnil Drago Podreberšek. Po desetletjih premikanja terena, prelomih, gubah in obnovah tega območja je površje spet bolj utrjeno in življenje se počasi vrača. »Oživeli so travniki in pašniki, na gozdnih površinah pa se še vedno pojavljajo veliki prelomi in razpoke. Domačini vemo za to nevarnost, zato ne zahajamo globlje v gozd,« so pomenljiva opozorila nekdanjega rudarja. Iz steklarstva v rudarstvo Drago Podreberšek najprej ni delal kot rudar, ampak kot brusilec stekla v Steklarni Hrastnik. »Plače v steklarni so bile mizerne, zato sem se odločil za delo v rudniku, in sicer konec leta 1995. Moral sem se dodatno prekvalificirati in dodatno izobraževati za rudarski poklic. Na- REPORTAŽA 33 zadnje sem delal v Rudniku Trbo-vlje-Hrastnik kot član vrtalne skupine, ki je raziskovala rudnine od Kisovca do Laškega,« je svoj prehod iz enega v drug poklic, iz ene službo v drugo, opisal naš sogovornik. V rudarstvu je torej pristal, kljub temu da je to že bil čas, ko je že bil zaprt Rudnik Laško in ko je oblast začela zapirati tudi rudnike drugod - Kanižarico, Senovo ... Leta 2000 je državni zbor sprejel zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik, kar je bilo hkrati tudi naznanilo, da se rudarska kariera Draga Podreberška bliža koncu. Leta 2008 je izpolnil pogoje za pokoj, v katerem zdaj uživa že skoraj dvajset let, je povedal 65-letni predsednik rudarskega društva. Rudarsko delo se je zanj za vselej končalo, niso pa ugasnili spomini na zanimiva, a tudi težka ter nevarna leta v jami in na »kamarate« ter tovarištvo, ki vlada tam spodaj. »Tudi v steklarni so bili prijateljski odnosi, ampak narava dela rudarja je takšna, da nikoli ne moreš biti sam, vedno rabiš pomoč in treba se je ves čas povezovati.« Je bil kdaj pri delu tudi v resni življenjski nevarnosti? »Prihajalo je do vdorov vode, zruškov, v prevelikih količinah se je pojavil metan, nevarnosti so bile na vsakem koraku. Pri zažigu transportnega traku v hrastniškem rudniku so bili kritični trenutki. A na srečo je bila varnostna tehnologija že dobro razvita. Imeli smo ustrezne pripomočke, samoreševalce, ki so ob po- javu dima in plina delovali 15 do 20 minut, da smo se lahko pravočasno umaknili na varno območje dotoka svežega zraka,« se je Drago Podre-beršek spominjal svoje najbolj nevarne izkušnje v rudniku. Ohranjanje spomina Kot predsednik Rudarskega društva sv. Barbare Sedraž, ki je bilo ustanovljeno leta 2015, se Drago Podreberšek zdaj s člani vneto posveča ohranjanju spomina na bogato rudarsko tradicijo in dediščino v teh krajih. Ena ključnih in stalnih aktivnosti društva je ohranjanje rudarske šege na god sv. Barbare, zavetnice rudarjev, 4. decembra. Gre za največji praznik rudarskega stanu in takrat je bil za rudarje dela prost dan. Edina obveza, ki so jo morali ta dan rudarji izpolniti, je bila, da so šli k maši z namenom, da so se sv. Barbari priporočili za svojo srečo pri opravljanju svojega dela globoko pod zemljo. Kdor te obveze ni izpolnil, je dobil »plavega«, neopravičen izostanek iz dela, zato si je le malokdo upal to privoščiti. V Sedražu so to tradicijo oživeli pred dvajsetimi leti, ko se je samodejno zbrala druščina upokojenih in aktivnih rudarskih tovarišev, da bi se družili in pokramljali o spominih na tiste čase, ko so delali skupaj. V društvu so šego oživeli s podporo Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar in jo ohranjajo še danes. Ob letošnjem jubileju je bil dogodek, ko se »kna-pi« zberejo v svečanih uniformah Silli in gredo k maši, še posebej slovesen. »Vsekakor bomo vztrajali, da se rudarska tradicija v kraju ne bo pozabila. V šoli namreč ni stalne učne ure, pri kateri bi učenci spoznavali naš rudarski kraj. V v društvu dobro sodelujemo s Podružnično osnovno šolo Sedraž, da otroci lahko pogledajo kakšen rudarski portal, da jim pripravimo krajšo ekskurzijo ...« Lani je društvo v prostorih krajevne skupnosti pripravilo razstavo rudarskega orodja in opreme, ki ju v prihodnje nameravajo za stalno preseliti v nekdanji jašek Liša v Govcah, kjer je urejena Galerija Strojnica. V njej je trenutno postavljena razstava Odstiranja, prikaz okamenjenih rudarskih oblačil kot umetniški izraz pogleda na rudarsko dediščino, kot jo vidijo študenti oblikovanja tekstilij in oblačil na fakulteti za grafiko in oblikovanje. Še bolj ambiciozen projekt Rudarskega društva sv. Barbare Sedraž je vzpostavitev učne pohodne poti med ostalinami rudarskega življenja na območju današnje krajevne skupnosti Sedraž. Na nekajurni poti se bo mogoče seznaniti z bogato zgodovino premogovništva, ki je bila spisana v Rudniku Laško, in si ogledati rudarske portale, ki pričajo o stoletni tradiciji nekoč ene najpomembnejših gospodarskih panog na naših tleh. Po tej - zaenkrat še v glavah snovalcev predvideni - rudarski učni poti si bo mogoče med drugim ogledati tudi nekdanjo rudarsko upravo in vstopni jašek v Breznem, območje izginule rudarske vasice Govce z Liša jaškom in še marsikaj. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA 34 REPORTAŽA Veselje ob Božičkovem prihodu in darilih je bilo veliko. Desno spredaj je Nik Skerbiš. Ekipa dijakov GCC, ki je pripravila letošnjo dobrodelno večerjo. (Foto: Nik Skerbiš) Najpomembnejši so široki nasmehi otrok Dobrodelna večerja GCC letos za otroke in mame iz materinskih domov V stari telovadnici Gimnazije Celje - Center je bilo mogoče čutiti rahel nemir med dijaki, ki so hiteli urejati še zadnje podrobnosti, da bi dogodek, ki so ga pripravljali, izpeljali po načrtih. Dolga vrsta miz na eni strani in na njih lepo pripravljeni pogrinjki, ki jim je ena od organizatork dodajala le še lističe s spodbudnimi mislimi, na drugi pa priložnostni oder za kulturni program, kjer so se ogrevali glasbeniki. Do začetka dobrodelne večerje za mamice in otroke, ki bivajo v treh materinskih domovih v regiji, je manjkalo le še nekaj minut in iz sosednjega prostora so se že širile omamne vonjave. Lani so dijaki v okviru Ustvarjalnikovega podjetniškega krožka v šoli prvič pripravili dobrodelno večerjo. Želeli so namreč nekaj drugačnega, s čimer bi socialno ogroženim družinam polepšali praznične dni. »Lani smo povabili 60 ljudi iz socialno ogroženih družin, letos je bilo na seznamu približno 40 mamic in otrok iz materinskih domov v Celju, Žalcu in Mozirju,« je povedal vodja letošnjega projekta četrtošo-lec Nik Skerbiš. S sošolci, ti so bili namreč v ekipi v večini, je želel dokazati, da tudi fantje zmorejo marsikaj, ob čemer ga je ves čas spremljala lanska izkušnja, ki jo je takole povzel: »Ni lepšega kot videti širok nasmeh otroka, ki dobi darilo, in ko veš, da si se potrudil in naredil nekaj dobrega za to, da je nekdo drug srečen.« Po odlični večerji še darila Ne samo da so dijaki poskrbeli za celotno organizacijo dogodka, manjkal ni niti glasbeni program dija- V šoli pripravljajo vrsto dobrodelnih dogodkov, eden večjih je oktobrski dobrodelni koncert, s katerimi so v preteklih letih zbrali že več kot 50 tisoč evrov. Dijaki že peto leto sodelujejo v projektu Anina zvezdica in doslej so zbrali že več kot dve toni hrane z daljšim rokom trajanja. Letošnja novost je bila uspešno izpeljana akcija za varno hišo Palčica, ki jo je vodil dijak Kristjan Veber. Številni dijaki pomagajo tudi kot prostovoljci v različnih ustanovah in programih. kov GCC in Šolskega centra Celje, s pomočjo sponzorjev so tudi zbrali denar za darila, sami nakupili primerna glede na starost otrok in jih po koncu večerje razveselili s prihodom Božička. Večerjo so tudi letos skuhali dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ter Dijaškega doma Celje. In ponudba? Same dobrote! Za predjed solata iz morskih sadežev ali cvetačno-brokolije-va solata, nato dve vrsti juhe, Ravnatelj Gregor Deleja: »Tovrstne dijaške pobude niso le konkreten opomnik starejšim in družbi nasploh, ampak tudi izjemen zgled mladi generaciji, ki je prepogosto preslišana, četudi mnogokrat premore bistveno večjo empatijo in čut za socialne probleme, kot ji to priznavamo in bi se od nje lahko mnogo naučili.« od glavnih jedi pa čebulna bržola s kruhovimi cmoki in pečenka s praženim krompirjem ter za sladico še čokoladna in orehova rezina. In kako so vse to sprejeli povabljeni? Mamice so bile že pred začetkom dogodka ganjene, da so se dijaki sami odločili za tako čudovito gesto, medtem ko so otroci polni pričakovanja čakali, kaj bo prinesel Božiček. Marija Preložnik, ki dela v Materinskem domu Mozirje, je bila prav tako navdušena, saj je bil dogodek tudi priložnost, da se ženske in otroci malo družijo. »Ženske pri nas dobijo zavetje, zaščito in pogovor. Povezane smo, vse delamo skupaj.« Podobno so povedale povabljenke iz celjskega materinskega doma, medtem ko je eden od najmlajših razložil, da čaka Božička in da si je že ogledal, kako veliko miz je pripravljenih. Ko je vse steklo tako, kot so načrtovali, so si dijaki malo oddahnili in večer je minil v prijetnem druženju ob spoznanju, da so spet narisali nasmehe na obraze otrok in mamic. TC, foto: GrupA Nik Skerbiš: »Najbolj pomembno je, ko na koncu vidiš nasmejane ljudi, ki ti stisnejo roko in se zahvalijo. Tega občutka se ne da opisati. Moraš se potruditi in poskrbeti za vso organizacijo, manjkaš od pouka, ampak občutek, da si naredil nekaj dobrega, pretehta vse.« Staro telovadnico so dijaki spremenili v prijeten praznično obarvan prostor. Tudi glasba je pripomogla k prazničnemu vzdušju. REPORTAŽA 35 Z Božičkom v radijskem studiu ... ... in pri smrečici, pod katero so čakala darila. Obiskal nas je Božiček Tradicionalna obdaritev otrok v medijski hiši NT&RC - Brez nastopa pred mikrofonom ne gre Božiček se je med svojo letošnjo potjo po svetu prejšnji četrtek ustavil v uredništvu Novega tednika in Radia Celje ter obdaril otroke zaposlenih in honorarnih sodelavcev naše medijske hiše. Pod jelko se je skrivalo darilo za prav vsakogar, a prej so si ga morali nadebudneži tudi zaslužiti. Del veselega predprazničnega druženja je bila tudi direktorica Anica Šrot Aužner. Otrokom letos za razliko od preteklih let Božička ni bilo treba priklicati, saj jih je ta kar sam slišal v radijskem studiu, kjer so prepevali zimske in božične pesmi ter se preizkušali pred radijskim mikrofonom. Končno so prišla na vrsto tudi darila. Božiček je vsakega poklical k sebi, ga vzel v naročje in mu izročil darilo. Še prej je preveril, če si jih zares zaslužijo. Tisti najmlajši so se že izkazali, če so mu zaupali le svoje ime, pri nekoliko starejši druščini ni šlo brez vprašanj, povezanih z znanjem matematike in angleščine. Radijska voditeljica Andreja Petrovič je po obdarovanju najbolj zgovorne skupaj z Božičkom povabila v studio, kjer so v živo zapeli poslušalcem, Božiček pa jim je zaupal, koliko pisem je prejel ta december in koliko dela ga še čaka v teh dneh. ŠO, foto: SHERPA Darilo je bilo očitno kot naročeno. Darila je prinesel za majhne ... ... in malo večje. 