www.demokracija .si Št. 26, leto XII. 28. junij 2007, 2,50 EUR/599,10 SIT V SREDIŠČU PODLEGEL PRITISKOM POGOVOR K SPROŠČENOSTI NE SPADAJO STRAHOVI Demokracija Na proslavi ob dnevu državnosti je predsednik vlade Janez Janša izrazil zadovoljstvo nad doseženim in optimizem za prihodnost. INTERVJU France Tomšič Partijo smo presenetili na njenem terenu TRIBUNA Dr. Markiram bič Neodvisna pravna stroka? v 99 limicic je izvajal praktično ZA»«Jl lX\OlH vse . 9f Albert Svetina (() Nace Majcen, politični komisar Krškega odreda, Ivan More-Žan Rome, komandant drugega bataljona Dolenjskega odreda, Filip Tekavec-Gašper in Dušan Bravničar, prvi komandir, drugi politični komisar čete v drugem bataljonu Dolenjskega odreda, Zoran Dobrave, prvi komandant bataljona narodne zaščite v Šmarjeti, njegov naslednik, Franc Videčnik, član rajonskega odbora OF in komandant bataljona narodne zaščite v Šmarjeti, Leopoldina jurančič, Demokracija • 26/XII • 28. junij 2007 ZGODOVINA politična komisarka tega bataljona, še prej pa sekretarka rajonskega odbora OF v Šmarjeti, Franc Karlovšek, član rajonskega odbora OF v Šmarjeti (slednja so Italijani ustrelili 28. septembra 1942 pri Semiču), Viktor Avbelj-Rudi, Lado Ambrožič-Novljan, Stane Potočar-Lazar, Franc Kre-se-Čoban, če omenimo le najvidnejše. Vsa ta imena in njihova vloga so jasno prikazani v obeh omenjenih knjigah. Tisti, ki poznajo partizanstvo in komunistično revolucijo na Slovenskem, dobro vedo, kdo so. Prav vsa se nam danes kažejo z raznih spominskih plošč in spomenikov, pri čemer tisti, ki gmotno živijo iz njihove dediščine, ves čas Slovence opozarjajo, naj ne bomo »revanšisti«, »revizioni-sti«, »spreminjevalci zgodovine« in uničevalci spomenikov. Naj torej pustimo »zgodovino«, se pravi komunistično-partizanske zločine, pri miru. »Ljudska oblast« In zdaj njihove žrtve, predvsem tiste iz leta 1942. Ker leži Šmarjeta zunaj glavnih cest, v njej, razen nekaj dni čisto na začetku vojne, ni bilo okupatorjevih postojank. To je komunistom omogočilo, da so si na tem območju organizirali t. i. osvobojeno območje. Ko so konec aprila izvedeli, da se bo graščak Anton Ulm 24. aprila izselil iz gradu Klevevž in odšel v Nemčijo (odselil se je na Koroško), so partizani v noči na 24. april izvedli »preskrbovalno akcijo«, kar pomeni, da so izro-pali grad: odgnali so živino ter zažgali dva osebna avtomobila. Nekaj kasneje so se v izpraznjen grad vselili partizani, tam uprizorili grofovsko življenje in se šli »ljudsko oblast«. Junija 1942 so organizirali volitve v »narodnoosvobodilne odbore«, »razlastili« graščinsko posest in jo razdelili okoliškemu prebivalstvu, predvsem svojim simpatizerjem. Graščinsko posestvo je obsegalo 384 ha, od tega 303 ha gozdov. Zanimivo je, da gozdov niso delili, ker so s tem hoteli preprečiti nenadzorovano sečnjo. V resnici so mislili na to, da bodo po vojni gozdove sami zaplenili. Toda skupaj z gozdovi so mnogim ljudem, ki so jim leta 1942 podelili zemljo, to po vojni odvzeli. Najprej so kmetje to zemljo štiri vojna leta obdelovali in hranili partizane, po vojni pa so še pet let morali oddajati »obvezno oddajo«. Deset let so torej hranili komunistično organizacijo, potem pa so mnogim zemljo vzeli in ustanovili »kmetijsko-obdelovalno zadrugo«. Naj poudarimo, da so bile »volitve« t. i. narodnoosvobodilnih odborov, »razlastitev« zemlje in podeljevanje te zemlje najbolj čista oblika komunistične revolucije. Komunisti in partizani so jo v Šmarjeti izvajali že junija 1942, po vsej Sloveniji pa po vojni. Ko je italijanska vojska na koncu svoje poletne ofenzive prišla tudi v te kraje in so se partizani morali umakniti, je 19. oktobra 1942 prvi bataljon Vzhodno-dolenjskega odreda zažgal grad Klevevž. Zgorel je eden najlepših gradov na Dolenjskem. Neznansko uničenje. Danes je prostor, kjer je stal nekoč mogočen grad, popolnoma zaraščen. Dvorišče gradu Klevevž Partizansko »sodišče« Na gradu Klevevž so imeli partizani svoje »sodišče«, kjer so ljudi, ki so jih prej ugrabili na domovih, »zasliševali« in »obsojali« na smrt. Ju-rančič je o tem v svoji partizanski knjigi napisal le nekaj vrstic. Zapisal je, da so partizani v začetku junija 1942 aretirali tri ljudi: »Furlan in Ajdnik sta bila sredi junija 1942 od štaba Krškega odreda /poveljevala sta mu Ivan More in Nace Majcen, op. pisca/ obsojena na smrt in ustreljena, medtem ko so Stanka Grahuta takrat izpustili.« O grozovitem umoru Stanka Grahuta (rojen je bil leta 1915, doma pa iz Gorenje vasi pri Šmarjeti) je zapisal: »Nekaj dni pred prihodom belogardistov v Šmarjeto so partizani ponovno aretirali Stanka Grahuta iz Gorenje vasi. To so storili na podlagi poročila organizatorjev bele garde iz Novega mesta z dne 4. avgusta 1942, ki ga je prestregla varnostnoobveščevalna služba OF (VOS). V njem so sporočali svojemu vodstvu v Ljubljano, da so partizani odpeljali in ubili njihovega organizatorja Stanka Grahuta iz Šmarjete. Toda takrat, julija 1942, je bil Grahut samo aretiran in pozneje izpuščen. Na podlagi prestreženega poročila, iz katerega so povzeli, da gre v resnici za belogardističnega ► I T Ruševine Klevevža po požigu Prostor, kjer je stal grad Klevevž, je danes zaraščen. Grad Klevevž pred partizanskim požigom Demokracija • 26/xii • 2s. junij 2007 43 ZGODOVINA Mučenje in umor Stanka Grahuta ► organizatorja, je bil Stanko Gra-hut obsojen na smrt in 31. avgusta 1942 na Selah pri Zburah justificiran (usmrčen). Zaradi nenadnega prodora belogardistov v Šmarjeto in zaradi določenega osebnega sovraštva, ki je izviralo še iz predvojnih let, je bil Grahut usmrčen na nehuman način. To je povzročilo med domačim prebivalstvom precejšen nemir in razburjenje.« Monopoliziranje zločinstva Jurančič je termine, kot so »nehuman način«, »precejšen nemir« in »razburjenje«, moral zapisati. V resnici je ta grozoviti umor izbil sodu dno. Že prejšnji umori (omenili jih bomo v nadaljevanju) so ljudem, ki so prej podpirali partizane - predvsem I na podlagi njihove propagande -, odprli oči. Zdaj so mnoge ljudi naredili za svoje smrtne sovražnike. Naj še omenimo, da je Jurančič Grahutovo politično usmerjenost in delo obravnaval kot nekaj zločinskega in da so ga partizani zato »obsodili« na smrt. V resnici sta bila zločinska miselnost in delovanje komunističnih partizanov. Stanko Grahut in drugi protirevolucionarji so se lahko organizirali, kakor so se hoteli (če so se komunisti lahko, kakor so se hoteli, so se prav tako lahko tudi vsi drugi!), poleg tega pa so se dejavno organizirali predvsem kot reakcija na komunistično uničevalno dejavnost. Pri nas še danes nekateri pišejo, da so se med vojno lahko organizirali samo komunisti (par- tizani), drugi pa se ne bi smeli. Kot gre za monopoliziranje odnosa do antifašizma, gre tudi za monopoliziranje organiziranja (tudi odporništva). Krški odred V zborniku Šmar-jeta in Bela Cerkev skozi stoletja je njegov urednik dr. France Cvelbar na koncu objavil kratek spominski zapis o dogajanju v Šmarjeti med vojno in po njej. Naj povzamemo nekoliko daljši odlomek o dogajanju leta 1942. »OF je 'postavila izven zakona' vse, ki bi poskusili organizirati odpor proti okupatorju samostojno. Za sovražnike niso bili proglašeni samo tisti, ki so že pred vojno javno nastopali proti komunizmu, ampak tudi tisti, ki so se poskušali okupatorju upreti na svoj način. Čiščenje so prepustili posameznikom z zločinskimi nagnjenji, ki so marsikatero zverinstvo opravili tudi na svoj račun, vendar jim je kritje dajalo revolucionarno nasilje. Tako je bilo v Sloveniji pobitih (mnoge so zverinsko mučili) nad 400 ljudi, preden so se organizirali vaški stražarji in se postavili v bran za ogrožena svoja in tuja življenja. Poleti 1942 smo zvedeli, da imajo partizani v Klevevžu (Krški odred) svoje sodišče, ki obsoja na smrt cigane in berače, ki jih obtožijo vohunjenja, pa tudi druge. Iz tistega časa je tam še vedno grobišče. Takrat so izvršili strašen zločin nad družino Franca Furlana, upokojenega orožnika iz Kro-novega. V gozdu Kostanovlje so najprej (24. julija 1942) vpričo mladoletnega sina več ur mučili očeta in nazadnje usmrtili oba. Dva dni zatem so na istem kraju usmrtili še nosečo ženo oziroma mamo Marijo. Od doma so jo odpeljali skupaj z dveletnim sinkom, vendar so ji pred usmrtitvijo iztrgali otroka iz rok in ga vrnili stari materi. Straža, ki je vodila Marijo, se je po pripovedovanju domačih ustavila tudi na našem dvorišču. Takrat je imela Marija otroka še s seboj, nihče pa ni slutil, dajo peljejo v smrt. Brata Jože (sedi) in Avguštin Ajdnik iz Bele Cerkve. Partizani so Jožeta umorili julija, Avguština pa novembra 1942. Umor Furlanovih Pozneje, vendar preden je starejši sin Drago Furlan med vojno starše in brata prekopal na novomeško pokopališče, sem bil na njihovem grobu v Kostanovljah. Drago, poznali smo ga pod imenom Oran, je leta 1944 postal poveljnik domobranske čete v Novem mestu. Padel je marca 1945 v spopadu z italijansko partizansko brigado. Govorica o umoru Furlanove družine je prodirala med ljudi le počasi, delno tudi zato, ker so ga izvršili skrito v gozdu. Novica o zločinu nad našim sovaščanom Stankom Grahutom, ki so ga 28. avgusta 1942 partizani strašno mučili in umorili v skalovju pod Selami nad Humom (kake četrt ure stran od groba Furlanovih), pa se je kot blisk razširila po šmarješki okolici in je vplivala na ravnanje ljudi vse do konca vojne in še naprej. Stanko je bil sedemindvajsetleten samski kovač. Pri njem sem bil v šivalnici kak mesec pred njegovo smrtjo. Ne vem, ali sem šel k pomerjanju ali so me poslali iskat kaj dokončanega. Spominjam se, da je v šah razlagal (verjetno je bil kdo še zraven), kako v Šmarjeti pripravljajo igro in bo on (ali nekdo drug) v njej rekel: 'Samo za denar teče jezik moj kot šivalni stroj'. Seveda je bil on daleč od tega, da bi živel samo za denar. Umor Stanka Grahuta Partizani so imeli Stanka zaprtega v Klevevžu nekaj dni že v začetku julija, vendar so ga oprostili in izpustili. Danes vemo (glej Zaveza, št. 32, str. 17), da obstaja (nedokončan) zapisnik tedanjega zasliševanja in da so imeli zaprtih tudi več mož in fantov iz Bele Cerkve. Predvsem so iskali podatke o udeležencih sestanka Slovenske legije, ki je prav tako kot partizani imela v načrtu upor proti okupatorju, vendar pozneje, v primernejšem trenutku. Sestanek naj bi bil v bližini sv. Ane pri Mirni Peči. Po zaslišanju so tri izmed zaslišancev iz Bele Cerkve (Ajdnika, Gričarja in Klobučarja) mučili in usmrtili, ostale pa izpustih. Stanka Grahuta so pred mučenjem in usmrtitvijo proti koncu avgusta zaprli v Klevevško kovač -nico, v neposredni bližini katere je bilo partizansko sodišče. Kot se 44 Demokracija • 26/xii ■ 28. junij 2007 ZGODOVINA CORENJE TOPLICE JANIZ SARSO ALUN 6 CSA L FRANC BLAZlC IVAN (UUENIK («ANC f£R ANTON UDOVC ANTON ZORAN GORENJA VAS JOZt CORtNC IUDVK CRAHUT JTANRO CRAHUT JOZt CRECORClč ANTON JUVANClC ALOJZ RRNC VIKTOR RRNC ALOJZ LUZAR ANTON PAVLIC ANTON fENt ALOJZ» MRŠI fRANC fIRH HlHA SlNTOCNIl fRANC STAHCAR MALA STRMICA Spominske plošče v Šmarjeti spominjam, se je po prvem zaslišanju in zaporu Stanko zadrževal doma in se torej ni čutil krivega ali ogroženega. Preden pa so ga mrtvega pripeljali domov, smo zvedeli, da je med mučenjem strašno kričal in klical na pomoč mamo. Kričanje so slišali vaščani v vas Strmico preko doline Radulje in o tem obvestili njegove domače. Moč strahu Ko so Stanka pripeljali domov na dvorišče, je njegova mama izvila iz sebe tak krik in vpitje, da se je slišalo do našega doma, čeprav je razdalja preko 500 metrov. Hitro sem stekel preko doline do Grahutovih in videl na vozu razmesarjenega, krvavega in delno z listjem oblepljenega Stanka. O pogrebu in posledicah tega zločina za partizanstvo v okolici Šmarjete zvemo iz dokumenta, ki ga je obveščevalna služba pri Okrožnem odboru OF za Novo mesto poslala glavnemu poveljniku Slovenskih partizanskih čet 3. septembra (glej Črne bukve, Ljubljana 1944). Poročilo najprej pove, da je Grahuta neki partizan rezal, tako da je kričal na pomoč, nato pa pravi: 'Ljudje so ob mrtvaškem odru glasno izražali svoje ogorčenje, višek pa je doseglo na dan pogreba v Šmarjeti na pokopališču. Ljudi in vencev je bilo, kot še ob nobenem pogrebu v Šmarjeti ne. Udeleženci so vpili 'ravbarji' in podobno, misleč pri tem partizane. Razpoloženje ljudi v Šmarjeti in okolici 2 h daleč je tako, da skoro nihče ne odzdravi partizanu'. Ko so ljudje ugotovili, da teror v Klevevžu, mučenje in umor Stanka Grahuta niso osamljeni primeri, ampak se dogajajo po vsej Ljubljanski pokrajini, je v ljudeh zavladal strah. Tudi otroci smo ga čutih. Podnevi smo se vsi skupaj počutili še nekoliko varne, noči pa smo se bali. Vsa vrata so bila skrbno zaklenjena. Napeto smo pričakovali, kdaj bo potrkalo. Tudi do zadnjega zrna izpraznjene kašče pri tistih hišah, kjer so imeli koga pri vaških stražarjih, ah pa tistih, ki so bili pri partizanih slabo zapisani, smo se bali, saj nismo vedeli, kdo bo naslednji na vrsti.« Tako dr. France Cvelbar. IB Konec prihodnjič 28. srečanje Prijateljev Radia Ognjišče ob 800-letnici rojstva sv. Elizabete v nedeljo, 8. julija 2007, v Slovenj Gradcu ob 1 Oh sv. maša škofa Petra v Stumpfa, po njej veselo druženje A Srečamo se v Slovenj Gradcu! a Vabljeni! RADIO OGNJIŠČE Demokracija ■ 26/xn • 28. junij 2007 45 OSEBNOSTI Vsestranski učenjak Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Janez Vajkard Valvasorje bil eden največjih učenjakov v slovenski zgodovini, vsekakor pa tudi eden največjih učenjakov svoje dobe. Na žalost mu je njegovo delo pogoltnilo vse premoženje in je umrl v siromaštvu. Slovenski polihistor baron Janez Vajkard Valvasor je bil nedvomno eden največjih mož svoje dobe. Bil je učenjak, umetnik, jezikoslovec in niti tehnika mu ni bila tuja. Poleg tega je bil tudi popotnik in nadarjen vojaški poveljnik. Žal pa so njegovo delo pretrgale hude finančne težave, v katere je zašel zaradi svojega znanstvenega delovanja, in dokaj zgodnja smrt. Prav finančne težave so pospešile njegovo bolezen v zadnjih letih življenja in pripomogle, da je umrl star dobrih petdeset let. Sprva trgovci Družina Valvasor ni bila kranjskega izvora. Rod je izhajal iz severne Italije, iz krajev v okolici Bergama. Iz tistih krajev so skozi dolga stoletja prihajali trgovci, kasnejši lastniki rudnikov in topilnic, zdravniki in tudi umetniki, ki so se nato poslovenili in si ustvarili korenine na naših tleh. Tako so znane recimo rodbine La-zarini, Zois, Codelli in še nekatere. Za financiranje svojih raziskav je Valvasor potrošil vse svoje premoženje. Prvi Valvasor torej ni bil plemiškega rodu. Po poklicu je bil trgovec in si je sredi šestnajstega stoletja izbral Kranjsko za svoje poslovno delovanje. Posli so mu stekli in že v nekaj letih je postal ugleden kranjski trgovec. S poslovnimi uspehi je poleg premoženja rasel tudi ugled družine. Valvasor je postal kranjski deželan in kmalu nato član deželnih zborov. Svoje dobičke je investiral v zemljiško posest, da bi se 46 kranjskih deželnih posesti in bil član deželnega sveta. Mati Ana Marija je izhajala iz ugledne rodbine Raubarjev. Valvasorji so bili tako člani tedanje družbene elite na Kranjskem. Prvi izobrazbi na domačem gradu je sledila nadgradnja v Jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Omenjeni kolegij je bil v tistem času najboljša šola na Kranjskem. Poleg običajnih predmetov in seveda teologije je plemiška mladež v kolegiju pridobila tudi nekaj teoretičnega znanja o vojaških zadevah. Navsezadnje je bila tedaj vojaščina dolžnost in obveza vsakega plemiča. Po šolanju na kolegiju so ga starši konec petdesetih let 17. stoletja poslali na dodatne študije v Salzburg, Miinchen in v druga nemška mesta, ki so jih počasi začenjali obnavljati po posledicah tridesetletne vojne. Leta 1663 je Valvasor vstopil v vojsko in se pod hrvaškim vojskovodjo Nikolajem Zrinjskim udeležil bojev proti Turkom na Balkanu. Dvajsetletno premirje s Turčijo mu je omogočilo, da je zapustil aktivno vojaško službo in se podal na popotovanje po Evropi. Po Evropi Potoval je po nemških deželah, po Holandiji, obiskal celo Anglijo ter se nato dalj časa zadržal v Italiji in predvsem v Franciji. Za > nekaj časa je celo vstopil v francosko vojaško službo, deloma iz veselja do bojev, deloma da bi še bolj izpopolnil svoje vojaško znanje. V tistih časih ni bilo nič nenavadnega, če so plemiči kakšne države, v kateri je vladal mir, začasno stopili pod zastavo kakšnega tujega vladarja. V službi francoskega kralja se je Valvasor celo udeležil bojev proti severnoafriškim muslimanom v Maroku. Med svojimi potovanji je začel postavljati temelje svoje naravoslovne zbirke in knjižnice. dvignil po statusu. Kupil je več posesti, pristav in graščin ter seveda z njimi povezane fevdalne privilegije. Konec šestnajstega stoletja je sledil zadnji korak in deželni knez je rodbino Valvasorjev povzdignil v dedni plemiški stan. Ugledna rodbina Kot plemiči so Valvasorji seveda opustili dotedanje trgovske posle. Njihov novi stan jim je nalagal plemičem primeren Demokracija ■ način življenja, se pravi upravljanje posesti, sodelovanje v lokalni politiki, vojaško službo, alternativa temu pa je bil vstop v Cerkev. Janez Vajkard se je rodil v Ljubljani. Točen datum rojstva ni znan, krstih pa so ga 28. maja 1643. Njegov oče Jernej (Barto-lomej) je imel velik ugled. Ne le da je bil lastnik gradov Medija in Gamberk, opravljal je tudi visoko funkcijo glavnega zakladnika XII • 28. junij 2007 OSEBNOSTI V domače kraje se je vrnil leta 1671 in se oženil z Ano Rosino Graffenweger von Graffenau. Imela sta devet otrok, žal pa jih je kar pet umrlo v otroških letih. Z nekaj svojega premoženja in ženino doto sta zbrala devet tisoč florinov ter kupila gradove in posestva Bogenšperk, Črni potok in Lichtenberg. Celotna kupnina je sicer znašala dvajset tisoč florinov, a posesti sta kupila na posojilo z obljubo, da jih bosta skozi naslednja leta počasi poplačala. Knjižnica, tiskarna, zbirk Na Bogenšperku je tako zrasla velika knjižnica, rasla pa je tudi zbirka. Valvasor je na Bogenšperku postavil tudi tiskarno, kjer je od 1679 tiskal svoja dela. Že med svojim bivanjem v Franciji je na podlagi zapiskov, ki so nastali predvsem med njegovim življenjem v Toulonu, napisal knjižico v francoščini; prevedena je bila v nemščino in Valvasorje bil leta 1683 prisiljen pretrgati svoje študije. Premirje s Turčijo se je izteklo in kmalu je mogočna turška armada butala po vratih cesarskega Dunaja. Valvasor, ki je imel visok položaj stotnika pehotnega regimenta spodnje Kranjske, je moral seveda takoj na bojišče. Potem ko je bila nevarnost odstranjena, pa se je spet umaknil v rezervo. Zanimivo je, da je svojim vojakom ob odpustu izdal dokumente o njihovih zaslugah oziroma o službi, in to tiskane, natisnjene na Bogenšperku, kar je eden prvih takšnih primerov. Slava in finančni propad Val vasorja je pritegnil fenomen Cerkniškega jezera. Svoje opažanje je strnil v razpravi, ki je po objavi pritegnila precej pozornosti. Na podlagi te razprave je bil leta 1687 sprejet v članstvo Kraljeve družbe v Londonu. Njegovo najslavnejše delo Slava vojvodine Kranjske je prišla v tisk Za opis fenomena Cerkniškega jezera so Valvasorja sprejeli med člane Kraljeve družbe v Londonu. tiskana v Bambergu. Žal se ni obdržal noben izvod te knjižice. Na Bogenšperku je tako nastalo več knjig, predvsem so bila to dela s področja topografije, na primer opisi gradov in posesti slavne rodbine Lambergar, pa opisi gradov in posesti v lastništvu Salzburških škofov in končno tudi album, v katerem je bilo opisanih več kot tristo mest, naselij, samostanov in gradov na tedanjem Kranjskem. Iz bogenšperške tiskarne je prišla tudi grafična kolekcija, ki je na sedemnajstih ploščah orisala Kristusovo pot od poslednje večerje do smrti na križu. Za svoje delo je trošil veliko več, kot je imel dohodkov. Vzdrževal je tudi precejšnje število sodelavcev in kril njihove stroške, tako da je denar hitro odtekal. leta 1689. V njej je bilo zbranih dvajset let raziskav tako Valvasorja kot njegovih dolgoletnih sodelavcev. Praktično ni področja, ki ne bi bilo v knjigi obdelano. Opisi krajine, flore in favne, mest, vasi, gradov, cerkva in samostanov, naravnih bogastev, trgovine, ljudi ter njihovih šeg in običajev, državne uprave, sodišč, vojske in vojaških utrdb, dogodkov iz starih analov. Opisal, in kolikor se je dalo, tudi prerisal je stare kovance in orodje, ki so bili najdeni na Kranjskem. V petnajstih zvezkih je tako 3.532 strani tekstovnega gradiva in med tem prek petsto slik, zemljevidov in skic. Delo je bilo založeno istega leta v Niirnbergu in je prineslo Valvasorju nesmrtno slavo. A prav izdaja Slave vojvodine Kranjske je zadala smrtni udarec Radio*%n MHz Slava vojvodine Kranjske je najbolj znano Valvasorjevo delo. Zaradi stroškov znanstvenega dela je moral Valvasor prodati grad Bogenšperk. Valvasor se je šolal tudi v Jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Valvasorjevemu premoženju. Že nekaj mesecev po izidu knjige je moral prodati posestvo Črni potok. Prodaji gradu je sledila prodaja njegove velikanske knjižnice in naravoslovne zbirke, ki jo je odkupila zagrebška nadškofija. Do leta 1692 je bil prisiljen prodati tudi Bogenšperk in Lichtenberg ter končno še podedovano hišo v Ljubljani. Njegovi otroci so tako ostali brez dediščine in Demokracija ■ 26/XII ■ 28. junij 2007 so se bili prisiljeni zaposliti kot aktivni vojaki oziroma se zapisati Cerkvi. Z drobižem, kolikor ga je Valvasorju še ostalo, je veliki učenjak, potem ko je bil že hudo bolan, kupil majhno hišo v Krškem, ki si jo je komaj še lahko privoščil. Po slabem letu životarjenja v revščini je baron Vajkard Valvasor septembra 1693 umrl v Krškem, star dvainpetdeset let. (B 47 POTOPIS Varšava: slovanska prestolnica EU Tekst in foto: Lucija Horvat Varšava je sodobna evropska prestolnica z okoli 1,700.000 prebivalci. Razteza se bolj na levem kot na desnem bregu široke reke Visle, v kateri živi sirena. V začetku junija so v Varšavi najprimernejše temperature za vedoželjen pohod po njenih ulicah. Panorama Varšave se je hitro večala in približevala, ko se je Adriino letalo spuščalo na letališče. Ob pozni večerni uri na njem ni bilo prevelike gneče in taksi je bilo mogoče najeti brez težav. Naslednji dan se je začel zgodaj, in sicer z nakupom enodnevne vozovnice, ki velja za ves mestni promet in stane okoh sedem zlotov. Jutranji sprehod do postaje metroja Pole Mokotowskie je dobro del. Varšavski metro za zdaj obsega eno linijo, ki vozi med končnimi postajami Kabaty in Plač Wilsona, od koder bo linija podaljšana do postaje Mlociny. Sovjetsko darilo Prvo, na čemer se ustavi pogled ob izhodu iz metroja, je »darilo Velikega brata«, Palač kultury, orjaška mono- litna stavba, ki jo je v Varšavi dala zgraditi Sovjetska zveza in je zelo podobna Univerzi Mihaila Lo-monosova v Moskvi. Zgrajena je bila v letih 1952-1955 po načrtih ruskega arhitekta Leva Rudnijeva. Ko je bila končana, je bila druga najvišja stavba v Evropi, in čeprav ima »le« trideset nadstropij, se ob pogledu nanjo še vedno prebujajo mogočna čustva. Po spremembi družbenega sistema so nekateri želeli porušiti stavbo, ki mnogim pomeni simbol sovjetske nadvlade, vendar ji je uspelo preživeti. V njej so našle prostor mnoge dejavnosti, tako konferenčne kot razstavne in kulturne. Na vrhu palače je razgledna točka. Wojtila na plakatu p0 uliti Marszalkowski je človek kaj hi- Palac kultury tro pri Saksonskem vrtu, kjer se v vročem dnevu lahko ohladi v senci velikih starih dreves in ob pršenju velike fontane, ki jo je leta 1855 oblikoval Henryk Mar- coni. Nedaleč naprej, vzporedno s Krolewsko ulico, je pod arkadami nekdanje Saksonske palače grob neznanega junaka. Prav tedaj je stal pred njim razred ne ravno navdušenih šolarjev, ki so poslušali razlago učiteljice. Na obeh straneh groba potekajo izkopavanja temeljev stare palače, delovišče pa je ograjeno s panoji, poslikanimi z motivi iz življenja papeža Wojtile, ki je močno zaznamoval življenje na Poljskem. Od tod pa do znamenitega Krakovskega predmestja nanj spominjajo spominske plošče in veliki plakati. Na Trgu Pilsudskega, s katerega se vidi hotel Victoria in Narodno gledališče, je svoj čas stala pravoslavna cerkev Aleksandra Nevskega, simbol ruske Glavni trg Starega mesta Krakowsko Przedmiešcie KaroI Wojtila na panojih pred gradbiščem nadvlade. Stala je 30 let, potem pa so jo leta 1926 porušili. »Nobene potrebe ni bilo več po pravoslavni cerkvi,« je razložila vodnica skupini turistov, ki so se ustavili na Trgu Pilsudskega. Zgodovina in legende Varšava ima dolgo zgodovino, zgodnja naselbina je bila na njenem mestu že v 10. stoletju, v 13. stoletju pa je Boleslav, vojvoda Mazovije, postavil rezidenco in dal pozidati tisti del Varšave, ki ga zdaj poznamo kot Staro mesto. V teku stoletij je nastalo o Varšavi tudi veliko legend, zapisal pa jih je varšavski pesnik Artur Oppman v 19. stoletju. Tako ena od njih pripoveduje, da Varšava dolguje svoje ime prvotnima lastnikoma ozemlja, na katerem je nastala, Warsu in Sawi. Druga pripoveduje o sireni, ki je živela v Visli in varovala prebivalce mesta. Postala je mestni simbol in ima v mestu več spomenikov: na glavnem trgu Starega mesta in ob bregu Visle. Varšavske zaklade sta po legendah varovala strašna pošast in zlata raca. Varšava je poljska prestolnica šele od 16. stoletja, ko je ta naziv in funkcijo prevzela Krakovu. Postala je kulturno središče države, najlepši primer tedanje arhitekture pa je Kraljevi grad, ki je bil med drugo svetovno vojno popolnoma porušen in so ga po načrtih rekonstruirali med letoma 1971 in 1988. Poljski kralji so bili od leta 1573 voljeni iz vrst aristokracije. Muzej vstaje Evropsko kulturno središče je Varšava postala pod zadnjim poljskim kraljem Stanislavom Poniatovskim, potem pa so si Poljsko razdelile Avstrija, Prusija in Rusija. Varšava si je Ruse dobro zapomnila, pod rusko vladavino je prišla leta 1815, njeno trdo roko pa je ob- čutila tudi ves čas komunizma. Šele v zadnjih letih je interes za ruski jezik narasel, vendar le iz ekonomskih razlogov. Med drugo svetovno vojno je bila Varšava do tal porušena, 700.000 prebivalcev, dobra polovica vseh, je bilo ubitih, pogrešanih ali razseljenih. Še posebej je prebivalstvo trpelo med vstajo, ki se je začela 1. avgusta 1944. Nemogoče razmere in dogodki med vstajo so prikazani v Muzeju varšavske vstaje, kjer lahko obiskovalci vizualno in zvočno podoživljajo tiste strašne dneve, v katerih so si ljudje reševali življenje tudi z begom po kanalizaciji. Med vstajo je Rdeča armada čakala na drugem bregu Visle, da se je najhujše končalo, potem pa januarja 1945 osvobodila Varšavo. Obdobje komunizma je trajalo vse do leta 1989, ko so bile na Poljskem prve svobodne volitve, leta 1991 so sledile prve svobodne predsedniške volitve. Poljska je članica Nata od leta 1999, Evropske unije od leta 2004, vodita pa jo desničarska brata Kaczinsky. Mladi pati Junijski sprehod po varšavskih ulicah Starega mesta se nadaljuje, gneče ni. Veliko prebivalcev se je namreč odpravilo na podaljšan konec tedna, to je po prazniku sv. Rešnjega telesa, ki je na Poljskem dela prost dan. Podaljšani konec tedna je bil nemara voda na mlin tudi vsem mladoporočencem, ki so tistega dne stopili v zakonski stan. Sveže poročenih parov je bilo v Varšavi tisto soboto za slovenske razmere res veliko in se je zdelo, kot bi pred cerkvami na poroko čakali v vrstah. Ni kaj, začetek junija je pač najprimernejši za tako veselo opravilo, kot je poroka. Sama sem ga proslavila v prijetni družbi in si v restavraciji privoščila poljsko narodno jed - pierogi z zeljem in gobami z ocvirkovo omako. Za osvežitev pa je prijalo poljsko pivo Zywiec. Čudovito! Znane osebnosti V Varšavi je prebivalo lepo število znamenitih in pomembnih osebnosti. Poleg Karola Wojtile, papeža Janeza Pavla II, še Nobelovi nagrajenci: Demokracija ■ 26/XII • 28. junij 2007 pisatelj Henryk Sienkiewicz, ki je leta 1905 dobil Nobelovo nagrado za roman Quo vadiš, judovski pisatelj Isaac Bashevis Singer, v Varšavi je med letoma 1937 in 1944 živel pesnik Czeslaw Milosz. V varšavskem Novem mestu je bila rojena znamenita Marie Sklodowska Curie, ki je Nobelovo nagrado za znanstvene dosežke prejela dvakrat. Tudi hol-lywoodska zvezda nemega filma Pola Negri s pravim imenom Apo-lonia Chalupiec je živela v Varšavi. Tam se je za krajši ali daljši čas ustavilo tudi nekaj svetovno znanih glasbenikov in skladateljev. Najbolj znan med njimi je Frederic Chopin, ki je kot otrok živel v Krakovskem predmestju. V njegov slavni spomin v Varšavi še od leta 1929 vsako peto leto prirejajo Chopino-vo mednarodno klavirsko tekmovanje. V poletnem času pa je vsako nedeljo zvečer mogoče prisluhniti koncertom izbrane klavirske glasbe v tazienkach Krölewskich, kjer med klopmi cvetijo rdeče vrtnice in se pred veličastnim spomenikom Chopinu blešči voda iz ribnika. Lazienski park, ki obstaja že od srednjega veka in je sprva pripadal vojvodam Mazovijskim, ponuja še veliko: prelepa palača na vodi je zdaj muzej, park pa krasijo kraljevske ptice pavi, ki se nenehno oglašajo. Odprto gledališče ponuja skrivnostno sceno za predstave pod milim poletnim nebom. Kratek dvodnevni sprehod po Varšavi je tako minil kot blisk, a meje prepričal, da poljska prestolnica skriva še veliko lepega za kulturne sladokusce. IS www adria airways com POTOPIS V takšnem avtu sta se odpeljala mladoporočenca. Pierogi so poljska narodna jed. Varšavska sirena Spomenik Nikolaju Koperniku zapeljujejo tudi v letošnjem žtmnske-poti so Zfie.lji\?ejh C({ (jlfiVnik ZLATO fS) J O V A pO 1 6 M AfA^PHA ?() T & Slovenija www.slovenia.info »Stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Stranske poti vam bodo odkrile, da je ponudba naše dežele bogata in raznolika in da lahko ponudi široko paleto najrazličnejših doživetij za še tako zahtevnega gosta,« je zapisano na hrbtni strani treh zloženk projekta »Na lepše«. Tri zloženke so dejansko tri turistične karte, ki vabijo na potepanje po eni ali več od skupno šestih stranski turističnih poti po Sloveniji. Zloženke tako domače in tuje goste vabijo, da Slovenijo odkrijejo skozi potepanje po Smaragdni, Vetrovi, Jantarjevi, Sončevi, Krošnjarski in Zlatorogovi poti. Projekt »Na lepše - stranske poti so zapeljivejše od glavnih« je največji projekt promocije slovenskega turizma, ki ga Slovenska turistična organizacija izvaja na domačem trgu in s katerim tako domače kot tudi tuje goste vabi k raziskovanju Slovenije. NA L@PŠE www.s !ovenia.info/nalepse dčnoinformacijskih centrih (TIC) in . turističnih organizacijah (LTO) i mednarodnih vlakih 1 ponudnikih turističnih storitev v Sloveniji na mnogih drugih lokacijah naročite pa jih lahko tudi na spletnem naslovu www.slovenia.info/nalepse Ni naključje, da je projekt, v okviru katerega so izšle tri zloženke, poimenovan »Na lepše«, in ni naključje, da se vodilna misel, ki vabi k raziskovanju skritih kotičkov Slovenije, glasi: »Stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Stranske poti namreč odkrivajo bogato in raznoliko ponudbo naše dežele ter široko paleto najrazličnejših doživetij.« Več informacij na www.slovenia.info/nalepse RECENZIJE Petintrideset stopinj ?. Študentska založba V Petintridesetih stopinjah, prvencu Draga Jančarja iz začetka sedemdesetih let, nam takrat mladi pisatelj opisuje en dan - že iz naslova je razvidno, da peklensko vroč - v življenju mladega urednika. Skozi njegovo gibanje prepoznamo tedanji Maribor, ki ga poseljujejo topi obrazi lumpenproletarcev. Pripovedovalec jih pogosto označuje kot teroriste, ki sabotirajo individualistično obnašanje. Lik terorista kot človeka množice je neločljivo povezan s figuro udbovca. Obe pojavi se medsebojno prepletata, se porajata druga iz druge in delita isto moralo. Udbovci se v grotesknih prizorih pojavljajo na vseh mogočih prizoriščih tega paranoičnega mesta. Nemirne študente, ki predstavljajo edino alternativo, želijo z manipulacijami in s pištolami, ki jih neženirano razkazujejo, na vsak način zatreti. Evropska znanost Založba *cf. V zbirki Delajmo Evropo je izšlo delo Rojstvo moderne znanosti v Evropi, ki ga podpisuje Paolo Rossi. Poglavja, ki sestavljajo knjigo, obravnavajo novo astronomijo, opazovanja, opravljena z daljnogledom ali mikroskopom, načelo vztrajnosti, poskuse z vakuumom, krvni obtok, velike dosežke v matematiki itd. Poleg te snovi poglavja povzemajo razvijanje velikih idej in velikih tem: zavračanje hermetičnega pojmovanja znanja, novo vrednotenje tehnike, hipotetično ali stvarno prikazovanje našega poznavanja sveta, poskuse, da bi uvedli vzorce mehanične filozofije, novo podobo Boga kot inženirja in urarja, vpeljavo časovne razsežnosti pri raziskovanju naravnih pojavov. Alain Badiou 2. Založba ZRC Filozofski inštitut ZRC SAZU je v zbirki Philo-sophica - Series Moderna izdal knjigo Pogoji, ki je nadaljevanje in dopolnitev dela Alaina Badi-ouja L'etre et l'evenement (1988). V njej avtor prvič sistematično razdela pogoje za sodobno renesanso filozofije, predlaga novo definicijo filozofije, razmerje Resnice do resnic in resnično-stnih postopkov, podrobneje opredeli tako svoje nasprotovanje tematiki konca filozofije kot tudi razmerje med filozofijo in sofistiko. Ključnega pomena za njegov filozofski razvoj in projekt in tudi za filozofijo nasploh so razprave o kategorijah forsiranja, odtegljaja in neimenljivega ter poglavja, v katerih sistematično obravnava in opredeljuje razmerje med filozofijo in njenimi pogoji (pesnitev, matematika, politika, ljubezen). Predgovor je napisal François Wahl. 52 Tito brez maske Založba Mladinska knjiga V knjigi Tito brez maske avtor Miro Simčič, novinar in publicist, prikazuje nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita predvsem kot človeka. Poudarek je na njegovem vsakdanjem življenju, čeprav obravnava tudi prelomne dogodke, ki jih poznamo iz zgodovine. Posebej raziskuje tista vprašanja, ki še danes burijo duhove. Avtor je pozoren na manj znane okoliščine Titovega zdravljenja in smrti ter na ozadje gospodarske agonije in propada zvezne države. Obravnava Titove človeške in voditelj -ske slabosti, hkrati pa zavrača špekulacije, za katere ne najde ničesar oprijemljivega. Osvetljuje njegove sodelavce, zdravnike, generale, ženo Jovanko in druge ženske, psičke, kuharice in strežnike ter občasno 'visoko dražbo'. Predvsem pa poskuša večjo pozornost nameniti razmerju med Titom in Slovenci. Besedilo dopolnjuje veliko fotografij, tudi manj znane. V tej knjigi je torej nekdanji jugoslovanski diktator prikazan bolj kot »kralj«, manj pa kot vodja ene najhujših diktatur v 20. stoletju. Iz starih papirjev 3. Celjska Mohorjeva družba Ob izidu knjige Frana Jakliča Samotar na Selih in druge povesti je leta 2004 Celjska Mohorjeva družba zapisala: »S tem Mohorjeva družba sklepa opus izdanih Jakličevih del, ki obsega kar osem knjig.« A v letu 2007, ob 70. obletnici pisateljeve smrti, so v sodelovanju z občino Dobrepolje izdali deveto Jakličevo knjigo in jo naslovili Iz starih papirjev. Zavzet zbiralec in Jakličev vnuk Tadej Sluga je namreč iz bogate Jakličeve zapuščine izbral slike in črtice, ki opisujejo slovenskega malega človeka, kar je bilo za Jakliča značilno, in do zdaj še niso bile ponatisnjene v knjižni obliki. Tokratni izbor prinaša spise, ki jih je Jaklič objavljal v različnih časopisih 19. in 20. stoletja (Dom in svet, Domoljub, Edinost, Ilustrirani Slovenec, Ljubljanski zvon, Narodni gospodar, Rodoljub, Slovenec in Slovenski učitelj), dodana pa sta Demokracija ■ 26/xii ■ 28. junij 2007 tudi dva neobjavljena rokopisa Plinska razsvetljava in Govor za zbor zadružnikov. Sladke pregrehe Založba Mladinska knjiga Posladek zmeraj tekne. Mnogi poklicni kuharji načrtujejo jedilnike z mislijo na sladki konec, kajti sladica je krona vsega. Možnosti so skoraj neizčrpne in nekaj najboljših sladkih dobrot - od klasičnih do čisto novih - je zbranih v tej knjigi, ki so jo napisali Elisabeth Döpp, Christian Willrich in Jörn Rebbe. Lahke sadne solate, nežne pene in kreme, osvežujoči sorbeti. Lahko pa se odpovemo glavni jedi in se pogostimo s sladkim cesarskim pražencem, cmoki ali sladkimi narast-ki, ki nasitijo. Kako preprosta je priprava, dokazujejo odlični opisi postopkov in mnogi koristni nasveti v knjigi. Živimo z rastlinami 4. Mohorjeva založba Celovec Biologinja in upokojena profesorica Tatjana Angerer je napisala več kot dvajset knjig, med katerimi so najvidnejše tiste, ki govorijo o rastlinah, njihovi vlogi v našem vsakdanjem življenju in njihovem pomenu za zdravje. Zdaj je izšla njena knjiga Živimo z rastlinami, v kateri obravnava 64 premišljeno izbranih zdravilnih rastlin, ki v našem vsakdanjiku pomagajo krepiti in ohranjati zdravje. Izbor opisanih rastlin je skrbno premišljen. Narekovala ga je želja po čim bolj naravnem življenju - življenju, povezanem z naravo -, ne da bi pri tem škodovali svojemu okolju. Spodbuda za uporabo negojenih, divje rastočih rastlin v vsakdanjem življenju so izbrani recepti za pripravo jedi, kozmetičnih sredstev in kopeli z dodatkom zelišč. Knjiga lahko poteši tudi tiste, ki jih zanimajo kulturnozgodovinski podatki o rastlinah, avtorica piše celo o nekaterih zablodah in vražah v zvezi z njimi. Vsebino bogatijo stari ljudski recepti in nasveti za uporabo rastlin v zdravstvu. OGLASI Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini vam omogoča: V as je c ■ v ■ | pičilo, da bi * odpotovali v tujino? osebna, družinska in skupinska zavarovanja, ugodne zavarovalne premije, organizacijo zdravniške pomoči, 24-urno pomoč, mrežo izvajalcev po vsem svetu, dodatna kritja za svojce, pravno pomoč. Sklenite zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini Vzajemna 7u/7/7a, ter brezskrbno uživajte na počitnicah. Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovalnicah Vzajemne, pooblaščenih turističnih agencijah ali preprosto preko spletne strani www.vzajemna.si in na ostalih lokacijah. Vas je pičilo ... ... v tujini? Za ublažitev posledic pikov insektov skleniteljem zavarovanja podarjamo Hansaplast® izdelek, ki pomirja nadležno srbenje. www.vzajemna.si ■ />\ INSECT m VZAJEMNA * Velja za sklenitve do 31. 8. 2007 v poslovalnicah Vzajemne, preko www.vzajemna.si in na brezplačni telefonski številki 080 20 60. Količina izdelkov je omejena. dop!,S-,lo» Modro ene**. 0,00417 € Zdaj lahko tudi vaše gospodinjstvo l.« prispeva k lepši prihodnosti! ■ ssvz Odločite se za nakup okolju prijazne električne energije iz obnovljivih virov slovenskih rek. Modro energijo pridobivamo v hidroelektrarnah, ki ne obremenjujejo okolja in tako prispevajo k ohranitvi narave in živalskih vrst. Pridružite se skupnosti, ki aktivno skrbi za zdravo okolje! Mesečni strošek nakupa Modre energije je nizek - predstavlja ceno ene skodelice kave. Modra energija Obnovljivi viri sedanjosti in prihodnosti Več informacij pri vašem dobavitelju električne energije HSE 01 470 41 00 Elektro Primorska 05 333 33 50 Elektro Ljubljana 01 430 42 70 Elektro Gorenjska 04 208 32 32 Elektro Celje 03 420 10 00 Elektro Maribor 02 220 01 15 Demokracija • 26/xii • 28. junij 2007 53 KULTURA Slovenska ljudska pesem je živa Tekst in foto: Lucija Horvat Slovenska ljudska pesem je živa tudi po zaslugi njenih zvestih zapisovalcev. Na Gorjanskem so v nedeljo podelili Štrekljevo nagrado za leto 2007. Prejemnica je profesorica muzikologije in angleščine Jasna Vidakovič. šeg, ampak namenoma, na odru. Mnoge glasbene skupine, zlasti na podeželju, ljudsko pesem zelo malo prirejajo in jo izvirno podajajo. Bogastva ljudske pesmi se morajo njeni nosilci zavedati, saj zanj ne more poskrbeti nihče drug kot oni sami,« je dejala Jasna Vidakovič, ki je pomembno pripomogla k ohranjanju in zapisovanju slovenske ljudske pesmi. Na Radiu Slovenija ureja radijsko oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, ki je na sporedu vsak torek in jo je ustanovil Glasbeno-narodopisni inštitut SAZU. Svoje prispevke o slovenski ljudski glasbi je objavljala tudi v oddajah Etnofonija, Na ljudsko temo, Slovenska ljudska pesem in ustvarila radijske glasbene programe o posebnostih slovenskega ljudskega izročila. V skrbi za radijsko oddajo je za Arhiv Radia Slovenija zbrala okoli 20.000 minut zvočnih zapisov izvirnega ljudskega petja, godčevstva in narečnih pripovedi. Poleg tega Vidakovičeva že 30 let spremlja, poroča in v oddajah predstavlja področna, finalna in državna srečanja ter tekmovanja množice mladih glasbenikov na glasbila, kot so tamburica, diato-nična harmonika, citre in ustna harmonika. Že deset let aktivno sodeluje v ožji projektni skupini za tradicionalno glasbo v mednarodni medijski organizaciji EBU in je mentorica mnogim mladim poustvarjalcem slovenske ljudske glasbe ter raznim tradicijskim skupinam in posameznikom. Je tudi avtorica knjižne in zvočne izdaje Sto slovenskih ljudskih pesmi, je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade. Kulturni program na slovesni podelitvi so oblikovali Mešani pevski zbor Gorjansko pod vodstvom pevo-vodje Gorana Ruzzierja in pevska skupina Kantadori iz KS Gradin, ki jo vodi Emil Zonta. IS Uvodne pesmi je zapel Mešani pevski zbor Gorjansko. 54 Demokracija • 26/xii • 28. junij 2007 V Štrekljevo nagrado, ki jo že vsa leta podeljuje Odbor za Štrekljevo nagrado s sedežem v Komnu na Krasu, so letos prvič podelili na Gorjanskem, na domačiji prvega zbiralca slovenskih ljudskih pesmi dr. Karla Štre-klja. Brez njega bi bila zakladnica ljudskih pesmi veliko revnejša, saj je bil predsednik slovenskega odbora za nabiranje slovenske ljudske pesmi, ki je bil ustanovljen v okviru vseavstrijske akcije, da bi zbrali in objavili ljudske pesmi vseh narodov takratne Avstrije. Karel Štrekelj je postavil tudi strokovna merila zbiranja pesmi, ki v glasbenem narodopisju veljajo še danes. »Podoba slovenske ljudske pesmi je danes veliko bolj jasna kot v času, ko je Štrekelj začel uresničevati svoj zbiralni načrt. Toda kljub znanju, ki ga imamo o ljudski pesmi danes, se še vedno vprašujemo, kakšna je njena podoba danes, ali med ljudmi še živi v enaki vsebinski, jezikovni in glasbeni raznovrstnosti, ki bi pričala o muzikalni ustvarjalnosti nešolanih pevcev. Zal se izgublja njena različnost in večglasje, nasprotno pa ni res, da bi nam za ljudsko pesem ne bilo mar. To dokazujejo številne skupine, ki se ukvarjajo s poda-jajnjem slovenske ljudke pesmi,« je v svojem nagovoru dejal slavnostni govornik prof. Mirko Ramovš. Brez rojaka z Gorjanskega dr. Karla Štreklja bi bila slovenska duhovna dediščina mnogo revnejša, najpomembneje pa je, da so mu sledili takšni zbiralci ljudskih pesmi, kot je letošnja nagrajenka Jasna Vidakovič. Podeželje še poje »Ljudje na Slovenskem še pojejo ljudske pesmi, sicer ne v okviru običajev in Štrekljeva nagrajenka za leto 2007je Jasna Vidakovič. Pevska skupina Kantadori je pela istrske pesmi. KULTURA Napovednik dogodkov Soška fronta V letošnjem letu mineva 90 let od konca bojev na soški fronti. Okroglo obletnico sta novogoriška zveza kulturnih društev in mestna občina Nova Gorica praznovali z mednarodno prireditvijo Glasba ne pozna meja, ki je bila hkrati sklepna slovesnost projekta Sabotin - park miru. Vzdolž soške fronte so na 14 lokacijah ob desetih dopoldne zatulile sirene, tišini pa je sledil nastop amaterskih godb na pihala iz enajstih držav, katerih prebivalci so bili udeleženci spopadov na fronti. Sočasno so zaigrali skladbo Dober dan, sosed, nato pa se je oglasil zvon v spominski cerkvici na Javorci. Na soški fronti je med prvo svetovno vojno umrlo milijon ljudi. S prireditvijo so organizatorji hoteli opozoriti, da na zgodovinsko in politično nemirni tromeji med slovanskim, germanskim in romanskim narodom meja ne bo več ovirala razvoja, in hkrati pozvali, naj vlada nameni denar za druge potrebe in ne za orožje. Osrednji Janez Starina (desno) del slovesnosti je potekal zvečer na novogoriškem stadionu, kjer je moči združilo 17 pihalnih godb iz Slovenije, predstavile so se skupine v starih vojaških uniformah, nastopila pa sta tudi avstro-ogrska vojaka, ki sta ju upodobila igralca Boris Kobal in Janez Starina. Dogajanje se je končalo s koncertom Alenke Godec in ponudbo jedi narodov, ki so bili udeleženi v bojih na soški fronti. Kot rečeno, je bila prireditev Glasba ne pozna meja tudi sklepni del 300.000 evrov vrednega projekta Sabotin - park miru, za katerega j e večino denarj a prispevala Evropska unija. L. H. ČETRTEK, 28.6.2007_ 17.00 Hostel Celica: Indijski ples - tečaj plesa Ljubljana: Ana Desetnica - festival pouličnih gledališč 20.30 Križanke: Tomasz Stanko Quartet (Poljska); Matthew ShippTrio (ZDA); Bill Laswell's Material feat. Nils Petter Molvaer, Bernie Worrell, Ayib Dieng & Hamid Drake (ZDA/Norveška/Senegal) -džez PETEK, 29.6.2007_ Ljubljana: Ana Desetnica - festival pouličnih gledališč 20.30 Kraška hiša v Repnu: 9. Štrekljevi večeri 20.30 Križanke: Fool Cool Orchestra feat. Vlatko Stefanovski & Simone Zanchinni (Slovenija/Makedonija/Italija); Geri Allen trio feat. Carmen Lundy (ZDA); Lee Konitz New Nonet (ZDA) - džez 20.30 Cankarjev dom: Nastopi folklornih skupin z vsega sveta v okviru 19. mednarodnega folklornega Festivala Folkart SOBOTA, 30- 6.2007_ Ljubljana: Ana Desetnica - festival pouličnih gledališč 20.00 Kulturni dom Cerknica: Skupina Čompe, koncert popularne glasbe 20.30 Križanke: Maja Osojnik Sextett (Slovenija); Omar Sosa Trio (ZDA/Kuba), Steve Coleman &The Five Elements (ZDA) -džez 2?.00Gabrovica pri Komnu (Kras): Komedija Borisa Picige, Revija naših najboljših skečev 21.00 Ljubljanski grad: Orkester Slovenske filharmonije NEDELJA, 1.7.2007____ 18.30 Mini teater Ljubljana: Otroško gledališče Dubrava (Hrvaška): Beli klovn - lutkovna predstava PONEDELJEK, 2.7.2007_ 21.00 Križanke: A. Borodin: Knez Igor - opera TOREK, 3- 7- 2007_ 20.00 Galerija Kapelica: Daša Lakner: Krivda spomina - gledališki performans SREDA, 4.7- 2007_ 20.00 Ljubljanski grad: Richard Galliano &Tangaria Quintett, Roy Ayers (ZDA) -džez 20.00 Pavšlarjeva hiša, Kranj: FESTIVAL CARNIOLA: Milan Vrsjakov (violončelo) In Jasna Nadles (flavtaj. Koncert vrhunskega slovenskega violončelista in znane flavtistke na multikulturnem Festivalu Carniola. 21.00 Križanke: A. Borodin: Knez Igor-opera Gostovanje Kabareta Po uspešnem gledališkem letu in vedno razprodanih dvoranah za muzikal Kabaret, ki je doživel več kot 50 ponovitev, je MGL sezono sklenilo na Festivalu glasbenih predstav 2007 v Brnu na Češkem, načrtuje pa še gostovanje na Festivalu Lent. V ponedeljek, 18. junija, je MGL v Mestnem gledališču Brno gostovalo z muzikalom Kabaret avtorjev Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba. Predstavo je režiral Stanislav Moša, ki je tudi direktor Mestnega gledališča Brno. Na ta dan so na istem festivalu predstavili tudi avtorski projekt Vite Mavric Hrepenenja, ki je nastal v koprodukciji Café Teatra in MGL. V svoji glasbeni predstavi je Vita Mavric zbrala devet znanih songov skladatelja Kurta Weilla, povezanih z motivom hrepenenja. Gre za preprosto zgodbo o ženski, ki si skozi različna obdobja zastavlja paleto vedno istih vprašanj o ljubezni, moških in sebi. Predstava je bila predpremierno uprizorjena v Brechtovi hiši v Berlinu, gostiteljici mnogih umetnikov iz vse Evrope. Muzikal Kabaret je bil za MGL pravi izziv. »Glasbena komedija je žanr, ki smo ga Slovenci premalo gojili, da bi mu lahko pripisali dimenzijo tradicije. Želja po taki uprizoritvi je pa bila zelo prisotna v vsakem gledališču, tudi v našem. V našem igralskem ansamblu imamo odlične posameznike, ki zelo dobro obvladajo tudi glasbeni element. Zato je uvrstitev tega žanra velik in povsem nov izziv za igralski ansambel, hkrati pa korak dalje v iskanju nove publike, ki ljubi tak žanr, pa ne more do njega,« je o glasbeni komediji Kabaret dejal direktor in umetniški vodja MGL Boris Kobal. L. H. ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Muzikal Kabaret RADICj ZELENI VAL 93.1 s. 97.Q Mhz Demokracija • 26/xii • 28. junij 2007 55 FILM Na večer pred praznikom Chong Yang se v cesarski palači bohotijo zlate rože. Nepričakovano se vrne cesar (Chow Yun Fat) s svojim drugim sinom, princem Jaijem (Jay Chou). Želel naj bi praznovati v krogu svoje družine, vendar glede na njegov hladni odnos s slabotno cesarico (Gong Li) se to ne zdi verjetno. Že mnogo let je cesarica v prepovedanem ljubezenskem razmerju s svojim pastorkom, prestolonaslednikom Wanom (Liu Ye). Ujeti princ Wan želi pobegniti s svojo skrivno ljubeznijo Chan (Li Man), hčerko cesarskega zdravnika. Princ Jai, zvesti sin, je v čedalje večjih skrbeh zaradi bolehnosti svoje mačehe in njene obsedenosti z zlatimi krizantemami. Cesar ima skrivnosten načrt in cesarski zdravnik (Ni Dahong) je edini, ki je seznanjen z njegovo nakano. Ko cesar uvidi prežečo nevarnost, se odloči zdravnikovo družino premestiti na varno. Na poti jih pričakajo napadalci. Chan in njena mati Jiang Shi (Chen Jin) se morata vrniti v palačo, njun povratek pa privede do številnih črnih presenečenj. Med razkošnim in veličastnim praznovanjem praznika pridejo na dan temne skrivnosti. Običajno pretvarjanje cesarske družine prekine več tisoč bojevnikov z zlatimi oklepi, ki napadejo palačo. Kdo je odgovoren za ta brutalni upor? Komu je zvest princ Jai? Bo bitka med ljubeznijo in požrešno-stjo dobila končnega zmagovalca? Zgodovinsko ozadje Prekletstvo zlate rože se odvija v poznih letih dinastije Tang pred več kot tisoč leti. Dinastija Tang je bila ena najodmevnejših v kitajski zgodovini. Zaznamovalo jo je pravo razkošje. Star kitajski pregovor pravi: Zlato in žad na zunaj, sicer pa beda in propad. To pomeni, da se za ču- Man cheng jin dai huang jin jia Režija: Yimou Zhang Scenarij: Yu Cao, Yimou Zhang Produkcija: Bill Kong, Zhang Weiping Igrajo: Yun-Fat Chow, Li Gong, Jay Chou, Ye Liu, Dahong Ni, Qin Junjie, Man Li, Jin Chen Premiera: 28.6.2007 Distribucija: Cinemania group dovito zunanjostjo pogosto skriva temačna in grozljiva resnica. V središču zgodbe je nesložna vladajoča družina z globokimi skrivnostmi. Prekletstvo zlate rože je režiserjev tretji akcijski film. Ustvarjalci filma so prepričani, da je zgodba v njem najpomembnejši element, akcija pa je le sredstvo za prikaz te zgodbe. Gre za pot, po kateri se razkrivajo razmerja in rešujejo nasprotja. Kratka pozna dinastija Tang (923-936) je pravo nasprotje dinastije Tang v prejšnjih stoletjih (618-907). Gre za obdobje korupcije, razprtij, političnega nemira, medtem ko je bila pred tem zlata doba stabilnosti, blaginje in miru. Zadnja leta dinastije so zaznamovale dvorne spletke in prevare, ki so dinastijo potisnile v propad in napovedale pol stoletja razdrobljenega kraljestva, ranljivega za napade Mongolov s severa in Turkov z zahoda. (Ko prvič srečamo princa Jaia, se le-ta vrača s severne meje, kjer se je bojeval z mongolskimi napadalci). Regionalni poglavarji in vojaški voditelji so zasedli dele cesarstva in Kitajska je razpadla na manjše fevde. Tri-najsdetno obdobje, pozna dinastija Tang, se šteje kot del obdobja, imenovanega pet dinastij in deset cesarstev (907-960). V celovečercu Prekletstvo zlate rože sta cesar in cesarica izmišljena lika. Cesar je eden izmed vojščakov, ki prevzame oblast. Ko se je poročil s svojo prvo ženo, je bil samo poveljnik, cesarica pa je bila hčerka regionalnega kralja. Obredi in slovesnosti zaznamujejo cesarjevo hinavšči-no, saj mu v resnici kot prisvo-jitelju prestola ni mar za obredje dinastije Tang. DO Demokracija ■ 26/xii ■ 28. junij 2007 Prekletstvo zlate rože Monika Maljevič Yimou Zhang, režiser spektaklov Heroj in Hiša letečih bodal, nas v prikazovanju kitajske zgodovine tokrat popelje v 10. stoletje. Poletno udobje za uživanje na prostem v reviji Naš dom www.nasdom.net NAS D KULTURA BIVANJA 3 • JUNIJ/JULIJ 2007 ■ Leto XXXIX/409 (ISSN 0547-3039) j raste z otrokom POHIŠTVENI TRENDI Novosti iz Milana VRTNO POHIŠTVO vabi udobje na terasi V novi številki revije Naš dom: ■ vrtno pohištvo za popolno udobje na vrtu in terasi ■ najnovejši trendi s pohištvenega sejma v Milanu ■ kako opremiti otroško sobo Darilo za bralce revije - turistični priročnik Na pot! Ob nakupu revije boste brezplačno prejeli enega izmed treh turističnih priročnikov; Dalmacija ali Istra in Kvarner ali Krf z Jonskimi otoki. NAŠ DOM Kultura bivanja AVTOMOBILIZEM Izvidniška funkcija tekst in foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute ugodna, nikakor pa ne nizka. Za povprečnega slovenskega kupca povprečnega slovenskega avtomobila je vsaj za polovico previsoka. In tudi zato jih pri nas ne bo veliko. Bo pa scout našel svoje privržence pri tistih, ki dejansko kdaj zapeljejo z urejenih cest in nimajo 'terenskih' vozil le za kazanje in lasten občutek večvrednosti. Večino svojih sposobnosti spretno skriva, tudi zato, ker izhaja iz običajne kombijevske izvedbe octavie. Zaščitni dodatki v srebrni barvi vseeno dajejo nekoliko bolj grob in za marsikoga privlačen videz, hkrati pa so serijska še TEHNIČNI PODATKI ŠKODA OCTAVIA SCOUT 2,0 TDI vrsta motorja turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 1968 moč v kW (KM) pri vrt./min 103 (140) pri 4000 največji navor v Nm pri vrt./min 320 pri 1750 menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na vsa štiri kolesa mere (dolžina x širina x višina) v mm 4581 x 1784x 1533 medosna razdalja v mm 2578 prtljažnik v litrih 580/1620 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1530 (660) največja hitrost v km/h 197 ^^B pospešek 0-100 km/h v s 10,2 fttfUft V^B poraba (po normah EU) v 1/100 km 8,0/5,4/6,4 m-—........ ¡B poraba na testu v 1/100 km 8,3 W 1 cena vozila v EUR 28.545 17-palčna lahka platišča in dvojna izpušna cev. Če bi nadaljeval z naštevanjem serijske opreme, ne bi mogel mimo samodejne klimatske naprave, bolj grobega oblazinjenja na sedežih, parkirnih senzorjev zadaj, da bo tudi sovo-znik vedel, zakaj tole ni navadna octavia, pa bo jasno ob pogledu na 'terenski' ročaj pred njim. Serijska ABS in ESP pomagata krotiti vozilo v kritičnih trenutkih, vendar jih v tem primeru ne bi smelo biti veliko, ker gre za vodljivo in predvidljivo vozilo. Voznik bo težko imel težave z namestitvijo v ergonomsko dovršeno okolje in se hkrati ne bo obremenjeval z iz- Škoda octavia scout 2,0 TDI Kar takoj lahko zapišem: octavia scout je odličen avto. Bravo, Škoda! Ali Volkswagen, saj je vseeno ... Dejstva govorijo sama sebi v prid; uporabna oblika karavana, privlačen videz, dober in zmogljiv motor z ubogljivim menjalnikom, štirikolesni pogon in povečana razdalja od tal za nekaj malega terenskih zmogljivosti. Na koncu pa še ugodna cena. Idealen avto? Za marsikoga res. Brez pravih pomanjkljivosti Saj ne pravim, da nima pomanjkljivosti, vendar je paket vsega pisan na kožo marsikateremu kupcu. Kot smo zapisali, je cena - ■ < ni 3 Kg M 111® - v> 'i •' 58 Demokracija ■ 26/xii • 28. junij 2007 AVTOMOBILIZEM biro nekaterih materialov, saj gre le za škodo, ki ne sodi v razred 'premium'. Tu je bistveno več poudarka na prostornosti; če bi kolena potnikov na zadnji klopi raje imela več 'zraka', ga je zaradi dokaj kratkega medosja toliko več v prtljažniku - kar 580 litrov! Suverenost na vseh področjih TDI-motorji poleg svojih zmogljivosti v zadnjem obdobju 'slovijo' tudi po svoji glasnosti. Pri takšni škodi je to morda še malce očitnejše, vendar ni moteče, sploh pri potovalnih hitrostih hrup agregata hitro preglasi piš vetra. Podvozje lahko razvaja tudi z čistokrvnih terencev, a česa več takšna škoda niti ne potrebuje za svoje 'izvidniške' izlete po urejenih gozdnih poteh. Poraba dvo-litrskega turbodizla se je na testu gibala okoli osmih litrov na sto kilometrov, kar ob upoštevanju zmogljivosti, malce večje mase in večje čelne površine vozila niti ni veliko, seveda pa gre tudi bistveno niže, če znate varčevati in se ne vozite veliko po mestu ah hribovitih kolovozih. Ročni Novici AUDI A5 Po dolgem času spet klasični Audijev kupe! Ni dvoma, da se v razredu takšnih avtomobilov v prvi vrsti prodaja oblika in šele nato blagovna znamka. Audi ima v obeh primerih v rokavu prave adute; kupejevska oblika kljub značilnemu 'hladnemu' oblikovanju jasno kaže hišno pripadnost in bo prepričala ljubitelje znamke, medtem ko ima slednja dovolj ugleda, da bo A5 na cesti deležen spoštovanja. Zadnji Audijev klasični kupe je s cest zapeljal že pred 11 leti, A5 pa je četrti. Z zasnovo sedežev 2+2 in kar velikim prtljažnikom (455 litrov) mora biti udoben na dolgih vožnjah, seveda pa ponuditi tudi nekaj športnosti. Serijska oprema je zelo bogata, kupci pa bodo lahko izbirali še med zelo dolgim seznamom dodatkov. Posebnost audija A5, ki jo bodo zagotovo vsi opazili, pa so sprednje luči, ki jih poleg drugih svetil krasi še osem LED-diod, ki dajejo vozilu res markanten in prepoznaven videz. A5 bo na voljo z bencinskima motorjema 1,8 TFSI in 3,2 FSI, športna izvedba S5 pa s 4,2-litrskim osemvaljnikom z 260 kW (354 KM).Turbodizli bodo trije: 2,0 TDI, 2,7 TDI ter 3,0 TDI. Povpraševanje je baje tudi pri nas veliko; od prvotnega načrta od 60 do 80 vozil letos sedaj govorijo že o stotih! BMW M5 TOURING BMW M5 se je na domačih cestah pri lovu na kupce prvič v zgodovini podjetja pridružila še karavanska izvedba. Nova karavanska izvedba topmo-dela z oznako M5 bo sedaj s svojo zmogljivostjo prtljažnika (500 litrov) predstavljala dober argument ob morebitni želji po nakupu ter posledičnem prepričevanju vašega zakonskega partnerja, da gre za pravo družinsko vozilo, ki lahko ob podrtih sedežih ponuja 1650 litrov prostora. Izvedba za prostorsko orientirane športne voznike s 5,0-litrskim V10-agre-gatom s 373 kW (507 KM) pospeši od 0-100 km/h v 4,8 sekunde in doseže tovarniško omejeno hitrost 250 km/h, elektronika pa motor ustavi šele pri 8250 vrtljajih. Povprečna poraba goriva na 100 prevoženih kilometrov se giblje okrog 15 litrov, medtem ko M-zračno vzmetenje ponuja vrhunske vozne lastnosti. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA BEŽIGRAD LJUBLJANA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH AVTOSOLA Vpisujemo v programe: ^ JEZICA SPSŠB, Na produ 2, Ljubljana; tel.: 01 537 13 88 - prometni tehnik (PTI),voznik, učitelj vožnje - pridobitev vozniškega dovoljenja: A, B, C, D, E kat. Demokracija • 26/xii • 28. junij 2007 59 udobjem, zaradi velikih previsov čez kolesa je le vzdolžnega nihanja karoserije več, kot bi si želeli. Ni kaj, davek na povečano oddaljenost od tal je nekje treba plačati, sicer pa boste s 180 milimetri pod trebuhom octavie scout pripeljali marsikam, če nimate v mislih Ca-mel Trophyja. Štirikolesni pogon s sklopko Haldex je namreč dovolj učinkovit za povprečno zahtevne. Ni bliskovito hitrega prenosa navora, ker sta v normalnih pogojih gnani sprednji kolesi, vendar nima večjih težav s speljevanjem na spolzkem. Sprednji del lahko premaga vstopni kot 16,8, zadnji pa 13,1 stopinje, kar sicer ni na ravni menjalnik ima šest uporabnih stopenj, kjer je prva nekoliko krajša za konkretnejše zmogljivosti na lahkem terenu. Izvidniška funkcija octavie combi je Škodi zato odlično uspela. Avtomobil je suveren na vseh področjih in ima podoben krog kupcev, kot si jih je ustvaril na primer subaru fo-rester. Ker Čehi še nimajo pravega SUV-vozila, lahko scout pomeni tudi tipanje trga za kasnejše modele, ki bi posegli še v ta segment, ta čas pa gre za zanimivo kombinacijo slogov, ki znajo biti za marsikoga celo zelo uporabni. 19 ZNANOST IN TEHNIKA Enigma žitnih krogov Aleš Kocjan, foto: arhiv Demokracije Krog, ki se je nedavno pojavil na žitnem polju v okolici Ptuja, je znova razburkal razprave o tem, kdo bi lahko bil avtor tega in vseh drugih podobnih krogov. Nekateri menijo, da gre za potegavščino, drugi pa da gre za sporočila bitij iz vesolja. Tokratni krog, ki v Sloveniji ni bil prvi (eden se je pojavil v letu 2000, po eden še v letih 2005 in 2006), je nastal v začetku junija ob glavni cesti Ptuj-Gruškovje pri Pobrežju v okolici Ptuja. Krog, ki je spominjal na kroge, ki se vsake toliko časa pojavljajo v žitnih poljih po vsem svetu (kakšnih 200 na leto), je bil od glavne ceste oddaljen le nekaj metrov, njegov premer pa je bil okoli 50 metrov. Čeprav je bil oblikovno razmeroma preprost, je med tistimi, ki jih zanimajo tovrstni pojavi, sprožil nova ugibanja o tem, kdo bi lahko bih njegovi avtorji. Nekateri so prepričani, da so krogi delo zunajzemeljskih bitij, drugi pa, da gre za delo človeških rok oziroma potegavščino. Prvi svoje prepričanje utemeljujejo z navedbami, da je nemogoče, da bi skupina ljudi v samo nekaj urah, kolikor bi jih imeli morebitni šaljivci na razpolago v času, ko vsi trdno spijo, ustvarila tako za- pletene in geometrijsko pravilne like, ki včasih spominjajo na prave umetnine. Prav tako naj bi na višji poseg kazala stebla žita, ki v večini primerov niso polomljena, ampak samo upognjena Nedavno narejen krog v žitu pri Ptuju. in lahko, čeprav so potisnjena ob tla, še vedno rastejo. V nekaterih primerih naj bi se v okolici pojavljala tudi nenavadna sevanja, ki naj jih drugod ne bi bilo. Nasprotniki te teorije imajo za to seveda znanstveno razlago. Kot pravijo, se dajo upognjena stebla, ki se ob teptanju ne prelomijo, pojasniti z vlago. Ker so noči vlažne, se na steblih in v rastlinah nabere voda. Slednja nato rastlino tako omehča, da ste steblo pri nagibu ne prelomi, ampak le ukrivi. Pri tem navajajo primer posušene trave in trave, ki še raste. Prva se ob upogibanju zaradi krhkosti, ker je izsušena, prelomi, sveža trava, ki ima v sebi še vedno dovolj vlage, pa se le upogne. Prav tako je po njihovo mogoče povsem racionalno razložiti skrivnost, kako je mogoče v tako kratkem času narediti tako velike in geometrijsko pravilne like. Pri tem navajajo primer televizijske hiše National Geographic, ld se ji je pred časom oglasila skupina štirih mladeničev in ji ponudila snemanje nastajanja enega takšnih krogov v realnem času in prostoru. Skupina se je neko noč skupaj s televizijskimi snemalci odpravila na polje ter v realnem času in realnih razmerah posnela nastajanje takšnega kroga. Nastala je oddaja, ki je dokazala, da lahko skupina vsega štirih ljudi le v nekaj urah z malo spretnosti in s preprostimi teptalniki, sestavljenimi iz deske in vrvice, v žito naredi precej velik in geometrijsko precej zahteven krog. I/žitnem krogu v Pobrežju so domačini našli nedotaknjeno ptičje gnezdo. 60 Demokracija • 26/xii - 2«. junij 2007 ZNANOST IN TEHNIKA Kakšno bo vreme Demokracija-26/xu-m. junij 2007 61 Nekateri imajo risanje likov v žitu za hobi. čez 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! Vesoljci ali ljudje? Ne glede na argumente ene ali druge strani se zdi, da pri nastajanju tovrstnih krogov ni nič zunajzemeljskega. Postavlja pa se vprašanje o smiselnosti takšnega početja. Čemu bi tuja bitja, ki po dozdajšnjih ugotovitvah astronomov skoraj zanesljivo živijo vsaj nekaj tisoč svetlobnih let daleč od Zemlje in skoraj zagotovo nimajo tehnologije, ki bi bila hitrejša od svetlobne hitrosti, prepotovala nekaj tisoč let samo zato, da bi na Zemlji poteptala žito? Le kaj nam bi želela s tem nesmiselnim početjem sporočiti, zavedajoč se seveda, da takšnih znakov skoraj zagotovo ne razumemo? Bi nas želela opozoriti na svoj obstoj? Zakaj se nam ne bi potem kar prikazala? Do zdaj so najbrž že ugotovila, da smo miroljubna bitja in da jim naša tehnologija zagotovo ne more do živega. Po drugi strani seveda tudi drži, da so nekateri krogi prave male mojstrovine in da bi potrebovali veliko prostovoljcev, če bi jih hoteli ustvariti v nekaj urah. Poleg tega žito, ki oblikuje kroge, včasih deluje skoraj tako, kot da se ga mehanska roka ne bi dotaknila. Da takšna vojska ljudi za seboj ne bi pustila sledi? Kaj je torej res? Čeprav se ljudje radi zatekamo v domišljijske svetove in bi radi videli, da bi kroge res naredila zunajzemeljska bitja, se zdi, da pri žitnih krogih ni posredi nič takega. Da slednje drži, je dovolj, če malo pogledamo na svetovni splet. Na njem je mogoče najti različne strani, kjer posamezniki objavljajo svoje fotografije in posnetke, ki so jih napravili pred in med delanjem krogov ter po njem. S posnetkov je mogoče natančno videti, kako lahko že majhna skupina v razmeroma kratkem času v žitu ustvari dokaj zapleten lik. Prav tako je mogoče na spletu najti internetne strani skupin, ki se za hobi lotevajo načrtovanja in izdelovanja tovrstnih likov in pri tem tekmujejo med seboj. Gre za to, kateri skupini bo uspelo naredili čim bolj zapleten in občudovanja vreden lik. Nekako tako kot izdelovalci tetovaž med sabo tekmujejo, kateremu bo uspelo narediti večjo in lepšo te-tovažo. Seveda pa je v ozadju tudi medijska slava oziroma naslajanje nad ugibanji javnosti, kdo je avtor tovrstnih likov. Zdi se torej, da pri izdelovanju žitnih krogov ni nič takšnega, kar bi lahko imeli za zunajzemeljsko. Še najbolj zunajzemeljski pri vsem skupaj je mogoče bes kmeta, ko zjutraj pride na polje in ugotovi, da so lep del pridelka poteptali nepridipravi. No, to pa že sodi v črno kroniko. D Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV, d.o.o . Novo mesto P ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. Domžalčani so letos prvič slavili uspehe svojih košarkarjev in nogometašev. Helios z dvojno krono Kristijan Stranščak, foto: NK, KK Domžale Domžalam lahko po zmagi košarkarjev Heliosa dodelimo naziv slovenska prestolnica športa. Mesto s 30.000 prebivalci, 15 kilometrov vzhodno od prestolnice, ima namreč že dober mesec tudi prvake v nogometu. Uspešna domžalska košarkarska zgodba se je začela v Mariboru konec šestdesetih, ko je Uroš Slavinec pri ŽKK Maribor naredil prve košarkarske korake. Njegovega očeta in z njim vso družino je pot kmalu pripeljala v Ljubljano, kjer je Uroš s košarko nadaljeval v Olimpiji, na pobudo takratnih veljakov domžalskega kluba dr. Mitje Širclja in Aleksandra Gri-lja pa je člansko kariero nadaljeval in končal v Domžalah. Danes v vlogi predsednika kluba in hkrati prvega moža generalnega pokrovitelja Heliosa uživa po sijajni sezoni in osvojitvi obeh lovorik. Košarkarski Klub Helios je šele tretji klub v Sloveniji z naslovom državnega prvaka. 62 Dvakrat je to uspelo novomeški Krki (1999/00, 2002/03), preostalih trinajst lovorik pa je v lasti Uniona Olimpije. V peti tekmi finala lige UPC Telemach je četa Memija Bečiroviča, očeta slovenskega reprezentanta Sanija, ki je s svojim klubom Panathinaikos iz Aten osvojil naslov evropskega prvaka, zasluženo premagala trinajstkratne prvake iz Tivohja Union Olimpijo. Helios je tako osvojil dvojno krono, med igralci imenovano »kanta«, saj je po februarskem zmagoslavju v pokalu Spar šele drugi kljub v zgodovini samostojne Slovenije, ki mu je to uspelo. Glede na napovedi direktorja Heliosa Lada Gorjana pred začetkom sezone so svoje letošnje cilje celo presegli, saj je želja po finalu v pokalu Spar in finalu v ligi UPC Telemach presežena na najslajši mogoči način. Skozi celotno sezono so dokazovali, da Finale je bil »na nož«. so kot ekipa dozoreli, da so zbrali igralce, ki so se pripravljeni podrediti kolektivu, kar je bistveno pri ekipnih športih. Najslabša sezona Olimpije Prvič v šestnajstletni zgodovini slovenskih prvenstev je Union Olimpija ostal brez ene same lovorike. Začetek sezone je napovedoval veliko lepšo sliko, saj se je v Ljubljano vrnil pri navijačih in soigralcih zelo priljubljeni Marko Milič, v Tivoliju je ostal finski ostrostrelec Teemu Rannikko, po poškodbi je okreval Sašo Ožbolt. Na vedno vroč Olimpijin trenerski stolček se je vrnil tudi Tomo Mahorič, ki pa je zelo kmalu opazil težave in se je po dveh mesecih poslovil, saj si ni želel, da bi na Demokracija • 26/xii ■ is. junij 2007 ŠPORT koncu slabe rezultate pripisovali izključno njemu. Kasneje se je videlo, da je bila letošnja sezona Olimpije zgrajena na obljubah pokroviteljev, ki se svojega dela obljub niso držali, ne pa na resničnih finančnih zmožnostih. Po Mahoričevem odhodu je vajeti v svoje roke prevzel Gašper Okorn, ki mu je bilo rečeno, da je to le začasno, vendar so se vsi kasnejši kandidati ustrašili nič kaj rožnate situacije v zmajevem gnezdu. Tako je Okorn ostal trener do konca sezone, po njej pa se je sporazumno razšel z klubom. V finalu je Olimpija nastopila z močno okrnjeno zasedbo, manjkali so trije glavni nosilci igre: finski organizator igre Tee-mu Rannikko, Gruzijec s slovenskim potnim listom Manučar Markoišvili in srednji od bratov Lorbek - Domen. V primerjavi z začetkom sezone je Union Olimpija igral v povsem drugi postavi. Novembra 2006 so na primer proti Heliosu igrali še Marko Milič, Erden Arslan, Sau-lius Kuzminskas, Christian Ma-raker in Hasan Rizvič, med sezono pa za kratek čas tudi Goran Jurak. V finalu so po vseh odhodih in poškodbah komaj zbrali sedmerico igralcev. Olimpija je izgubila prvo, tretjo in peto tekmo, ki so se igrale v Domžalah. Torej se je poznala tako prednost domačega igrišča kot kratka klop Uniona Olimpije, poleg tega pa še utrujenost igralcev. Razočaranja in veselje Geopii- nu Slovanu je grozila zelo slaba sezona, toda po katastrofalnem začetku, ki so ga zaznamovali sodni spor glede Mihe Zupana Slovenski veslači so tudi na drugi tekmi SP v Amsterdamu ostali brez stopničk. Favorizirana LUKA ŠPIK in IZTOK ČOP sta v dvojnem dvojcu zasedla četrto mesto, dvojni četverec in četverec brez krmarja pa sta bila šesta. Triindvajsetletni NEJCŽNIDARČIČ je po zmagi na uvodni tekmi SP v avstrijskem Loferju v sprintu, svoji paradni disciplini, zmagal še na predzadnji preizkušnji tega tekmovanja v italijanski Ivrei. in Gorana Dragica ter številne poškodbe, mu jo je uspelo na koncu rešiti s tretjim mestom v ligi UPC Telemach, s katerim je ohranil mesto v ligi NLB. Zlato-rogu je uspelo s povprečno najmlajšo ekipo v ligi (dobrih 20 let) premagati v rednem delu prav vsa moštva in se uvrstiti med polfinaliste, kjer so manjkali le lani. Četrto mesto je glede na cilje pred sezono manj od pričakovanega, vendar je to mlada ekipa, ki ima prihodnost. V vrhu slovenske košarke je že peto leto zapored tudi šoštanjski košarkarski klub Elektra. Dvakrat so bili šesti, nato peti, lani so bili četrti, letos pa so znova končali na petem mestu. Če bi Šoštanj -čanom pred sezono kdo ponudil peto mesto, bi ga verjetno brez pomisleka vzeli, na koncu pa se je izkazalo, da so imeli obilo smole, saj so bili še pred zadnjim krogom v boju za tretje mesto. V zlato sredino so se zvrstili Krka, Alpos Šentjur, TCG Loka Kava, Zagorje ter Koper. Po odigranih tekmah v kvalifikacijah za obstanek oziroma uvrstitev v ligo UPC Telemach je preboj v višji rang uspel zreški Rogli, kot zmagovalci 1. B slovenske košarkarske lige pa so se neposredno uvrstili Hopsi iz Polzele. Kranjski Triglav je izpadel že po rednem delu, poslavlja se tudi KD Misel Postojnska jama, kar je glede na tradicijo postojnske košarke prava katastrofa. Vprašanje je, kdaj se jim bo uspelo vrniti med najboljše. Nemški filozof Nietz-sche je rekel: »Kar ne ubija, krepi.« Samo upamo lahko, da bo ta misel prinesla kaj dobrega tudi slovenskim klubom! CS3 Esad Babačič S časovne in prostorske distance se mi zdijo mnoge reči veliko bolj jasne in razumljive. Kot da bi morali Slovenci res potovati zato, da bi vsaj približno videli pravo resnico o sebi. Ali pa je težava le v tem, da je v moji dragi domovini premalo ljudi, ki so sposobni pogledati resnici v oči in se soočiti z bremenom vsakdanjika, ki ga je vse prej kot lahko nositi. Zato se vse preveč rado dogaja, da takšno slepoto izkoriščajo tisti, ki vodijo igro in jo pač prirejajo sebi v prid. Ko se po kakšnem naključju najde nekdo, ki bi lahko bil mesija, tisti torej, ki bi lahko zadeve premaknil s kritične točke, se mu že na začetku porežejo krila. In tako ostaja vse po starem, tako kot je všeč volilnemu telesu, tisti večini, ki ne potrebuje veliko za dosego lastnih ciljev. Malce me je poneslo, morda zato, ker bi moral biti tam doma danes praznik, pa ga menda ljudje ne praznujejo, kot bi se spodobilo. Očitno jih kolektivna igra ne zanima preveč, čeprav radi poslušajo zgodbe o gospodarski rasti in čedalje večji konkurenčnosti, ki jo imamo med izbranimi. Pa saj se mi je vedno zdelo, daje glavna odlika Slovencev zdravi egoizem, s katerim smo prišli tako daleč. Imamo pač značajsko črto, ki nam je nihče ne more vzeti, pa če smo še tisočkrat hlapčevski. Osebno imam blazno rad to tradicionalno zadrtost, nad katero se intelektualci nenehno zgražajo, a hkrati s pridom črpajo iz njene bogate zakladnice. Mi smo dejansko svetovni čudež, pa če smo še tako zakompleksani. Samo če pogledamo hokejiste, ki bodo v skupini A igrali proti ZDA in Kanadi, državama, ki sta izumili to izjemno privlačno igro. Seveda se opravičujem Kanadčanom, ki so dejansko tisti, s katerimi se je vse začelo, toda ne morem si kaj, da ne bi omenil tudi njihovih najbolj osovraženih nasprotnikov, s katerimi se bodo pomerili naši risi. Dejstvo je, da osemdeset odstotkov naše reprezentance sestavljajo igralci, ki prihajajo iz Kurje vasi z okolico, če se lahko izrazim malce bolj slikovito. Če k temu dodamo dejstvo, da je na Jesenicah edina stabilnost led, ki ga ne zmanjka, niti kadar je na drugi strani reke že solata, je primerjava z velikani svetovnega hokeja kot na dlani. To, da bomo tam, v skupini A, je veliko več kot športni dogodek; gre za pravcati kulturološki šok, saj so primerjave med nami in drugimi člani elitne skupine malone smešne. Kolikor imamo mi prijavljenih igralcev, toliko imajo Rusi hokejskih igrišč. Malce karikiram, prosim, da mi tega ne zamerite. Ne bom jih štel, ker jih je preveč. In ko bodo fantje z Jesenic in iz okolice dosegli zadetek proti Ameriki ali Kanadi, bo to trenutek, ki bo nedvomno desetkrat močnejši od praznovanja dneva državnosti. Mi je prav žal, toda če je kdo pri nas konstitutiven, potem so to fantje z Jesenic, iz Ljubljane in še nekaterih krajev, kjer se rojevajo dobri hokejisti. Čudežni plavž Demokracija • 26/XII • 28. junij 2007 63 Banka in pošta Bogdan Sajovic, foto: Bor Slana V vsega nekaj urah sta bila oropana banka in poštno dostavno vozilo. 0 škodi se ne govori, zagotovo pa je precejšnja. Upajmo, da se, potem ko smo zamenjali tolar s precej močnejšim evrom, ne bo bistveno povečalo število oboroženih ropov. V Trzinu so bili sredi belega dne mimoidoči kar precej presenečeni, ko so videli prizor, kakršne navadno vidimo na filmskih platnih. Oborožen neznanec je sredi belega dne oropal lokalno banko in izginil. Nekaj po trinajsti uri je v prostore poslovalnice domžalske banke vstopil neznanec. Na glavi je imel motoristično čelado, oblečen je bil v motoristični anorak. Poleg uslužbenk poslovalnice sta bili v prostoru še dve stranki. Nenadoma pa je neznanec izpod oblačil izvlekel pištolo in z njo ustrelil v stekleno pregrado, ki loči uslužbence za pultom od strank. Seveda je steklena pregrada kot navadno v bankah in drugih denarnih ustanovah iz neprebojnega stekla in tudi steklena pregrada v trzin- 64 ski poslovalnici je strel zdržala. A drobci krogle oziroma okrušek neprebojnega stekla, ki gaje vseeno odkrhnilo, so ranili eno od šo-kiranih strank. Pravzaprav so bili šokirani vsi, tako zaposleni kot stranke. Ropar pa je, ko je videl, da je bil strel v pregrado zaman, uporabil drugo metodo. Skočil je na pult in stekleno pregrado preskočil. Na nasprotni strani pulta si je postregel z denarjem, spet preskočil pult ter mimo še vedno presenečenih uslužbenk in strank stekel na ulico, sedel na motorno kolo in odbrzel v sončen dan. Koliko denarja je odnesel, ne želi objaviti ne banka in seveda tudi ne policija. Vzrok za to je interes preiskave. Po naših podatkih pa je trajalo kar precej časa, da so policisti prišli na kraj kaznivega dejanja. Nekateri od „firbcev", ki so se po dogodku pasli okoli poslovalnice, so se pridušali, da je trajalo vsaj dvajset minut, preden se je prikazal prvi policist, in še precej dlje, da so prišli kriminalisti in drugi strokovnjaki. Oropani poštar Tistega ponedeljka so imeli možje postave opraviti še z enim drznim ropom, le da v tem primeru ni šlo za bančno poslovalnico, ampak za pošto. Rop je bil v Ljubljani v večernih urah. Okoli osme zvečer, seveda je bilo še svetlo, se je na dvorišče pošte v Dravljah pripeljal voznik poštnega avtomobila. V vozilo je začel nalagati pošto, ko sta se od nekod vzela dva mlajša moška. Eden je bil tako predrzen, da se ni niti zamaskiral. Razbojnika sta pograbila vrečo s čednim kupom denarja v njej in jo ucvrla stran, potem pa skočila v bel avtomobil. Za volanom je sedel njun pajdaš in avto je sunkovito oddivjal v neznano. Tudi v tem primeru še ni znano, koliko denarja sta odnesla roparja. Storilce še vedno iščejo. E Demokracija • 26/xn ■ 28. junij 2007 Ropar je streljal v bančni poslovalnici. Iz poštnega vozila odnesli denar. OGLASI Nič dodano, nič odvzeto. 100% ekološki I Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, | gozdarstvo in prehrano Ekološko pridelana živila so polnejšega okusa, ohranjajo več vitaminov in mineralov in imajo višjo hranilno vrednost. Ekološka živila so pridelana brez uporabe lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov. Namesto slednjih uporabljamo le naravne metode za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov. Pridelana so po naravnih postopkih, z gojenjem rastlin in živali, ki so prilagojene lokalnim rastnim razmeram. Brez gensko spremenjenih organizmov, rastnih hormonov in nepotrebnih dodatkov pri predelavi. Postopek proizvodnje ekoloških živil kontorolirajo pooblaščene organizacije, kijih imenuje in nadzoruje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. www.mkgp.gov.si Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzpodbuja razvoj ekološkega kmetijstva. (ZkA ELEKTROPROM ¿Te 40 Lt z vam.il uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 » elektroinstalacije » strojne instalacije ► projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij » geodetske storitve ► daljinsko ogrevanje z lesno biomaso » kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke » trgovine EVJ Center » delovni stroji in nizke gradnje » bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 tel.: 03/897 50 05 l ^ RADIO VELENJE VZIVO s Štirih PRIZORIŠČ UJEMITE _____J FESTIVALSKI Lent 2007 • UTRIP! ** % . > * Vsak dan Demokracija • 26/XII • 28. junij 2007 65 RUMENO * X itlLi /m Mik,a i c . «Vjd ''/-' ' • MU Najlepša je Tadeja Barbara Prevorčič, foto: Bor Slana Minulo soboto smo dobili novo miš. Krono si je nadela kodrasta Prekmurka Tadeja Ternar. Bolj kot lepotice sta prireditev oziroma izbor najlepše Slovenke na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaznamovali voditeljski zveri. Organizatorji prireditve so se letos odločili, da bodo dogodek pripravili na nekoliko nekonvencionalen način. Tako so sceno zavili v temačnost, voditelja Aleksandro Balmazovič in Jureta Godlerja pa so s pomočjo maske prelevili v groteskni podobi pošasti. Igralsko nadarjeni Godler je tako predstavljal zver, ki si nadvse želi dekle, ki bi ga ljubilo, a ostaja praznih rok. Med prireditvijo so predvajali tudi kratke skeče. Zaradi nenavadne postavitve odra so si gledalci v dvorani projekcijo lahko ogledali kar na stropu. Oder je bil namreč v obliki kroga, sedeži pa so bili na vseh štirih straneh. Ne bi radi oporekali igralski nadarjenosti voditeljev, vendar stojimo za tem, da smo želeli videti simpatičen izbor najlepše Slovenke, ne pa grozljivo igralsko predstavo, ki nikakor ne sodi v kontekst lepotnega tekmovanja. 0 zmagovalki Simpatična 19-letna Tadeja Ternar prihaja iz Beltincev. 178 cm visoka lepotica, študentka mariborske ekonomske fakultete, pravi, da se je na izbor prijavila z željo, da ji bo to pomagalo pri prodoru v svet mode. Na prireditvi so zanjo navijali starši in fant Grega, s katerim sta skupaj več kot eno leto, a se vidita bolj malo, saj njen izbranec igra nogomet v tujini. Naravno kodrasta Tadeja ohranja lepo postavo predvsem z odbojko in tenisom, hkrati pa priznava, da so njena slaba razvada sladkarije. Beltinčanko je tako s podobo kot osebnostjo navdušila njena predhodnica Iris Mulej, saj pravi, da je čudovita oseba, ki ji je veliko pomagala z nasveti. Prva spremljevalka je postala Duška Sto-jič, 24-letna študentka iz Dolenjskih Toplic, druga spremljevalka pa 24-letna Anja Luk-man iz Celja. Za simpatično Tadejo bomo spet stiskali pesti 1. decembra na izboru za mis sveta, ko bo na Kitajskem predstavljala barve naše državice. tet Dori, Navihanke, ansambel Toneta Rusa, Jože Galič in glasba iz Slovenije, ansambel Miko-la, Jodlexpress, Štajerski baroni, Čuki, Cocktails band iz Hrvaške, Osttirol, Rudi Šantl in MB kvintet, Denis Novato, Die Eu-rosteirer, Rosmarin, Heimatland echo in Gorenjski kvintet. Alpskemu večeru bo 6. in 13. julija sledil Festival Vurberk, 16. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, vokalno-instrumental-nih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem, ki je bil v soboto, 16. junija 2007. Festival je bil zaradi slabega vremena in v dogovoru z Regionalnim RTV-centrom Maribor prestavljen z grajskega dvorišča v Vurberku v športno dvorano Osnovne šole Starše. Narodnozabavno poletje Junijski, julijski in avgustovski petkovi večeri (ob 20.30) na prvem programu Televizije Slovenija bodo rezervirani za ljubitelje narodnozabavne glasbe, saj bodo na sporedu številni festivali in koncerti domače glasbe, sobotni večeri na drugem programu Televizije Slovenija pa bodo prav tako v znamenju glasbe. Predvajali bodo gala koncert Moj mira Šepeta in Jureta Robežnika, koncert ob 20-letnici skupine Panda, La vie en rose - Mednarodni večer šansonov 2007 in koncert ob 35-letnici Vala 202. Na prvem programu televizije Slovenija je bil prejšnji petek prvi del Alpskega večera, drugi del si boste lahko ogledali ta petek. Alpski večer je znamenito srečanje izvajalcev slovenske narodnozabavne glasbe, ki je na Bled letos spet privabilo veliko število njenih privržencev iz Slovenije in tujine. Na Alpskem večeru 2007 sta nastali dve oddaji z voditeljema Bernardo Žarn in Vinkom Šimekom. Svoje je k dobremu razpoloženju prispeval tudi igralec Marjan Sarec z 66 likom Ivana Serpentinška, med glasbenimi izvajalci pa so mnoga priljubljena imena iz Slovenije in tudi iz tujine. Igrali in prepevali so Alpski kvintet, Veseli Begunj-čani, Gorenjski kvintet, Robert Goter, ansambel Nagelj, Igor in zlati zvoki, ansambel Braneta Klavžarja, Veterani Mengeške godbe, ansambel Svetlin in Stane Petrič, kvin- Festival Vurberk je potekal v športni dvorani OŠ Starše. Demokracija • 26/XII • 28. junij 2007 RUMENO Katie spet noseča? Ljubka Katie Holmes, soproga znanega igralca Toma Cruisea, naj bi bila spet noseča. Tako trdijo paparaci, ki so Katie posneli med tekmo v Madridu, ko je za širokim puloverjem skrivala skrivnostno izboklino. Tom in Katie sta si v družbi Victorie Beckham s tribun ogledala tekmo Reala iz Madrida in Reala z Mallorce, v kateri je zmagal prvi in si zagotovil že 30. naslov državnega prvaka. To je bila tudi zadnja tekma Davida Beckhama ____________v dresu španskega pr- voligaša, a paparacov ni toliko zanimal nogomet kot trebušček Katie Holmes. Časnik The Sun navaja celo nekega prijatelja para, da sta Katie in Tom navdušena nad prihajajočim dojenčkom in da Katie kar žari od sreče. Ali so samo govorice ali pa bo Suri res dobila bratca oziroma sestrico, bo kmalu jasno. Bo spet postala mamica? Julia Roberts je rodila fantka Ena najuspešnejših filmskih igralk na svetu Julia Roberts je prejšnji teden v losangeleški porodnišnici rodila tretjega otroka. Z možem Dannyjem Moderjem, s katerim že imata dvoletna dvojčka Hazel in Phinnaeusa, sta se razveselila sinka, imenovala pa sta ga Henry Daniel. Ob rojstvu je bil dojenček težak 3,6 kilograma. Tiskovna predstavnica igralke Marcy En-gelman je sporočila, da se družina Moder dobro počuti. 39-letna Julia in leto dni mlajši Danny sta se poročila leta 2002, tri leta kasneje pa sta dobila dvojčka. Julia je za film Erin Brockovich leta 2001 dobila oskarja, odlično pa je igrala tudi v filmih Jeklene magnolije in Čedno dekle ter številnih drugih. ZA VSO SLOVENIJO RADIO Demokracija • 26/xii ■ 28. junij 2007 67 TV-KULOAR Ignorantski predsednik Magični gledalec Predsednik republike Janez Drnovšek nas tudi tokrat ni razočaral. Čeprav plačan iz proračuna, je ignoriral najpomembnejšo proslavo v državi. horoskop Bile so dovoljene sanje in bilje nov dan. Menda. A za predsednika republike Slovenije Janeza Drnovška nikakor ni bil nov dan. Kot že nekajkrat v zadnjem času se je skujal in zato odločil, da se ne bo udeležil proslave ob 16. obletnici razglasitve neodvisnosti Slovenije. Drnovšek se zadnje čase kot predsednik Slovenije precej izogiba protokolarnim dolžnostim, čeprav je plačan za opravljanje teh dolžnosti. Če nas spomin ne vara, je prav v istem času lani razglašal, da mu mora dati država dodatnih stoosemdeset milijonov tolarjev, proračun je namreč kljub doktoratu iz ekonomije sprašil že davno pred tem. No, tokrat je Drnovšek menda zaskrbljen zaradi stanja duha v državi. Se- ? veda se ni mogel pogovoriti s kakšnim svojim gurujem, plačanim iz črnega fonda, pa je zato razglasil »svojo resenico«, čast in slava države, ki ji je menda prisegel, pa mu je postranska stvar. Predvsem je aktualni predsednik Slovenije hinavec. Nekako v spominu ga imamo, da je bil to človek, ki je podpisoval tajne uradne liste. Liste, ki so predpisovali izredne razmere na Kosovu in celo možnost ustanavljanja koncentracijskih taborišč na tistem območju. Njegova zaskrbljenost je tedaj očitno spala. Spala je tudi tedaj, ko ga je predsednik Srbije Slobodan Miloševič povabil na Gazimestan, kjer je srbski vožd napovedal državljansko vojni v Jugoslaviji, katere predsednik je Drnovšek bil. Ni ga motilo niti to, da ga je Miloševič potegnil za rokav in ga (čeprav Oven 21.3.-20.4. višjega po stopnji) postavil v drugorazredno vlogo. Drnovšek je vse te zadeve očitno z lahkoto prenesel. Še to, da se je, čeprav naj bi bil prepričan antimilitarist, vseeno pomujal, da bi mu poslali generalsko uniformo, ki jo je dobil v času, ko je predsedoval predsedstvu Jugoslavije. