63
Iz naše vasice
(Piše Janko Barle
IX.
[aša vasiea ni sicer niti Loudon, uiti Pariz, ker jnia po najnovejšem Ijudskcm
fšletji samo devetnajst Iriš, a preje bilo jih je še menj in veuder sem se jaz nckoč zgubil v njej. Ne verojamete? Takoj vara povem!
Ni bila nedelja niti praznik, a vender se je zibalo v ua&em zvoniku vseb četvero zvonov in Mftrkušev Tife je spusčal gori na Rnčarju v zrak strel z& strelom, kakor da bi bi!i Tnrki impadli našo priprosto \asiVo in vonder ni bilo o Turku ne duha ne sluha. Jejmina, to vam je bilo sveta. da se je vse trlo, iovsakdoaeje oblekel. kolikor se je mogel lepše iu bolj&e. A še posebno mnogo je bilo takih juuakov, kakeMoa sem bil jaz, defkov ia deklic. Nii, kaj je bilo? Kaj neki, če ne sJovesen, prazničen dan, ca kateri je prišel Aeliti Hst\t\jiv sivolas starŽek, milostivi gospod skof, zakrament sv. birme.
To je bilo pogovtirjanja in pripravljanja vže dolgo poprej. Predstavljali smo si visokega gospoda kot av. Nikolaja z dolgo srebrno brado, z zlato kapo iu z biserji posuto palieo. Vender smo se varali. ko sino šli visokemu gostu naproti in smo zagledali v svetlej kooiji blagega starfika brez brade in se širokim klobukom na glavi. StarCek nas je Ijubeznivo se smijoc blagoslavljal. Da-si sem le boječe zrl proti kociji, vender si nisem mogel kaj, da bi ne šfipnil poleg mene klečečej raateri:
—  Kje pa je zlata kapa in palioa?
—  PoČakaj nu mato,  sitnfž,  tudi to bodeš še videl.   Ali ne veš,  da bi se vse to na potv za(>ra.sii»? Take stvari so le za v cerkev.
Kočija se je odpeljala mimo nas, a mi snio se hitro vzdignili in hajdi za »jo. V 6»e.j ^njeei w Feltkem drenji zgrešil sem matfr \n se hkrati nase! v sredi odraslib. ptujib Ijudij. Pa že uapi*ej se ni dalo.- tolika je bila gnje6a. 0 joj! Jn jaz bi tnoval biti vxp v cprkvi. saj sem bil tndi jaz mcj onimi srcčnimi. katere je imel premilostivi gospod žkofudariti po licu. Videl aem Ie ramena in hrbte okolo sebe in tako so mft naprej suvali. Kaj bi to bilo meni, ko bi le vže bil v cerkvi, ali kar nisem mogt'1 z mesta in v 6nem straliu niti vedel nisem, je-U se pomikamo naprej, ali nazaj. Hm. storilo so mi je milo in zajokal sem. Bog ve, kako bi Se bilo, da sp ni v tem hipu od nokod prikazala stara Moravka, ki me je prijela za roko in mi pomagala iz gnjefe. Z njeno pomočjo pridrenjal sem se naposieii do našega donia, kjer me je vže L*akafa nioja raali v veiikih skrbeh, da bi sc mi kaj Žalega ne pripetilo v onej velikftj guječi. In tudi tnoj dobri kuraek se je vže pri-peljal iz Metlikp. da mi po fceiji mojih starižeF zaveže birrao — bilo je toraj vse v redu in sli smo v cerkov k slovesnemn opravilu.
Ne bodem obžirno pripovedovai. kako je bilo v cerkvi. Povem sam6 toliko, da je bilo moje srce zadovoljno ko sem videl milostivega gospoda Škofa vsega v zlatu. l) jejmina, to je bil Sastitljiv starček! Kako se mu je podala 6na dragocena paliea in visoka zlata kapa! Tn kotiko duhoviiih gospodov mu je streglo pri svetera opraviln in kako ('isto je p(*l oni srebrui zvonček, s katerim je pozvanjal nek gospod v črnej obleki,  ki je tudi podal škofu vode,  da si je umil roki.   Ko je naposled
—~< 64 >¦•—
prižel (Sas svetega opravila, s kakim svefim sfrahom sem pričakoval onega trenotka, da me gospod škof udari po licu. Da-si se sera prav dobro naučil ?se, kar so nas učili gospod kapelan, vender se mi je takrat vse to izgubilo iz glave. Prava sre&a, da nisera bil vprašan! Ako bi me bil kdo takrat vprašal, kakp mi je ime, ne vem, če bi mu bil znal povedati ali sem Jankec ali Jurijček. Nii. in koliko se je pripovedo-valo o tistem udarcu po lieu, a predobri gospod se me je le malo dotakuil s svo-jimi prsti. Kaj se je potera z mano godilo, kako so mi z modrira trakom ob-vezali glavo in peljali skozi žagrad, tega vam pač ne morem povedati.
Mnogo zanimivejše je to, kar vam bodem zdaj povedal. Ko sva stopila s kumom iz cerkve, segel je dobri stareek globoko v žep iu spravil iz njega ueko svetlo, okroglo st?ar, katera ui bila uift drugega, nego nov novcat goldiuav.
— Tb imaS Jankec, da hoiei pomnil današitjega dnora. Tam gori pod ko-stanjem pa Se kaj drugega poiščeva, dejal je kumek in si pogladil nagubano liee. In res se je tam gori pod kostanji, kjer so zgovorni krošuarji razgruili svoje mnogo-vretne šatore, dobilo marsikaj dobrega. Najproje moram omeDiti velikega škofa z dolgo zakrivljeno palico iz.strdcne moke.konja in jezdeca, jelena z lepo vzraslim rogovjera, piščalke, vsakovrstnega slatlkorja in drugih slašiic. Poraislite si, koliko sem imel nositi! In Se nekaj! Urioo. lepo urico od zlata, katere dolga zlata verižiea se je kaj lepo podala okolo vratu moje nove obleke. Moj stari knraek je bil dober, predober mož, saj pa nisem bil jaz, le poslušajte. Poverlati vara hočem odkritosrčno.
Kdor nosi toliko sladkih stvarij pri sebi, kolikor sem jih nosil jaz, veste, da ne more, 6e ima le usta, biti kar tako, da bi ničesar ne pokusil, a kako bi bil pa še le jaz, tak poniglaveu iu sladkosnedec. Spravil sem sc vže potoma na ve-likansko delo ter posegel zdaj v zovitek, zdaj v žep. Dobri kumek se mi je smijal, saj mu je bilo povšeči, da so mi tako disali njogovi darovi. In tako sva prišla doraov, kjer sta naj« veselo pozdravila oee in mati, posebuo pa moji dve sestrici, kateri je tudi mikala sladka vsebina mojili žepov in zavitkov. .Prijateljfiki moji, no posnemajte me v tem, povem vaiji skesano, da takrat oisem lepo ravnal. Moje sla-ščice 60 naredile iz mene grdega skopuha. Le uckaj maleg« sem dal sestricama, vse drugo sem snedel sam. Pomislite tistih nczdravili slažčic za cel goldinar! Nii, nekaj je vender ostalo, in to je bil oni strdeni škof, katercgs uišera snedel, ne vem zakaj, ali iz spoštovanja do škofa ali pa, ker niseni' mogel uič ?eč jesti.
A kazen ni izostala! Ravno smo sedeli pri kosiln, ki je bil v Cast mojemu kumeku iq meui, a meui }<•¦ postajalo slabo, zelo slabo iti moral sem v postelj. 0 jejmina, to vam je bila dolga in buda bolezen iu vže So mislili, da ne bodem ve6 nikdar ozdravel. Ležal sem malo nc mesec dnij — pa nič zalo, ker sem zaslužil.
In zapnstil je premilostivi gospod škof, bfagi starček, našo vasieo, ko sem ležal v posteljici — in vide! ga nisem pozneje nikoli vcž. Mnogozaslužni gospod za cerkev in domo\ino se je vže davuo preselil v vetMiost.  Iiodi mu zeiuljica lahka!
A 6ni moj strdeni škof je ostal šo dolgo po inojej bolezni. ali kar videti ga nisem mogel. Stresel sem se po vsom život«, ko sera le zaduhal strd. NaSa priproata vasica je postala zopet tilia iii mirna in nikoli ve6 ni učakala tako slovesnega dueva, kakor je bil oni meni nepozabljeui dan, ko sem prejel zakrament sv. birmc . . .