36 REPORTAŽA Prago moraš imeti rad S poti po božičnem »zlatem« mestu - Danes čaščen in nekoč grajan slovenski arhitekt Imel sem srečo, da sem si lahko v življenju ogledal skoraj vse evropske prestolnice. Le po beloruskem Minsku se še nisem potepal. Večkrat me je že kdo vprašal, katera mesta so name naredila najlepši vtis. Najbolj so me prevzeli Carigrad, Berlin in - Praga. Lepotica ob Vltavi. Prvič sem obiskal približno dvajset evropskih prestolnic že kot osemnajstleten jugoslovanski fantič. Z enomesečno, takrat še zgolj mladinsko železniško krožno vozovnico Inter Rail, ki na srečo še vedno obstaja. Ta za Prago v časih železne zavese seveda še ni veljala. Prago sem vseeno večkrat obiskal že v času železne zavese, tudi na precej avanturističen način. Z avto-štopom čez železno zaveso, iz kapitalistične Avstrije v socialistično Češkoslovaško. Z vožnjo »na prst« do mejnega bloka, od tam so mi »avto-štop« priskrbeli kar češki policisti ali vojaki, ki so ustavili enega od potniških avtomobilov, da me je moral vzeti pod streho na »rdečo« stran. Ob železni zavesi so bili postavljeni stražni stolpi, s katerih so bile uperjene na vsakega potnika vojaške puške. Nato sem bil na Češkem ponovno takoj po žametni revoluciji, spremembi režima. Potem dolgo ne več. Kako drugače je bilo za letošnje božične praznike, ko sem potoval v Prago čez av-strijsko-češko mejo po šen-gensko, brez vsakega obmejnega nadzora. Praga je ostala izjemno lepo mesto v vseh državah in režimih, čeprav je bila v času socializma precej siva. Njena arhitektura priča, da je bila že v srednjem veku zelo bogato mesto, katerega meščani so si zato lahko privoščili bogata stavbna pročelja. Izjemno bogata so tudi avstro-ogrska, secesijska. Praga je ostala bogata in arhitekturno bahata še v času Masarykove Češkoslovaške, iz časa socializma pa ni veliko upoštevanja vredne dediščine. Zanimiv primer arhitekture iz tega časa je morda Hotel Jalta na Vaclavskih namestih iz leta 1958, ki je razglašen za kulturni spomenik pod zaščito Unesca. Ta je v bližini mesta, kjer se je leta 1969 sežgal legendarni študent Jan Palach. To je bilo njegovo protestno dejanje zaradi sovjetske zasedbe Češkoslovaške leta 1968, ki je hrepenela po politični pomladi, odjugi. Na Palacha in na še enega podobnega pro-testnika spominja majhna skupna spominska plošča. Hradčani, Vinohrady Med sprehajanjem po Pragi sem se spominjal nekaterih Čehov, ki jih je v zadnjih desetletjih spoznal ves svet. Nekdanje Pražanke Marie Jane Kurbelove iz četrti Smichov, ki jo je pozneje kot ameriško državno sekretarko Madeleine Albright spoznal ves svet. Režiserja »Mozartovega« filma Amadeus Miloša Formana, pa Martine Navratilove, Ivana Lendla, Ivane Trump ... Praga je seveda mesto, ki je s Slovenci tesno povezano. In kako se ne bi med potjo po Hradčanih vedno znova spomnil neponovljivega slovenskega arhitekta Jožefa Plečnika? Nanj spominjajo izjemne stavbe po Ljubljani, Dunaju in Pragi. V letošnjem decembrskem nedeljskem jutru sta bila pred njegovo praško cerkvijo Srca Jezusovega na Vinohradyh (iz leta 1932) parkirana že kar dva slovenska turistična avtobusa. Cerkev je namreč med nedeljsko mašo odprta in ob vsej lepoti Plečnikovega dela občudovanja in slovenskega ponosa nikoli ne zmanjka. Vsak turist v Pragi si seveda ogleda Hradčane in tamkajšnjo Plečnikovo arhitekturno zapuščino. Legendarni pred- Letošnje božično-novoletno vzdušje zlate Prage Praga je zaradi turističnega navala med tistimi (ne)srečnimi mesti, ki se turistov že branijo. Med zadnjimi prazniki je bila na nekaterih glavnih turističnih točkah neznosna gneča. sednik prve češkoslovaške republike Masaryk je namreč Slovencu zaupal preureditev nekdanjega sedeža čeških kraljev v rezidenco predsednika nove republike. V notranjosti stavbe so tako prepoznavni Plečnikovi stebri, na prostem so njegov obelisk, piramida in še marsikaj. Čehi danes prištevajo Slovenca med svoje največje arhitekte, čeprav je bil Plečnik v Pragi hudo razočaran. Njegovim posegom na Hradčanih in Vinohradyh je namreč del javnosti med njegovim ustvarjanjem hudo nasprotoval. Niti peticija krožka čeških domoljubnih žena ni manjkala. Na (tudi) Plečnikovih Hradčanih še vedno visi predsedniška zastava, ki pa so jo nevsakdanji protestniki nekoč za nekaj ur že odstranili ... Namesto nje so z droga na vrhu strehe visele in obiskovalce v smeh spravljale rdeče spodnje »gate«. Slovence in Čehe nasploh vežejo zelo močne vezi, ki imajo korenine v nekdanji skupni veliki avstrijski državi. V Pragi sta delovala že skladatelj Jakob Petelin Gallus in jezikoslovec Matija Murko, ki je tam našel celo svoj zadnji dom. V Pragi sem se vozil po Resljevi ulici, imenovani po izumitelju ladijskega vijaka Jožefu Resllu, ki je deloval na Slovenskem. Legendarni slovenski film Vesna je ustvaril Čeh František Čap in še bi lahko naštevali. Čehi so nas prehiteli V Pragi se seveda ni težko sporazumeti tudi brez znanja tujih jezikov. Le nekoliko pozorneje je treba brati ali poslušati in kmalu ti je jasno, da te Čehi ne bodo mogli »prodati«. Oboji, Slovenci in Čehi, uporabljamo iste ali podobne besede, ki vseeno lahko pomenijo v drugem jeziku nekaj čisto drugega. Spomnim se nastopa češkega pevskega zbora v Sloveniji, ki nam je zapel pesem o vetru, ki »fouka«. Ubogi češki gosti seveda niso vedeli, zakaj se jim nasmiha skoraj vsa slovenska dvorana. In če bi Slovenci Čehom zapeli pesem Veter piha, bi se krohota-li Čehi. Beseda pihati namreč v češčini pomeni točno to, na kar smo v slovenski dvorani pohujšljivo pomislili ob pesmi o vetru, ki »fouka« ... Kar dva češka trenerja slovenskih smučark sta pripovedovala, v kako hudi zadregi sta bila, ko sta jim - v enem ali drugem jeziku - omenjala gibanje vetra. No, Čehi imajo tudi zelo zgovoren izraz za žensko, ki lovi bogate moške ... to je »zlatokopka«. In Slovenci se s Čehi zelo radi primerjamo tudi po gospodarski plati. Pri tem smo žal vedno bolj slabe volje in to že kar nekaj let. V stari Avstriji je bila Češka njena najbogatejša pokrajina, Masarykova republika je bila evropski pojem uspešnosti in demokratičnosti, nato je šlo vse navzdol. Slovenci smo se v primerjavi z revnimi Čehi v času socializma počutili precej bogatejše in nova Češka je imela leta 1991 bistveno slabšo gospodarsko osnovo kot naša nova država. Še leta 1995 smo imeli Slovenci skoraj dvakrat višji BDP na prebivalca kot Čehi. V zadnjih letih so Čehi Slovence po BDP in kupni moči po uradnih podatkih že prehiteli. In Češka ima letos komaj dveodstotno brezposelnost, najnižjo v Evropski uniji. Le kaj je narobe s Slovenijo? BRANE JERANKO Božično-novoletni trg Vaclavske namesti Praga na tisoč in en način, skozi slikarjev pogled KULINARIKA 37 Jajčni liker EVINA,, KUH'NA Sprehod med trgovskimi policami Za pripravo jajčnega likerja sem v nakupovalno košarico položila sladkor v prahu in navadni sladkor, mleko, smetano za stepanje, vodko in jajca. Rumenjaki in beljaki Za pripravo jajčnega likerja sem potrebovala štiri jajca. Najprej sem ločila rumenjake od beljakov. Tako eno kot druge sem vlila v posodi, v katerih lahko uporabljam mešalnik. Nato se je delo nadaljevalo na »dveh frontah«. Rumenjaki Štirim rumenjakom sem dodala 80 gramov sladkorja v prahu in sestavini mešala, dokler se sladkor ni popolnoma stopil. V kozico sem nato dodala 2,5 decilitra sladke smetane in 4 decilitre mleka. Vse sestavine sem ponovno dobro premešala, nato sem kozico postavila na štedilnik. Vsebino sem segrevala pri nizki temperaturi in jo tako postopoma »pripeljala« do vretja. Takoj ko je vsebina malo zavrela, sem kozico odstavila. Mlečni punč z drugačno vsebino Če že ne na smučiščih, lahko vsako leto v času božiča v ameriških filmih vidimo množice ljudi, ki uživajo v jajčnem likerju. Napitek sicer vedno bolj »prodira« v Evropo, kjer se skriva tudi za nekaterimi drugimi imeni. Jajčni liker (eggnog), znan tudi kot mlečni punč ali jajčni mlečni punč, tradicionalno v času božiča uživajo v Kanadi in Združenih državah Amerike. Napitek se je v več različicah močno razširil tudi čez lužo. Tako ga v trgovinah v Avstriji najdemo na trgovskih policah, medtem ko na italijanskih smučiščih strežejo njegovega brata bombardina. Bonbardino je sicer jajčni liker z brendijem, postrežen še topel, največkrat z dodatkom smetane. Ne glede na praznični ali popraznični čas je napitek primeren predvsem za mrzle dni, ki se jih v tej zimski sezoni še nismo rešili. Tokrat sem torej preizkusila domač jajčni liker. Čeprav se mi je zaradi količine jajc upiral že med pripravo, lahko rečem, da je bil rezultat presenetljiv. Kljub temu ostajam zvesta čokoladni različici likerja, nekaj mojih gostov pa je jajčni vendarle navdušil. Ker za pripravo ni treba veliko sestavin ali veliko časa, priporočam, da tvegate in ga preizkusite. OCENA Ko sem končala oba postopka, sem sneg postopno ročno vmešala v kozico z rumenjaki. Uporabila sem približno polovico snega, vendar lahko količino prilagodimo temu, kako gost liker želimo imeti. Priprava približno 15 minut Okus boljši, kot sem si ga predstavljala i Mlačen liker sem postregla v steklenem kozarcu. Na liker sem dodala še malo stepene smetane in čokolade v prahu Jajčni liker ni pravi, če mu ne dodamo alkohola. Najprej sem dodala dva decilitra vodke, kot je narekoval recept. Po okusu sem naknadno dodala še nekaj kapljic drugega žganja. 38 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Zadnji čas za prijave za sodelovanje v projektu, ki vodi k izgubi teže V tokratni številki Novega tednika je objavljena zadnja prijavnica za Akademijo zdravega življenja, v kateri bo skupina prijavljenih v treh mesecih izgubljala odvečno težo pod vodstvom 24alife, najboljših strokovnjakov s področja zdravega življenja. Ne pozabite, da gre za vrhunsko ekipo ljudi, ki sodelujejo s športniki, ki so prejemniki olimpijskih medalj, in za parterje svetovno znane Mayo klinike. Samo do konca decembra je namreč še čas, da se prijavite za projekt. Januarja bomo s prijavljenimi opravili strokovni pogovor in izbrali do petnajst udeležencev, ki bodo svoje življenje začeli spreminjati februarja. Projekt bo trajal do konca aprila. Do takrat se boste udeleženci in naši bralci prepričali, da ponujamo - ne le v Sloveniji, ampak tudi na svetu - najboljši način izgube teže. Vadba bo postala vaš nepogrešljiv del življenja Svetovno najbolj priznane metode bodo prinesle uspehe in znanje slehernemu v akademiji trener na to ljudi ne opozori. Zato je velik plus akademije, da bosta vaje Katja in Matevž pripravila tako, da bodo varne in da sodelujoči ne bodo imeli kasnejših poškodb. In to jasno povesta. Na takšen način jim bosta ponudila trenutno medicinsko in znanstveno najbolj varen način izgube teže v svetu. SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA Kineziologa Katja Plaskan in Matevž Klevže. Cilj ni shujšati na hitro, ampak se naučiti, kako tudi po projektu na pravilen način nadaljevati zdrav način življenja. Takrat teža ne bo več problem. Vse, kar je na hitro, je šok za telo, ki ga človek lahko plačuje dolgo časa. Zato v Akademiji zdravega življenja obljubljamo, da vas bomo na pravilen in zdrav način pripeljali do cilja. Cilj Akademije zdravega življenja ne bo le izguba odvečne teže, ampak tudi, da bosta telesna aktivnost in vadba postali del življenja vseh udeležencev, ki bodo sodelovali v projektu. Da bo točno tako, zagotavljata kineziologa Katja Plaskan in Matevž Klevže, ki bosta sodelujoče vodila skozi vadbo. Z njimi bosta trenirala in poskrbela, da bo vadba varna ter prilagojena zdravstvenem stanju vsakogar v projektu. Bistvo vadbe ob izgubi odvečne teže ni v tem, da je vadba naporna in da posameznik med njo trpi, pravi kineziologinja Katja Plaskan. »Sodelujoči ne bodo razmišljali o tem, da morajo teči, vaditi ali hoditi v hrib samo zato, da bodo dosegli cilj. Naučili jih bomo, da bodo v aktivnostih uživali. Torej da ne bodo prostega časa preživljali samo ob kavi-cah, ampak da bodo druženje s prijatelji preživeli aktivno in predvsem zdravo. Vse to bo postalo njihov vsakdan.« Trenirali bodo varno Treniranja na »polno« ne bo. Ker takšen način »hujšanja« ni zdrav in ne obrodi sadov oziroma kasneje povzroči, da se kilogrami povrnejo. »Vadba, ki jo bomo sestavili za akademijo, bo v veliki meri prilagojena posamezniku glede na zdravstveno stanje, starost, težo in sposobnost,« pravi kineziolog Matevž Klevže. Ves čas bosta Katja in Matevž skrbela, da bodo vsi vaje izvajali pravilno. In to je bistvo. Kajti postopnost in pravilna izvedba sta pomembni še posebej v začetku projekta. Plaskanova opozarja na zadevo, na katero v akcijah hujšanja pogosto ljudje pozabijo. Posledice prehudega tempa v začetku hujšanja se pokažejo šele čez čas kot različne poškodbe. In takrat se posameznik sploh ne zaveda, da je do poškodb prišlo ravno zaradi hudega treninga in vadbe na začetku hujšanja. In nesporno je, da danes marsikateri Vaje, ki jih bodo izvajali v akade-ne bodo vedno enake. Sestavljene bodo različno, tudi zabavno, saj želimo z ekipo 24alife ljudem spremeniti pogled na izgubo teže. Postajali bodo »fit«, pri čemer ne bodo samo »hujšali«. In to znanje jim bo ostalo za vse življenje. Akademija zdravega živ šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ KUPON Ime in priimek: Naslov: Starost, višina (cm), teža (kg): Izobrazba: Ali imate kakšne zdravstvene težave? DA NE Obkrožite: a) sem naročnik b) sem občasni bralec Novega tednika X Prijavite se ZDAJ! Vaša telesna preobrazba bo trajala od februarja do konca aprila 2018. V tem času boste z vrhunskimi strokov + trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo, + obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji, + spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade, + ves čas bodo strokovnjaki spremljali vaše zdravstveno stanje! Bodite del zmagovalne ekipe! Izpolnjen kupon pošljite do konca decembra na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skia d no z veljavni m Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Vajo bo »vodil« tudi srčni utrip Akademija bo sodelujočim ponudila prvovrstno novost v svetu. Posebno mobilno oziroma spletno aplikacijo, ki bo vse vodila tudi skozi pravilno izvedbo vaj. Zaenkrat lahko izdamo le toliko, da bodo skupinske vadbe v fitnesu izgledale tako, da bo vsak posameznik imel svojo napravo za merjenje srčnega utripa in da bodo vadili tako, da bodo ves čas imeli na steni projiciran svoj srčni utrip. Vadbe bodo prilagojene vsakemu posamezniku glede na njegovo zdravstveno stanje. Prikaz jim bo omogočal spremljanje utripa, ki jim bo vodilo oziroma pokazatelj, v kakšni »coni« utripa je varno vaditi glede na stanje in glede na izgubo teže, ki jo želijo doseči. Enako bodo delali tudi doma, kjer jih bo ves čas vodila aplikacija. Poleg tega bo sleherni od njih obravnavan individualno glede na spol, starost, težo, zdravstveno stanje. To bo pomembno zato, ker bo med prijavljenimi zagotovo tudi kdo, k i ima kakšna specifična obolenja in mora biti še toliko bolj strokovno nadzorovan. Akademija zdravega življenja bo prinesla še eno novost, s katero bomo dodatno okrepili motivacijo vseh, ki bodo v njej sodelovali. O tem bomo več poročali januarja. ŽIVALSKI SVET 39 Pasja šola za drugačne »Če ljudje silijo v tiste pse, ki izgledajo bolj prijazni, je lahko tudi teža- Brini Pungerčič so izziv zahtevne pasme, kjer je šolanje prilagojeno vsakemu psu posebej va.« »Pri nas imamo radi drugačne: trmaste, hipe-raktivne, svojeglave, kvazi nevarne - pse in lastnike,« je Brina Pungerčič zapisala na prvi strani spletne strani svoje pasje šole Šavs. Ime je namenoma provokativno, saj se Brina ne ukvarja le z vzgojo, ampak tudi s prevzgojo tako imenovanih težavnih pasem. A kot pravi: »Problematičnih oziroma nevarnih pasem ni, so samo bolj in manj zahtevne!« In če znamo z njimi pravilno delati, ne bomo imeli težav, kar dokazuje tudi s svojima kosmatincema, z dobermanko Sago in z argentinsko dogo Nemom. Šoli sta sicer v Ljubljani in Postojni, a ker Brina izvira iz naših krajev, razmišlja tudi o celjski enoti. Že kot otrok si je želela psa, a ker je družina živela v bloku, ji starši te želje niso izpolnili, dokler se niso preselili v hišo. Zlati prinašalec, ki ga je dobila, je ob odhodu v Ljubljano ostal doma, sama pa si je, ko je začela delati, kupila svojo prvo dobermanko. »Veliko ljudi je mislilo, da sem malo nora, da sem si izbrala to pasmo. Bilo »Veliko ljudi kupuje psa, ki jim je všeč po videzu ali jim predstavlja statusni simbol, ob čemer ne pomislijo, kaj to pomeni.« »Posvajanje iz zavetišč in tujine je zelo plemenito, a se je treba zavedati, da imajo psi slabe izkušnje in vedenjske težave. Lastnik mora biti pripravljen na časovno in finančno angažiranje. Teh primerov imam kar veliko, a ljudje so zelo predani svojim psom.« mi je jasno, da je treba vedeti, kaj moraš delati z njo. To je pes, ki mora delati.« Z njo je opravila tečaj za reševalnega psa. Počasi si je pri tem delu nabrala toliko znanja, da je začela učiti še druge, pred tremi leti je to začela delati profesionalno v svoji pasji šoli. Za dobermanko še argentinska doga Poleg dobermanke Sage, ki je nasledila prvo psičko te pasme, ima Brina še argentinsko dogo z imenom Nemo. Oba psa sta usposobljena za reševanje, le da je bilo pri Nemu šolanje nekoliko zahtevnejše, saj je to lovski pes, zelo zaščitniški, ki to plat hitro pokaže, če čuti, da bi lahko lastnico kdo ogrožal. »Veliko je bilo treba delati, da sva to rešila. Naučila sem se, da je s temi pasmami treba delati malo drugače in da lahko te moje izkušnje pridejo prav tudi drugim. Moja psa sta moja največja učitelja,« pravi Brina. Na začetku je imela v šoli veliko psov pasme pitbull, stafford ..., ki so jim v drugih pasjih šolah rekli, da se jih ne da šolati ali da so nevarni. »Nič od tega ni res, ti psi pač niso dojemljivi za povsem običajne metode,« opozarja Brina Pungerčič, ki se posveti vsakemu psu in lastniku posebej. Šele potem ko se naučita osnov, lahko gresta v skupino in urbano okolje, da se naučita dobro delovati v vseh okoliščinah. Brez strahu Že pri običajnem šolanju psov je Brinin pristop malo drugačen kot pri večini pasjih šol, kar še toliko bolj velja za program odpravljanja vedenjskih težav. »Večinoma gre za agresijo in skoraj vsa izvira iz strahu. Mogoče so za to krive slabe vzrejne prakse ali so psi slabo soci-alizirani. S to prevzgojo se ukvarja več ljudi v Sloveniji, marsikdo z metodo korekcije, kar pomeni, da je pes kaznovan, če pokaže agresijo. Jaz delam to s pozitivnim pogojevanjem, pes tisto, česar ga je strah, poveže s prijetno izkušnjo in se tega postopoma neha bati.« Takšen način prevzgoje sicer zahteva več časa, dolgoročno pa je bolj učinkovit, meni sogovornica. »Če agresijo odpravljajo z negativnimi izkušnjami, ni psa nič manj strah, le da si tega ne upa pokazati. Takšen pes je tempirana bomba, ko se bo znašel v brezizhodni situaciji, bo lahko ugriznil.« Ali so tudi psi, pri katerih se ne da popraviti napak? »Večino stvari da urediti,« meni sogovornica. Ko gre za težavnejše primere, mora biti lastnik previden tudi po prevzgoji, se pa da psa pripraviti do te mere, da normalno deluje v družbi. »Večkrat je večja težava v tem, da so lastniki nedosledni, kot to, da se psa ne bi dalo prevzgojiti. Nekatere vedenjske težave se razvijejo celo iz napačnega vedenja latnikov. Če jim razložim, kaj delajo narobe, in se potrudijo to spremeniti, so težave hitro rešene.« Znate »brati« svojega psa? Od psov, s katerimi se je doslej ukvarjala, je ni še nihče ugriznil, se je pa enkrat ustrašila psice, ki se je pripravljala na napad. A na srečo jo je znala umiriti. »Treba je znati >brati< psa in prilagoditi svoje odzive. Če se pes ne počuti ogroženo, ne bo napadel. Ljudje večinoma ne vedo, kdaj je psa strah, kdaj je vznemirjen, kdaj mu deluje obrambni nagon. Zato morajo biti psi tako socializi-rani, da ni teh reakcij. Njegovo razpoloženje mora znati la- »Ko sem bila majhna, je veljalo, da je za psa treba imeti hišo z vrtom. Zdaj vemo, da to ni res, psi potrebujejo stik s svojim človekom in jim vrt ne pomeni veliko.« stnik prebrati iz govorice telesa. To predstavlja velik dela našega šolanja, saj jih veliko ne zna >brati< svojega psa.« Ko sama pogleda svojega Nema, ve, kdaj ima dovolj družbe -ko začne zehati, se oblizova-ti, obračati stran. Če tega tisti okrog njega ne vidijo, zarenči. »To je tako kot pri ljudeh. Če imamo slab dan, nismo družabni, in če še kar silijo v nas, jih verjetno naderemo.« Večina pasjih šol je po njenem mnenju bolj usmerjena v navajanje psa na ubogljivost in ne toliko v vzgojo. »Poslušen pes še ni dobro vzgojen. Za vsakodnevno življenje je slednje bolj pomembno, kot da hodi ob nogi in da sede na ukaz. Poznam primere, ko je pes lastnika na poligonu ubogal, doma pa ne.« Ne le videz Veliko težav izhaja tudi iz tega, da si ljudje nabavijo psa zgolj na osnovi njegovega videza. Tistih, ki prej vprašajo za nasvet, je najbolj vesela. »Včasih ugotovimo, da pasma, ki jo nekdo želi, »Najpomembnejše je, da psa ne tlačimo v kalup. Vsak je drugačen in kmalu pokaže, ali običajne metode zanj delujejo ali ne. Pri prevzgojah je sploh treba razmišljati izven znanih okvirov.« ni primerna. Treba je ugotoviti, koliko gibanja potrebuje pes in ali se to ujema z našim načinom življenja. Nekateri potrebujejo veliko gibanja, to so športne pasme. Delovnim pasmam, kot so belgijski ovčar, delovni nemški ovčar ali doberman, gibanje ni dovolj, lastnik se mora ukvarjati s kakšno kinološko disciplino, sicer je psom dolgčas in razvijejo neželeno vedenje. Pomembni so tudi velikost, dolžina dlake, zdravstveno stanje, ker to potegne za seboj stroške veterinarja ...« opozarja Brina Pungerčič. »Če ne posvojimo psa iz zavetišča, se je najbolje odločiti za pasemskega, a je treba gledati, da je rejec odgovoren.« Sama je dobermanko kupila na Danskem in na njo čakala kar pet let, saj je želela ka-rakterno stabilno psičko, ki v vseh okoliščinah ostane mirna. S svojim znanjem je tako Brina Pungerčič pomagala že mnogim. »Ljudje so hvaležni, ko vidijo napredek, kjer ga prej ni bilo. Na ta način spleteš tudi prijateljske vezi, saj smo si ljubitelji psov podobni. Tisti, ki psa nimajo, tega ne razumejo,« pravi sogovornica, ki ima srečo, da je lahko združila ljubezen do psov in svoje delo. TATJANA CVIRN Foto: KARMEN JESENKO 40 PODLISTEK / BUKVARNA Slovenski pesniki in pisatelji: Božič na Slovenskem Čas polnjenja baterij V božičnem času vsako leto rad prebiram knjigo Božič na Slovenskem, nekakšno božično čitanko. Knjiga je izšla davnega leta 1989, ko smo ta praznik praznovali na drugačen način. Tudi na »predpotrošniški«, še »neame-rikaniziran« način. Kolikor se spominjam, so takrat za predbožične adventne vence, ki krasijo danes tako rekoč vsako ped slovenske zemlje, vedeli le obiskovalci cerkva, kjer so venci viseli. V knjigi Božič na Slovenskem so literarna dela nekaterih najpomembnejših slovenskih pisateljev in pesnikov, ki jih je navdihnil ta čisto poseben praznik. Seveda me zanima, kaj so o božiču in ljudeh v tem času razmišljali in pisali Ivan Cankar, Oton Župančič, Fran Levstik, Janez Trdina, Josip Stritar, Anton Aškerc, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Mile Klopčič, Alojz Gradnik, Srečko Kosovel, Anton Novačan in še mnogi drugi. »Za neverujoče je 25. december praznik sredi zime. Ljudje počivajo po jesenskem delu in doživljajo toploto družinske skupnosti. To vlogo ima božič tudi za kristjane, čeprav ne smejo ostati le pri tem,« je leta 1989 v uvodu knjige razmišljal Anton Strle. »Trpljenje je praznovalo velik praznik upanja in zmagoslavja; utolaženi so bili, ki so izpregledali, da vodi čez Kalvarij o cesta v veselo večnost,« je opisal Ivan Cankar božič deklic v otroški bolnišnici, in sicer v svojem delu Hiša Marije Pomočnice. »Zvonjenje plava nad Ljubljano/in nad zvonjenjem plava duh blodeč; /zanj jaslic ni, zanj ni pastirčkov,/zanj ni na smrečici prižganih sveč,« je zapisal v pesmi Na sveti večer Oton Župančič. In kako je božično vzdušje opisoval pisatelj France Bevk? »V človeka se naseli svečanost, vseodpuščajoča ljubezen in mir,« je zapisal. »V duhu se vidim doma. Večer je, sveti večer; vse tiho, zdaj zapojo zvonovi,« je opisal doživetje večera posebnega vzdušja Dunajčan Josip Stritar. Slovenski pisatelji so božične praznike doživljali na različne načine, Ludvik Zorzut jih je v času prve svetovne vojne kot begunec v Italiji. »Sveti večer, a družine še brez očetov, brez sinov, brez bratov. Družina je ena sama - begunska,« je opisal. Božič je seveda veliko več kot le praznik rojstva Božjega sina in praznik potrošništva. Kot takšnega so ga doživljali tudi velikani svetovne literature, kot so Maupassant, Verlaine, Andersen, Dickens, Goethe, Dostojevski, Maksim Gorki, Tolstoj, Anton Čehov, Pearl S. Buck in še množica drugih. Za nas je seveda najpomembnejše slovensko doživljanje božiča. Slovenci praznujemo božične praznike seveda čisto po svoje, s svojimi starodavnimi običaji. Jože Dolenc tako omenja v knjigi prastar običaj kropljenja in kajenja na sveti večer, ki naj varuje domove pred različnimi nesrečami. »Ponekod postavijo na mizo blagoslovljeno svečo, ki gori celo noč, drugod pustijo goreti na oknu vsaj navadno luč,« je zapisal Dolenc. Te običaje sem opazoval še pred nekaj leti celo v svoji najbližji okolici, v središču Celja, med posameznimi najstarejšimi priseljenci s podeželja. BJ ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Pozdrav iz Rogaške Slatine Slatinski založniki Najstarejše razglednice so izdajali in tiskali v tujini, predvsem na Dunaju, v Gradcu, Tübingenu, Mün-chnu. Kasneje so se začeli vedno pogosteje pojavljati lokalni založniki. Med založniki zasledimo imena tedanjih slatinskih trgovcev, lastnikov vil, hotelov in gostiln: Olga Stoinschegg (Vila Stoinschegg), August Stoinschegg (Hotel Stoinschegg), Regina Čonč (Vila Čonč), Priska Löschnigg (Hotel Evropa), Franc Ogrižek (gostilničar pri sv. Križu), Juri Gajšek (čevljarski lokal). Zlata doba razglednic Pošiljanje razglednic je med ljudmi kmalu postalo tako zelo priljubljeno, da se je okoli leta 1900 uveljavil izraz »zlata doba razglednic«. Po letu 1915 se je pošiljanje - posledično pa tudi produkcija razglednic - nekoliko umirilo. S poštnih žigov lahko razberemo, da so razglednice iz Rogaške Slatine potovale po vsej Evropi. Leta 1904 so v Avstro-Ogr-ski uvedli novo obliko razglednice, kakršno uporabljamo še dandanes. Naslovno stran razglednice so razmejili na dva dela - prostor za naslov in prostor za pisna sporočila pošiljatelja. Tako je na zadnji strani pošiljatelj na desni strani napisal naslov, na levi pa dodal svoje sporočilo (ustni vir: Karlin, 2016). Razglednica Rohitsch - Sauerbrunn. Kurpark. Poslana leta 1910. Rohitscii-Sauerbrunn Razglednica Gruss aus Rohitsch - Sauerbrunn. Bahnhof. Poslana leta 1908. Kmalu so ljudje spoznali tudi zgodovinsko sporočilo slikovnega dela in začeli zbirati razglednice. Ustanavljati so začeli razna zbirateljska društva in okoli 1900 je bilo zbiranje razglednic že zelo razširjeno, možno je bilo dobiti tudi albume za shranjevanje. MAJA MOHORIČ Knjižnica Rogaška Slatina Se nadaljuje ... www.kamra.si kamra ALBUM S CELJSKEGA Peter Simoniti, legendarni celjski dedek Mraz Obdaritev otrok zaposlenih v Stanovanjskem podjetju Celje, 1970/71 Peter Simoniti (1930-) se je več kot štiri desetletja v drugi polovici 20. stoletja zapisoval v spomin kot dobri mož dedek Mraz mnogih generacij otrok in njihovih staršev širšega celjskega območja, Savinjske, a tudi na Koroškem ter Kozjanskem. Kot ljubiteljski gledališki igralec, najprej kot član Delavskega odra, kasneje štorske-ga gledališča in Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje, je otroke razveseljeval v mnogih vrtcih, šolah in podjetjih. Oblikoval je originalen lik dobrega moža, ki je »oznanjal« mir in razumevanje med ljudmi, učil ljubezni in medsebojnega spoštovanja med otroki in starši, vzgojiteljicami in učiteljicami, a tudi pravega odnosa do narave . To je bil dedek Mraz, ki otrokom ni samo prinašal daril, temveč se je z njimi igral, si zanje vzel čas, pel in plesal, z njimi jedel in šel z njimi tudi spat ter se z njimi prebujal . Za vse je poustvaril predvsem nepozabno notranje doživetje »dobrega in lepega«. A je bil kot takšen »dobri mož« za takratno aktualno družbeno-politično obdobje za nekatere »varuhe družbene doktrine« premalo v skla- du z duhom tedanjega časa. O njegovem neprimernem predstavljanju lika »dobrega moža« je razpravljala vrsta celjskih družbeno-političnih organizacij, ki so enoglasno zahtevale, da Peter Simoniti ne sme biti več dedek Mraz. A takratna vodstva celjskih Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. vrtcev, predvsem Anice Čer-nejeve in Tončke Čečeve, ter mnogih osnovnih šol se niso ozirala na politični ultimat in so mu še naprej na široko odpirala vrata, a tudi okna, skozi katera je vstopal k otrokom, ki so ga nestrpno pričakovali. Foto: Viktor Berk Fotografijo prispevala: Vida Škedelj Besedilo: Srečko Maček Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 41 Srečanje v vesolju in pogovor s kozmonavtom Na I. gimnaziji v Celju so konec novembra in v začetku decembra pripravili dve »srečanji v vesolju«. Naša gimnazija je namreč maja 2017 tudi uradno podpisala sporazum o sodelovanju z licejem Jurija Gagarina v Ščjolkovu, ki je s Celjem pobrateno mesto. Projekt je potekal v okviru praznovanja 60. obletnice izstrelitve prvega umetnega zemeljskega satelita. Prvi umetni satelit Zemlje je bil namreč dogodek, ki je odprl vesoljsko dobo človeštva in je imel velik pomen za ves svet. Koordinatorici obeh srečanj sta bili Olga Kroškina (Ščjol-kovo) in Olga Viktorovna Sto-jan (Celje). Prvi del srečanja je bil namenjen likovnem ustvarjanju. S pomočjo telemosta sta sodelovala I. gimnazija v Celju in MBOU Licej №14 J. A. Gagarina. Udeleženci delavnice so spoznali predvidevanje vesolja v slikah ruskih avantgardnih umetnikov in videli vesolje skozi oči kozmonav-tov: umetnikov Alekseja Leonova, Vladimirja Džanibekova in Alana Bina. S svojimi rokami so ustvarili veliki pok, svoje edinstveno vesolje in prižgali zvezde. Nato so vesoljsko ladjo poslali v neznano galaksijo, kjer jih je pri skrivnostnem rdečem planetu čakalo srečanje z njegovimi prebivalci. Delavnica, ki je trajala 60 minut, se je končala z ustvarjanjem slikovite slike predvidevanja, vsak udeleženec pa je na dlani držal svoj kozmos. »Kot bi viseli z glavo navzdol!« Drugi del srečanja, kjer so ponovno vzpostavili telemost med zgoraj omenjenima šolama, je bil še posebej zanimiv, saj so se dijaki in učenci v živo pogovarjali s kozmonavtom Evgenijem Igorevičem Tarelki-nom, bivšim dijakom liceja v Ščjolkovu, herojem Ruske federacije, ki je na mednarodni vesoljski postaji delal več kot pol leta. Udeleženci so tako izvedeli ogromno novega o zelo aktualnih temah, povezanih z vesoljsko tehniko, delom in življenjem v vesolju. Zanimalo jih je, kakšni so občutki v ve- solju. »Kot bi viseli z drevesa z glavo navzdol. Vsa kri gre namreč v glavo,« jim je pojasnil Tarelkin. Tudi zaradi tega so kozmonavti, ki se javljajo preko video medija v svojo bazo, videti zabuhli. Telo se mora namreč prilagoditi čisto drugemu okolju: eden od problemov je izguba kalcija, kosti zaradi tega postajajo manj čvrste. Da bi to čim bolj preprečili, kozmonavti veliko telovadijo in imajo prilagojeno prehrano. Ker so izpostavljeni sevanju, se jim odsvetuje načrtovanje družine še dve leti po misiji. Kako strašljiv je vzlet? Sogovornik je povedal, da ga ni bilo strah, saj je takrat že vedel, da ga ne morejo več zamenjati. Tudi do tega namreč lahko pride. Če vas je zamikalo, da bi se tudi sami kdaj odpravili v vesolje, imate za zdaj dve možnosti: lahko se izučite za kozmonavta (šolanje traja deset let), lahko pa postanete vesoljski turist. Za tovrsten komercialni sprehod po vesolju, ki traja teden dni, je treba plačati 40 milijonov dolarjev. Usposabljanje za takšen izlet traja leto dni. Organizatorji drugega dela srečanja (okrogla miza s koz-monavtom) so bili MBOU Li-cej №14 J. A. Gagarina, I. gimnazija v Celju, MKU ŠČMR Informacijski center in ANO Pot dobrote. Voditeljica pogovora v ruščini je bila naša nekdanja dijakinja Valerija Koval. Cilji tega zanimivega in poučnega vesoljskega srečanja so bili vesoljsko izobraževanje in obveščanje otrok, motivira-nje mladih, da izberejo poklic, povezan z vesoljsko znanostjo in tehnologijo, ter razvoj sodelovanja med pobratenima mestoma Ščjolkovo in Celje. Ruščino se naši dijaki kot tretji tuji jezik učijo že vrsto let. Zelo dejavni so tudi na področju kulture. Pred kratkim so sodelovali na tradicionalni ruski čajanki Poezija iz samo-varja - v družbi s Sergejem A. Jeseninom, ki jo je v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje in Društvom Slovenija-Rusija organizirala Gimnazija Celje - Center. NP Obisk v Slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani Četrtošolci Osnovne šole Vransko-Tabor smo v petek, 15. decembra, obiskali Slovenski šolski muzej v Ljubljani, kjer smo si ogledali razstavo razvoja šolstva na Slovenskem in se udeležili učne ure lepopisa. Spremljali sta nas učiteljici Simona Jan in Danijela Jeršič, ki sta skupaj z nami sedli v šolske klopi in se spremenili v učenki. Zelo stroga učiteljica nas je vodila skozi učno uro lepopisja, pri čemer uporabljala stroge učne metode in tudi kazni. Naši vtisi: Izvedeli smo veliko novih reči. Spoznali smo, da so morali biti učenci nekoč zelo pridni. Zelo všeč so nama bili učna ura, najina malica, vodička, kazni in nalivniki, s katerimi smo pisali. Po ogledu smo se odpravili še v središče Ljubljane, ki je zelo lepo okrašen z lučkami. Ko smo prispeli na avtobus, sva postala zelo izmučena. Doma so nas bili starši zelo veseli. Marina Mastnak in Urban Cesnik Strah me je bilo pri pouku. A kljub temu mi je bilo zanimivo, saj sem spoznala, da so bili včasih učitelji bolj hudi. Viktorja Zoja Vertovšek V muzeju nama je bilo lepo, zanimivo in poučno. Naučila sva se lepopisa. Po ogledu smo šli na sprehod po okrašeni Ljubljani, kjer smo videli veliko lučk v obliki planetov. Tjaš Ropas in Andraž Pihlar Nama je bil v muzeju všeč pouk in ko smo si ogledali razstavo nagačenih žvali. Zelo zanimivo je bilo, ko smo videli človeške možgane. Julijan Hrastnik in Matevž Kovačič V muzeju mi je bila najbolj všeč uniforma vojaka. Nista mi bila všeč pouk in zelo stroga učiteljica. Zelo lepa je bila praznično okrašena Ljubljana. Aljaž Jelen Prvo mesto na nagradnem natečaju Boštjan Krošelj, študent magistrskega študijskega programa na Fakulteti za energetiko Univerze Maribor, je v močni konkurenci 57 prijavljenih raziskovalnih nalog osvojil prvo mesto in denarno nagrado na natečaju Trajnostne energije, ki ga prireja podjetje Borzen. Na natečaju so sodelovali študenti slovenskih fakultet, ki imajo status študenta visokošolskega strokovnega študijskega programa ali univerzitetnega študijskega programa (1. bolonjska stopnja) ali magistrskega študijskega programa (2. bolonjska stopnja). Borzen, slovenski operater trga z elektriko, je z letošnjim natečajem za študente želel spodbuditi večje zavedanje o pomembnosti energetske prenove stavb pri mlajši populaciji ter predvsem vzpostaviti most med znanstveno-raziskovalnim potencialom študentov in aktualnimi dilemami energetske učinkovitosti. Boštjan Krošelj je raziskovalno nalogo pripravil na študijskem primeru Srednje šole Jesenice. Šola potrebuje celovito energetsko prenovo in so jo na Borzenu izbrali v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Boštjan Krošelj je diplomiral na 1. stopnji študija pod mentorstvom profesorja dr. Zdravka Praunseisa v Laboratoriju za energetski menedžment in inženiring s področja energetske prenove stavb in si na ta način pridobil pomembna teoretična ter praktična znanja, ki jih je znal koristno uporabiti pri razpisani raziskovalni nalogi. V predtekmovanju je bila Boštjanova raziskovalna naloga uvrščena med 17 posebej obravnavanih raziskovalnih nalog, v finalnem delu tekmovanja pa se je uvrstila med prve tri. V glavnem delu tekmovanja sta sledila predstavitev in zagovor raziskovalne naloge pred strokovno komisijo, ki je našemu študentu prinesla 1. mesto in denarno nagrado. Rezultati natečaja so bili predstavljeni na svečanem in javnem dogodku podelitve nagrad, ki je bila 8. decembra 2017 na Gospodarski zbornici Slovenije. V obrazložitvi podeljene 1. nagrade je med drugim tudi zapisano: »V nalogi je uporabljen inovativen pristop, ki vodi do praktičnih rešitev s celovito izdelano energetsko izkaznico, kar pri ostalih raziskovalnih nalogah ni bilo zaznano.« Drugo in tretje mesto sta osvojila študentka in študent Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. SN 42 BRALCI POROČEVALCI Devetdeset let Štefke Amon V soboto, 2. decembra, je v krogu družine, sorodnikov, sosedov in znancev praznovala 90. rojstni dan Štefka Amon iz Dobležič. Najprej je bila v počastitev jubileja sveta maša v cerkvi Svete trojice v Dobležičah, ki sta jo darovala domači župnik Jože Hribernik in slivniški župnik Marko Šraml, ki ji je tudi izrekel nekaj toplih besed. Po maši se je druženje nadaljevalo na kmečkem turizmu Škorc v Veračah. Tam so ji domači pripravili kulturni program Za dobro voljo sta poskrbela harmonikar Viki Novak iz Paridola ter klarinetist Denis Lenart iz Slivnice pri Celju. Vmes je kakšno šalo povedal tudi priljubljen slivniški župnik Marko Šraml. Štefka se je rodila v Zgornjem Volavcu na Gubnem v družini, v kateri je bilo osem otrok. Kljub pomanjkanju so se otroci lepo razumeli. Njeno mladost je zaznamovala vojna. Omožila se je v sosednjo vas Dobležiče. Tam sta si z možem Leonom po nekaj letih skupnega življenja zgradila dom. Štefka je delala na kmetiji, Leon je hodil nekaj časa v službo v kmetijsko trgovino v Virštanj kot trgovec. Kljub preizkušnjam je ostala vedno nasmejana in polna energije. Na praznovanju so spet oživeli spomini na otroštvo in prednike, mlade in stare generacije so se povezale ob klepetu in slikah. Slišala se je pesem in vse skupaj se je prevesilo v prijetno druženje.LA Darila za praznike Kot humanitarna delavka in članica občinskega odbora za družbene dejavnosti ter občinska svetnica v Občini Štore sem s pomočjo FB-prijateljev v teh dneh zbirala priboljške za prihajajoče praznike. Prejela sem jih res veliko, med drugimi tudi darilno Mercator kartico v vrednosti 80 evrov. Zanjo sem nakupila suhe salame, kavo, čokolino, evrokrem, čokolado, gosti sadni sok, šampon. Donacije sem prejela tudi po pošti. Pripravila sem šest velikih paketov, ki jih bodo prejele družine iz Štor, ki jim že občasno prinesem priboljške. Paketke bodo v teh dneh prevzele na sedežu naše občine. Ponosna in zelo hvaležna sem, da mi ljudje in prijatelji zaupajo. VERICA ŠTANTE Razstava likovnih del učencev Vsako leto lions klubi s celega sveta sponzorirajo mednarodni likovni natečaj Plakat miru v lokalnem okolju. V tem projektu z velikim veseljem in z veliko energije sodelujejo tudi mnogi slovenski lions klubi. Namen natečaja je spodbuditi otroke, stare od 11 do 13 let, k razmišljanju o življenju, miru na svetu, prihodnosti, ljubezni in razumevanju. Svoja razmišljanja otroci s pomočjo mentorjev z različnimi tehnikami predstavijo kot likovna dela. Natečaj poteka stopenjsko, likovna dela najprej ocenijo na lokalni ravni lions klubov, nato na ravni distriktov in nazadnje na mednarodni ravni. Izmed vseh del, ki jih zberejo na koncu na mednarodni ravni natečaja, je izbranih 24 del, ki predstavljajo delo več kot 400 tisoč otrok iz vsega sveta. Letošnji, 30. (na svetovni ravni) natečaj nosi ime The Future of Peace - Prihodnost miru. Kot vsako leto je tudi letos Lions klub Trbovlje Brin pristopil k natečaju kot spon-zorski klub. V letu 2017 je povabil k sodelovanju Osnovno šolo Antona Aškerca iz Rimskih Toplic, kjer so se odzvali in s pomočjo mentorice Irene Mlakar pripravili osem likovnih del, ki so se potegovala za sodelovanje na ravni distrikta 129. Odprtje likovnih del je bilo 14. decembra v Aqua Romi v Rimskih Toplicah, žal iz neznanega razloga ni bilo velike udeležbe. Ustvarjalci likovnih del so Blažka Ce-puš, 8.b, Pina Seme, 7.a, Aleksander Okorn Bombač, 7.b, Tea Zupan, 7.b, Larisa Jernejšek Pušnik, 7.a, Živa Kandolf, 8.a, Nika Jerman, 8.b, in Gašper Moškotelec, 6.a. Vsa dela so izjemna in vredna ogleda, ampak na koncu je zmagovalec pač le eden in letos je bilo izbrano likovno delo Žive Kandolf. Odprtje sem vodil predsednik LK Trbovlje Brin Damjan Podbregar. DP, AP Foto: ALOJZ PRIMON Živa Kandolf in njena dela Vsakdanjik in praznik Etnologinja, kulturna antropologinja, zbiralka zgodb, pripovedovalka in vodja društva Legende Janja Sivec se ukvarja s prepoznavanjem, promocijo in z interpretacijo dediščine. Na podlagi večletnih izkušenj z vodenja različnih projektov in izobraževanj na področju dediščine in turizma je predavala na Ljudski univerzi Šentjur v okviru četrtkovih srečanj univerze za tretje življenjsko obdobje. Izbrala je zanimivo temo o ohranjanju šeg in navad Slovencev v adventnem času, ki spremljajo sodobno praznovanje praznikov. Novoletni čas je poln spominov na bogato slovensko ljudsko izročilo, na stare šege in navade, ki izvirajo še iz poganskih verskih in posvetnih obredov. Novoletni prazniki naj bi bili čas, ko se vračajo duhovi prednikov, v teh dneh naj bi bilo mogoče napovedati tudi prihodnost, ki jo lahko spremenimo le s posebnimi dejanji. Zaradi velike povezanosti šeg in navad letnega kroga (praznično leto) z družino so se te v veliki meri ohranile v bolj ali manj nespremenjeni obliki od začetka 20. stoletja do danes. Spremembe so se zgodile zaradi vdora meščanskih šeg in navad v času zaposlovanja v mestu. Krščanstvo je praznik rojstva odrešenika začelo praznovati šele v četrtem stoletju našega štetja, ljudje pa so ga prevzeli šele več sto let po tem. Ves čas se je ohranilo praznovanje, ki je imelo izvor v čaščenju Sonca v najdaljših zimskih nočeh. Tako je bilo pri Slovanih tudi praznovanje rojstva Svarožiča (Božiča), Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado Sonce (analogija z rojstvom krščanskega boga). V mitologiji, ki se povsem sklada z naravnimi cikli, je to le eno od mnogih takšnih praznovanj. Presenečenje na novoletni zabavi Vsako leto se že kar nekaj časa vnaprej veselimo zabave ob koncu leta, ki jo pripravi Območno društvo bolnikov z osteoporozo Celje. Letos smo se tako kot vsako leto zbrali v Hotelu Celeia. Prijazni gostitelji nam nudijo vse potrebno za prijeten večer. Tudi članice se odzovejo v velikem številu, saj nas je bilo letos kar 117. Razveselili sta nas častni gostji: prva predsednica Eva Orač in naša računovodkinja Minka Lupše. Večer se je začel v pričakovanju programa, okusne večerje in plesa ob živi glasbi. Za presenečenje je poskrbel glasbenik in umetnik svetovnega slovesa, izvrsten pianist in pevec Uroš Perić. V tujini ga zanima le kariera, njegovo srce pa domuje v knežjem mestu Celju, kjer s svojo drago Urško in sinom Nikolo preživlja redke proste trenutke. Kljub vsemu se je prijazno odzval povabilu na naše silvestrovanje. Sprejeli smo ga z bučnim aplavzom, saj nimamo priložnosti, da se velikokrat družimo s tako zvezdo. Po prekrasnem programu je dodal še pesem za naše duše. Za nas je nastopil dobrodelno, kar kaže, kako veliko srce ima in kako rad ima Celje. Dejal je, da mora dati nekaj tudi Celjankam in Celjanom. Res prisrčna hvala, Uroš! Prijetno nas je nagovorila naša predsednica Zdenka Zu-panc Zrinski in nam zaželela Uroš Perič vse lepo v novem letu. Do solz nas je nasmejala amaterska igralka iz Žalca Olga Marko-vič. Pozabili smo na vsakdanje skrbi in načeto zdravje, saj nam je v iskrivem duhu povedala mnogo življenjskih resnic. Zaplesala nam je tudi naša plesna skupina Sončnice, in sicer na glasbo Rebeke Dremelj. Bravo, dekleta, le tako naprej! Večerja je bila zelo raznovrstna in smo uživali ob izbranih okusih. Nazdravili smo in si zaželeli vse lepo v novem letu. Da ne boste mislili, da je bilo s tem konec veselja. Zaplesali smo ob živi glasbi in plesišče je bilo skoraj premajhno. Nihče, ki jih je gledal, ni mogel verjeti, da so to ženske z osteoporozo. Vsem članicam in članom ter nastopajočim veliko prijetnih dni v letu 2018! JOŽICA OSOLNIK Foto: TATJANA VAJGL ШШШ f\ BRALCI POROČEVALCI 43 Brahms pod brado Redki so dogodki, ki v ljudeh uspejo spodbuditi toliko evforije in čustvene vzdrhtenosti. Eden takšnih čarobnih trenutkov se je zgodil v četrtek, 7. decembra, ko so se nam s posebej izbranim programom predstavili mladi umetniki iz Oddelka za klavir in orgle Glasbene šole Celje. Na zanimiv način so nam predstavili velikana klasične glasbe, ki je že v takratnem ustvarjalnem obdobju požel nemalo slave. Govorimo o Johannesu Brahmsu in o njegovi znameniti bradi, zaradi katere se zdi njegova glasba še veličastnejša, harmonije še bolj napolnjene in moč glasbenega izraza ekstatično vznesena. Učenci in dijaki klavirskega oddelka so nam pod vodstvom izvrstnih mentorjev odstrnili le del njegovega veličastnega opusa, si upali pogledati pod brado ter doživeti in podoživeti ter nam razkriti njegovo srce in dušo. Ponosni smo, da imamo v naših vrstah takšne ljudi ter si želimo, da bi nas še večkrat prijetno presenetili s svojimi inovativnimi ter originalnimi projekti. BENJAMIN GOVŽE Božične pesmi so nastale iz pesmi, ki so jih na ta praznik recitirali po cerkvah (pesem Sveta noč je nastala leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu). Silvestrovemu je ime dal papež sv. Silvester (umrl leta 335 - na zadnji dan v letu). Slovenci so zadnjemu dnevu v letu rekli »staro leto«, večeru pa »drugi sveti večer«. Silvestrov večer, kot ga poznamo danes, je nastal mnogo kasneje. Do danes se je tudi pri nas (Škofja Loka in Poljanska dolina) ohranila poganska šega, da se na večer pred novim letom otresa sadno drevje (tako prebujeni duhovi naj bi poskrbeli za dobro sadno letino). Le delno pa se je ohranila navada, da po vaških hišah hodijo novoletni koledniki, ki s pesmijo voščijo dobro letino. Znana je tudi šega kurjenja velikega kosa lesa, čoka, panja oziroma badnjaka, ki je moral goreti čim dlje. Na Slovenskem je bilo praznovanje božiča povezano predvsem s postavljanjem jaslic, postavljanje novoletne smrečice pa izvira iz baltskih držav in se je množično razširilo po celem svetu. Prav tako je v navadi obdarovanje, in si- cer smo v Sloveniji prevzeli kar vse tri like dobrih mož. Čas okoli zimskega sol-sticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten čas. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in z duhovi rasti. Novo leto je nov začetek, zato je preteklost treba pustiti za seboj. Temeljito pospravite stanovanje in se znebite vsega starega, pokvarjenega ali tistega, česar ne uporabljate več. Leto 2018 začnite sveže, sproščeno, srečno in v duhu drugačnega časa. MT Janja Sivec med predavanjem Zimska idila vsaj na fotografiji Ker za božič nismo dočakali snežne odeje, nam je v tolažbo naš naročnik Slavko Pižorn poslal fotografijo zimske idila. Posnel jo je v soboto, 9. decembra. Ne le, da je dober fotograf, tudi hribe očitno dobro pozna, saj jih je znal vse našteti: »Na fotografiji se vidijo čudoviti hribi, obsijani z zahajajočim soncem, in sicer z leve: zadaj slovenjgraško Pohorje s hribi skoraj do Rogle, skrajno desno obsijana Konjiška gora, srednje oddaljeni hribi, ki niso več osončeni, pa so: na levi Stropnica, sledijo Paški Kozjak s Špikom, Basališče, pred Paškim Kozjakom desno je Dobrač, nato Radojč in Ramšakov vrh ter Vinska gora. Še nekoliko bliže v smeri Paškega Kozjaka in nad Velenjem sta Veliki Koželj in Mali Koželj. V ospredju je kraj Andraž oziroma njegov zaselek Topolovec.« Srečanje 50-letnikov Maša na Miklavževo nedeljo v župnijski cerkvi sv. Marjete na Polzeli je bila namenjena tistim, ki so bili ali bodo v letošnjem letu v občini Polzela stari petdeset let, torej srečanju abrahamovcev. Od 109 povabljenih se je srečanja udeležila polovica. To slovesnost je uvedel župnik na Polzeli Jože Kovačec leta 2004, ko se je tudi sam srečal z abrahamom. Kot je v svojem nagovoru povedal, je to življenjska prelomnica, ko se izkušnje preteklih let povezujejo z načrtovanjem prihodnosti. Vsem je podelil knjižnico Voščila ob rojstnem dnevu. Po maši so po skupnem fotografiranju srečanje nadaljevali s pogostitvijo v veroučni učilnici. Zbrane je nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je kot soorgani-zator srečanja najprej vsem čestital, jim zaželel vse dobro za pomemben rojstni dan ter zdravja in sreče. Ni pa pozabil tudi na čestitko za božič in novo leto, nato pa so skupaj nazdravili in se o marsičem pogovorili. TT 44 MLADI ZA MLADE Dijaki v Evropi Srednja šola za gostinstvo in turizem vsako leto ponuja nove možnosti za prakso v tujini. Vedno več je držav, ki sprejemajo nas, dijake, na delovno prakso oz. izobraževanje. Velik vpliv, da se mladi odločimo za sodelovanje v projektu, ima seveda tujina. Potovanje te napolni s srečo in z življenjem, podari ti znanje, ki ga ne moreš ubesediti. Ko se odločaš, ali se boš podal na to pot, se ti v glavi pojavijo različne »ovire«. Velikokrat to oviro predstavlja negotovost v znanju tujega jezika, po navadi angleščine, vzrok so lahko tudi finančne težave. Ne veš, kaj te čaka, kakšen je svet tam zunaj in kakšni so ljudje. Vsaka stvar ima prednosti in slabosti, in če želiš vedeti, kako je v resnici, potem nimaš kaj razmišljati. Večina dijakov se vrne s pozitivnim mnenjem. Priložnosti za izobraževanje, ki se je pokazala, seveda nisem želela izpustiti. Za sodelovanje v projektu Erasmus+ sem se odločila predvsem zaradi tujine. Vedno sem si želela bivati dlje časa v novem okolju, meni popolnoma neznanem. V življenju se ti odprejo nova vrata, pridobiš nova znanja in izkušnje, ki ti jih nihče ne more vzeti. Zelo rada potujem in spoznavam nove ljudi, njihove običaje ter kulturo. V državi tisočerih jezer, na Finskem, v mestu Jyväskylä, sem bivala tri zelo sproščeno in živahno, saj smo večino časa preživeli na prostem, v naravi. Vsak dan je bil nekaj posebnega, nova dogodivščina. Najbolj me je navdušila narava in te se res ne da opisati. Poleg vseh aktivnosti in dela se je vedno našel čas za zabavo, saj brez tega ne gre. Iz cone udobja Mislim, da te projekt že ob prvem odhodu v tujino kar malo zasvoji, saj želja po novem raziskovanju ob prihodu domov ne usahne. Na začetku ni tako lahko, ker si nov v tujem okolju in se moraš prilagoditi, a to ni velika težava. Res vsem mladim, ki si želite nekaj novega in drugačnega, toplo priporočam, da prestopite cono udobja in se podate novim izkušnjam naproti. Zanimivo je dejstvo, da si tam sam in se moraš znajti, kljub prisotnosti profesorja. Pridobili boste ogromno samostojnosti in iznajdljivosti, kar vam bo v življenju še kako močno koristilo. Spoznali boste kul- turo, njihov jezik, navezali boste nove stike, užili svobodo in si to obdobje za vedno zapomnili. Mislim, da je Erasmus+ odlična zadeva, saj večino stroškov financira Evropska unija, kar je za moje pojme hvale vredno. Mednarodna mobilnost ni samo delo, temveč tudi uživanje. 15-letnica evropskih projektov V Celjskem domu smo obeležili 15-letnico evropskih projektov. Za uspešno vodenje projektov smo se zahvalili profesoricama Darji Štiherl in Natali Borinc. Profesorica Štiherl, ki vodi našo mednarodno pisarno že od prvega projekta, je povedala, da smo v teh letih pridobili več kot 1,2 milijona evropskih sredstev, sodelovali smo z 22 evropskimi državami, mobilnosti pa se je udeležilo 453 udeležencev, od tega 345 dijakov in 108 odraslih. LAVRA TERBOVŠEK, 4. b Izkušnje udeležencev mobilnosti Nik Kajtna: »Malo srednjeveško mestece ali bolje jadranski biser, Dubrovnik je paradni konj jadranskega turizma. Več milijonov turistov z vsega sveta vsako leto obišče hrvaški dragulj. Priložnost delati v tem mestu sem imel tudi sam. S projektom Erasmus+ sem za mesec dni postal turistični delavec v hotelih Valamar v Dubrovniku. Poleg nešteto strokovnih nadgradenj sem spoznal še mnogo čudovitih, prijaznih ljudi, ki so gostoljubje kazali na vsakem koraku in upravičili sloves kamnitega mesta.« Brina Svet: »Moja najljubša država je vedno bila Irska in v sklopu Erasmusa se mi je uresničila želja, da sem lahko tam preživela cel mesec. Vsak dan sem se zbudila z nasmeškom na obrazu, saj sem vedela, da me čaka delo, ki sem ga vesela, ter dobri, zabavni in prisrčni sodelavci, ki so me vsak dan spravljali v smeh. Zares sem se zelo navezala na njih in jih bom resnično pogrešala, še posebej mojega zajčka Fluffya. To je bilo doživetje, ki ga nikoli in res nikoli ne bom pozabila. Hvala, Irska.« Manca Šibal »Ta izkušnja je bila nekaj najboljšega, ker sem se prvič počutila bolj samostojno, torej brez staršev, in sem se morala sama znajti. Zelo mi je bilo všeč, da sem šla na Malto, o kateri nisem veliko vedela. Uživala sem ob delu, ker sem res imela super sodelavce in še na šoli angleščine sem bila. Izvedela sem veliko novega in z veseljem bi še enkrat sodelovala v tem projektu.« OTROŠKI VRTILJAK 45 Piškoti za dedka Mraza Obiskali smo vrtec na Blagovni, enoto Vrtca Šentjur V teh prazničnih dneh je na vsakem kora ku mogoče čutiti posebno pričakovanje, ki ga prinese veseli december. V vrtcu na Blagovni bi ga lahko skoraj rezali. Otroke smo namreč zmotili ravno med peko piškotov in to na dan, ko se je tudi k njim napovedal dedek Mraz. »Jooooj, otroci, kako ste od lani zrasli!« je ob srečanju vzkliknil triglavski dobri mož. Nekaj takšnega je naglas namreč ušlo tudi nam. Vrtec Blagovna smo obiskali natančno pred letom. Zdaj pa se otroci starejše skupine počasi že spogledujejo s šolo. A počasi, do tja je vseeno še kar nekaj časa. Otroci so ga z vzgojiteljicami izkoristili tudi za peko piškotov. Na obisk so povabili babico Albino, ki je v veliki skledi otrokom pomagala zgnesti moko, sladkor, maslo in še katero dišečo malenkost, da je nastalo voljno testo. Kaj je lepšega kot med prsti stisniti mehko rumeno gmoto, jo na mizi zvaljati kot orno o najbolj ubogljiv plastelin, nato pa izrezati svoj najljubši motiv? Tako so nastajali srčki, zvezdice in zvezde repatice, sneža-ki, jelenčki in še kaj. Lahko si samo predstavljate, kako lepo je tisti dan dišalo po hodnikih njihovega vrtca. V drugi skupini so otroci počeli nekaj zelo podobnega, a drugačnega. Piškoti iz slanega testa so bili namreč namenjeni za na smrečico in ta tako lepih okraskov že dolgo ni imela. Pri najmlajših so zvezdice zasijale na nebu. Nebeška modrina je namreč nastala na papirju pod pogumnimi potezami čopiča in prstkov. Med vsemi temi zvezdicami smo ujeli nekaj utrinkov tudi za Novi tednik. Dragi V otroci, hvala za povabilo in tako kot je ob koncu verjetno rekel tudi dedek Mraz, se ob letu spet vidimo. StO, foto: GrupA 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Plavanje Fant dekletu: »Joj, kako imaš lepo telo!« Ona: »To je od plavanja.« On: »Lahko bi si še malo glavo zmočila.« Recepti Oče pri mizi: »Joj, vsak dan je isto za kosilo. Sine, pojdi k mami in ji povej, da ima kuharska knjiga več kot 200 strani.« »Oči, sem ji povedal.« »In kaj je rekla?« »Da jih ima tudi Kamasu-tra vsaj toliko.« Donacije Predsednik gre z ministrom na obisk v vrtec in ko gleda otroke, naroči ministru: »Nakaži vrtcu pet tisoč evrov za izboljšanje pogojev.« Minister uredi vse, kar je treba. Naslednjič gresta na obisk v zapor. Predsednik si ogleduje razmere in ministru naroči: »Nakaži jim 50 tisoč evrov za izboljšanje pogojev v zaporu.« Minister se začudi: »Kako je mogoče, da ste namenili za otroke le pet tisoč, za te barabe pa 50 tisoč?« Predsednik: »Joj, si ti neumen, a misliš da boš po naslednjih volitvah šel v vrtec?« Prva Francelj je bil z dekletom in jo je vprašal: »Ali te lahko kličem Eva?« Ona: »Lahko. Zakaj?« »Ker si moja prva ...« Ona: »Ali lahko jaz tebe kličem Peugeot?« Francelj: »Seveda. Zakaj pa tako?« Ona: »Ker si moj 307.« Revma Mož potoži ženi, da bo moral v zdravilišče, kjer bo lahko v topli vodi razgibaval roko, ki ga zelo boli. Žena ga takoj potolaži: »Nimamo denarja za zdravilišče, se boš pa zdravil doma in pomival posodo v topli vodi.« Razlika Po 25 letih zakone sem pogledal svojo ženo in ji rekel: »Draga, pred 25 leti sva imela sobico, star avto, spala sva na majhnem kavču, gledala majhno črno-belo televizijo, več sva bila lačna kot sita, toda v posteljo sem šel z luštno 25-letno blondinko. Sedaj imava veliko hišo dva avtomobila, ogromno posteljo, veliko televizijo, večkrat dnevno se prenajem, spat pa grem s petdeset let staro žensko. Zdi se mi, da tu nekaj ni v redu.« Moja žena je razumna ženska. Rekla je, naj si ponovno najdem 25-letno blondinko, ona pa bo poskrbela, da bom ponovno živel v sobici, spal na majhnem kavču, vozil majhen avto in bom več lačen kot sit. Pa povejte, če niso ženske super! One res vedo, kako se rešuje kriza srednjih let. Učiteljica »Očka, si se ti v šoli kdaj zaljubil v učiteljico?« »Sem, enkrat.« »In kako si se takrat počutil?« »V začetku je bilo super, potem pa je za to izvedela tvoja mama in te prepisala na drugo šolo.« Ubogljiv Mama naroči Mihcu: »Čez cesto lahko greš šele potem, ko avto odpelje mimo.« Mihec stoji ob cesti in mimo pride starejša gospa in ga vpraša: »Zakaj pa stojiš tu ob cesti in ne greš čez? Saj ni nikjer nobenega avta!« Mihec: »Če je pa mama rekla, da lahko grem čez cesto šele potem, ko avto odpelje mimo.« Uspešen Jože se je zaposlil v muzeju. Čez nekaj dni ga pokliče direktor in mu reče: »Nisem zadovoljen z vašim delom.« »Kako to? Tu sem šele nekaj dni, a sem prodal že dve Picassovi sliki!« Želja »Za božič si želim samoroga.« »Bodi realna!« »Dobro, potem pa resnično ljubezen.« »Kakšne barve naj bo samorog?« Slovenski triatlon Dviganje limita na računu Plavanje v dolgovih Preskakovanje obrokov kredita Rekreacija po novem letu Migrena Povišan pritisk № pC 'fir r Stres Božična glasba SUDOKU 289 2 6 8 9 5 3 8 1 1 4 9 3 8 5 1 7 2 2 4 3 9 9 6 8 December nikoli ne razočara Nas glasbenike december nikoli ne razočara, posebej ne z vsakoletnimi zaključki, zaradi katerih so vsi naši konci tednov zasedeni. Vsakokrat nas pričakajo do pičice urejeni gosti, prepričani, da je ta noč le njihova. In po svoje je. Zaključek je organiziran kot nagrada tistim, ki so bili pridni med letom. Vsako leto pa se najde kdo, ki je očitno preveč zaverovan v svojo pridnost in nagrado zares zajame z veliko žlico. Bila je ena od sobot. Tokrat smo igrali v hotelu, kjer so skupinam ponujali nekoliko bolj umirjen, so-fisticiran, kultiviran in dostojanstven zaključek. A ni takšen vsak, se mogoče kdo sprašuje?! Ni, daleč od tega. Nekaj manjših skupin je že zasedlo svoja omizja. Pravniška družba iz Ljubljane se je pozibavala na angleški valček, drugi so umirjeno klepetali in se zabavali. Vse dokler se pred vrati hotela ni ustavil avtobus enega izmed klubov podeželske mladine. Nato se je začelo. Pred hotelom so »zvrnili še zadnjega« pred vstopom, nato pa se je skupina začela postopno redčiti. Prvi so obležali na kavčih pri recepciji, eden pred pultom, ker so kavči že služili svojemu namenu. Kar nekaj se jih je spoprijateljilo s kopalniškim umivalnikom, drugi s straniščem. Večini se je uspelo prima-jati do svoje mize. Tam so hitro natočili vinske kozarce in kot se za »Slovencelj-ne« spodobi, začeli glasno vzklikati ob nazdravljanju. Polni energije so pohiteli na plesišče, na angleški valček zaplesali polko in pravnike zrinili s plesnega poda. Čeprav marsikdo iz te družbe danes še vedno hodi okrog z velikimi temnimi očali, je zgodba s perspektive glasbenika zabavna. Veste, vsak grd pogled, ogovarjanje, posmehovanje drugim in norčevanje, mi opazimo. In v tistem trenutku se še tako velike pravniške dame spremenijo v navadna »gobezdala«. Kar naenkrat postane družba, ki je sicer razbila skoraj polovico kozarcev, nato pa se še pogajala za nižjo ceno večerje, bolj kultivirana. Pa čeprav zdra-vici vselej sledi še vzklik! GLASBENA REŠITEV SUDOKU 288 5 1 6 8 7 2 9 3 4 3 8 7 4 9 6 2 1 5 4 9 2 1 5 3 6 7 8 1 4 3 9 2 8 7 5 6 6 7 8 5 3 4 1 9 2 9 2 5 7 6 1 8 4 3 7 6 4 2 1 5 3 8 9 8 3 1 6 4 9 5 2 7 2 5 9 3 8 7 4 6 1 Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KrižaiiKe & ugamKe Če želiš pritegniti pozornost nekoga, mu vrzi kamen v glavo. To je zadnja novost v ... KRAJ PRI LJUBLJANI MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HONŠU UMOR OTROKA OB ROJSTVU ODPRAVA (PUBL.) LJUBLJANSKA BANKA GLAVNO MESTO JUŽNE KOREJE ZEMLJIŠČE, S KATEREGA JE ODSTRANJEN GOZD SOSEDNJI ČRKI NESOGLASJE, PREPIR BRITANSKA PEVKA (RITA) KDOR SKAPLJUJE ŽIVALI OPOGU-MITEV, OHRABRITEV PORTUGALSKI POMORŠČAK (VASCO DA) NEKDANJI ŠVEDSKI TENISAČ (STEFAN) AM. IGRALEC (MICHAEL) ŽGANI SLADKOR NEKDANJA BIATLONKA GRAŠIČ TONE PARTLJIČ SL. NAROD. HEROJ (JANEZ) CERKVENO GLASBILO IRENA KOHONT TAVČARJEVA JUNAKINJA 12 GRŠKI JUNAK PEVKA DEŽMAN ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH GRŠKA BOGINJA ZMAGE SRBSKA FOLK PEVKA UZBEKI-STANSKO MESTO PLUG (STAR.) 22 14 MESTO NA JUGU ŠVICE 4. IN 16. ČRKA MALOPRIDNEŽ VREDNOSTNI PAPIR KLIMAK-TERIJ SOCIALNO ZDRAVST. SKRBSTVO SODOBNIK KELTOV MESTO V OSREDNJI ŠVICI 20 ČEŠKA ZGODOVINSKA POKRAJINA ORIENTALSKO SUKNO KDOR GOVORI EKAVŠČINO POVELJNIK TEBANSKE LEGIJE SKORJA PLUTOVCA MESTO V ROMUNIJI UVELJAVITEV BLAGA NA TRGU KVARNER-SKI OTOK KOLOIDNA RAZTOPINA 10 PREDNJA STRAN GLAVE SIBIRSKA REKA VPRAŠAL-NICA DIVJA KOZA POSODA ZA PEPEL UMRLEGA Povsod z vami GL. MESTO KATARJA NEOBLE-ČENA ŽENSKA ITALIJANSKI PREDLOG ZNAČILNOST OZIMNEGA AFRIŠKO LJUDSTVO ANICA ČERNEJ OSEBNI ZAIMEK VILI VODOPIVEC 16 13 GLAVNO MESTO FINSKE JAPONSKA NABIRALKA BISEROV NEKDANJA ŠVICARSKA SMUČARKA (ZOE) Gospod Bobnar, vaš sin je zelo alergičen ... VRANJI SAMEC DELO POD-LOŽNIKOV BABILONSKA BOGINJA PLODNOSTI SAMODEJNE NAPRAVE NAJPOGOSTEJŠI VEZNIK SLANO TURŠKO JEZERO TRINITRO-TOLUEN LEONID ŠEJKA KRAJ PRI DUBROVNIKU PREBIVALKA IGA OKAMNELA SMOLA Nagradni razpis 1. nagrada: izdelki podjetja Etnika slog Celje 2. nagrada: izdelki frizerskega salona Minka iz Šmarja pri Jelšah 3. nagrada: izdelki podjetja Afrodita Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do srede, 3. januarja. Geslo iz številke 51: Mirne božične praznike. Izid žrebanja 1. nagrado, dežnik NT&RC in bon za božično zvezdo cvetličarne Cvetje Irena, prejme: Doroteja Krofl iz Petrovč. 2. nagrado, majico NT&RC in bon za božično zvezdo cvetličarne Cvetje Irena, prejme: Ana Švab s Polzele. 3. nagrado, prašek NT&RC in bon za božično zvezdo cvetličarne Cvetje Irena, prejme: Branko Očko iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku NT&RC. KU 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven Bik Dvojčka Rak Lev Devica Tehtni ca Četrtek in petek bosta še nekoliko umirjena, zato si boste vzeli čas za tisto, za kar menite, da ste bili v zadnjih dneh leta prikrajšani. Ta čas je odličen za nakupe in gurmanske užitke, zato si privoščite oboje. Sobota in nedelja bosta nemirna dneva, v katerih ne pričakujte, da boste izjemno uspešni. Zadnji večer v letu boste razigrani in urice bodo hitro minevale. Vaš vstop v novo leto bo vesel in sproščen. Neka skrb vam ne bo dala miru in zelo zavestno boste morali poskrbeti za sprostitev. V zadnjih dneh leta boste veliko razmišljali o usodnosti časa, v katerem se nahajamo, in si delali skrbi tudi tam, kjer nimate popolnoma nobenega vpliva, da bi se kaj spremenilo. Preženite te misli in se posvetite tistim, ki jih imate najraje. Bolj kot boste razvajali druge, bolj boste zadovoljni tudi sami. V četrtek in petek bo Luna potovala po vašem znaku, zato se boste počutili super. Vaše misli se bodo v veliki meri sukale okoli priprav na praznovanje v najdaljši noči v letu, okoli družbe in vsega ostalega. Konkretna situacija vas bo popeljala v romantično razpoloženje, kar vam bo zelo ugajalo. Nek dogovor lahko pade zadnji trenutek v vodo, kar vas lahko iztiri. Mars v vašem znaku vam prinaša ogromno energije, na trenutke skoraj preveč, zato bo treba poskrbeti, da jo boste tudi porabili. V nasprotnem primeru se lahko v obliki nezadovoljstva obrne proti vam. S tem pravzaprav ne bo težav, saj boste glavnino dela hoteli opraviti sami in res vam bo vse dobro uspevalo. Jupiter bo s svojo blago energijo lepšal zadnje dneve leta, obdaril vas bo tudi v prihodnjem letu. Za konec tedna in v najdaljši noči v letu boste gostili Luno v svojem znaku, kar je lepa prednost za vas. Treba bo kar precej improvizacije, saj se bodo situacije spreminjale iz ure v uro. Ampak vas to ne bo posebej motilo. Bolj nervozni bodo lahko ljudje v vaši bližini, za kar imejte tudi razumevanje. V najdaljši noči v letu se boste počutili dobro v večji družbi, zato nikar ne ostajajte doma. Strelec Povsod vas bo polno, izredno aktivni boste, vendar boste kljub temu imeli neprestano občutek, da nekaj pomembnega pozabljate. Pritiski okolice ne bodo pojenjali vse do zadnjega dne, kar vas sploh ne bo motilo. Svoj načrt praznovanja boste morali malce spremeniti, kar naj vas ne spravlja v zadrego. V novo leto boste zakorakali energično in dobre volje. Vaša fizična energija ne bo ravno na vrhuncu, zato se boste morali za vse bistveno bolj potruditi. Utrujenost in težnja, da bi naredili tako, kot se od vas pričakuje, vas bosta vodili v začaranem krogu. Vsemu ne boste sami kos, porazdelite delo tudi na ostale. Praznikov se boste zelo veselili, vendar vam prinašajo veliko stresa, še zlasti v ponedeljek in torek, ko bo nastopila prva polna luna prav v vašem znaku. Kozorog Z večjim številom planetov v svojem znamenju boste imeli odlične zaveznike in boste dobro obvladovali okoliščine zadnjih dni v letu. Delovali boste zelo prepričano vase, poskrbite, da se boste tako tudi počutili. Nekaj več negotovosti in čustvenega nihanja lahko pričakujete v prvih urah in dnevih leta. S pozitivnim pristopom boste hitro ujeli pravi ritem. Vodnar iOJ Zadnji dnevi v letu bodo precej stresni, vendar boste pripravljeni marsikaj potrpeti z mislijo, da vas potem čakajo sami lepi trenutki. Z odlično organizacijo vam bo uspelo spraviti kar precej stvari na svoje mesto. Ne imejte slabe vesti zaradi osebe, ki pričakuje v tem času nekaj več od vas, vi pa ji tega niste pripravljeni dati. Vaš vstop v novo leto bo odličen. Z velikim veseljem se boste udeleževali vseh mogočih prireditev in družabnih srečanj v zadnjih dneh leta. Pozabili ne boste ne na bližnje ne na daljne prijatelje. Pozitivno energijo boste širili povsod. Čas bo kar prehitro mineval in se iztekel v najdaljšo noč v letu, ki jo boste preživeli zelo lepo. Praznikov in vsega, kar prinašajo, se boste tokrat res veselili iz srca, kar bo tudi vidno. Ogromno dela si boste naložili tudi v zadnjih dneh leta, za kar pravzaprav sploh ni potrebe. Razmislite, kaj lahko mirno preložite na kasnejši čas. Vzemite si čas tudi zase in za drobne radosti druženja ter uživanja v predprazničnem utripu. Čim hitreje morate osvojiti misel, da niste odgovorni za vse, kar se dogaja okoli vas. Le tako boste sproščeni znali potegniti kar največ lepega iz najdaljše noči v letu. Ribi Praznično in romantično vzdušje vam je pisano na kožo in v teh dneh res uživate. Škoda, da bo treba vmes še marsikaj narediti. Z velikim veseljem in s pozornostjo do ljudi iz svoje okolice se boste počasi poslavljali od leta. Svoj dom boste spremenili v toplo praznično gnezdece. Že prvi in drugi dan v novem letu prinašata obveznosti in treba bo prenehati sanjati. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES, KI VAM VOŠČI SREČNO IN USPEŠNO 2018! Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 (cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 19 6 9 2 3 17 VPONKA 18 21 KLEK 4 8 15 5 7 11 novi tednik radio celje 48 RUMENA STRAN Žlausov Božični Vojnik Na veliki razstavi Božičnega Vojnika je največ predmetov domačega likovnega ustvarjalca in zbiratelja Jožeta Žlausa ter tudi njegove soproge Jelke. Med obiskovalci vzbujajo največjo pozornost Jožetove gibljive jaslice, ki jih je izdelal s pomočjo članov skupine Joškova banda, ki igra na ljudska glasbila. Na razstavi so še lesene jaslice, ki so Jožetovo delo, Jelka Žlaus pa razstavlja lesene silhuetne jaslice. V Jernejevem domu je na ogled še deset Žlausovih notranjih jaslic iz njegove zbirke, med njimi nekaj s Češke ter še del njegove zbirke božičnih in novoletnih voščilnic. Obiskovalce na različnih prizoriščih spremlja tudi skladba Božični Vojnik, za katero je besedilo napisal Jože, za melodijo pa sta poskrbeli Jelka Žlaus in Edita Petre. Županova soproga Edita je tudi članica skupine Kitarakona, ki jo prav tako vodi Jože. Foto: SHERPA Tradicionalno dobro Se o poslu ali bolj o rekreaciji? Novoletnega sprejema pri celjskem županu sta se udeležila tudi Edvard Stepišnik (levo), nekdanji predsednik skupščine Občine Celje v osemdesetih letih, kasnejši direktor podjetja Klasje in še kasnejši predsednik Planinskega društva Celje-Matica, ter Franc Pangerl (desno), predsednik upravnega odbora Celjskega sejma, največje sejemske družbe v Sloveniji. Oba sta že nekaj časa v novem, v naši državi zelo vplivnem upokojenskem stanu, in sta bila na sprejemu dobro razpoložena ter sta se veselo pomenkovala. Ali sta pri tem obujala in načrtovala nove poslovne podvige ali sta se bolj pogovarjala o rekreaciji in zdravju, nam ni uspelo izvedeti. Prekaljena poslovneža sta tudi dobra diplomata in pred mediji znata zakriti takšne in drugačne skrivnosti. Foto: GrupA Praznični koncert Celjskega godalnega orkestra je vedno dobro obiskan, zato ga že vrsto let pripravijo dvakrat, popoldne in zvečer. Tudi letos je Narodni dom pokal po šivih, saj odličnemu sestavu pod vodstvom Nenada Firšta radi prisluhnejo tudi tisti, ki sicer niso pogosti obiskovalci koncertnih dvoran. Ne manjkajo niti kolegi glasbeniki in med njimi smo tokrat ujeli sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt in njenega sina Vida, ki sta prav tako uživala v glasbi. Foto: SHERPA Leto dosežkov in presežkov Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, celjski mestni svetnik in pooblaščenec župana ter predsednik SLS, ima v iztekajočem se letu res dovolj razlogov za zadovoljstvo. Podjetje, ki ga vodi, je poslovalo odlično in ustvarilo največ prihodkov doslej, dolgoletni mestni svetnik pa se je zavihtel še v državni svet, kjer bo zastopal lokalne interese s Celjskega. Kajpak pričakuje tudi odličen rezultat svoje stranke na lokalnih volitvah. Na koncu se je po letni novinarski konferenci družbe Simbio znašel še v družbi svojih prelestnih dam Tine Kramer (levo), vodje sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter investicije, in Helene Kojnik, predstavnice za odnose z javnostmi ... Foto: SHERPA Pridemo tudi na dom ... pardon, v občino Na sprejemu pri celjskem županu sta bila dobro volje župan Občine Štore Miran Jurkošek (levo) in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman (desno). Muzej je v letu, ki se izteka, v Ljubljani imel nekaj časa postavljeni kar dve razstavi hkrati: Filatelistično dediščino Celja v prostorih državnega sveta in razstavo o Almi M. Karlin - Kolumbova hči - v Cankarjevem domu. Kljub temu celjski pokrajinci ne zapostavljajo manjših okolij. »Imate kakšen jubilej, vam pripravimo kakšno razstavo?« je Stane Rozman, sicer tudi pooblaščenec župana in uspešen predsednik Atletskega društva Kladivar, najbrž »tržil« muzealsko znanje in izkušnje pri štorskem županu. Foto: GrupA V znamenju igre in igral Da je življenje igra, včasih z bolj, včasih z manj srečnim koncem, načelno vemo vsi. Ko na ta nauk kdaj pozabimo, moramo v celjsko poklicno gledališče, kjer nas o tem s svojimi vlogami in z odličnimi predstavami prepriča igralec Bojan Umek. Da pa otroška igra še zdaleč ni nepomembna zadeva, se je v letu, ki se izteka, lahko prepričala Polona Rifelj, direktorica Osrednje knjižnice Celje (OKC), in sicer ob izjemnem in ogorčenem odzivu javnosti, ko so v knjižnici zaradi zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine morali umakniti otroška igrala. Na koncu se je tudi igra z igrali srečno končala. Celjska občina kot ustanoviteljica OKC, varuhi kulturne dediščine in projektanti so po dolgih pogajanjih dosegli kompromis: po obnovi strehe otroškega oddelka knjižnice bodo pred njeno kavarno Miško Knjižko igrala spomladi spet stala, le da v nekoliko drugačni obliki. Foto: GrupA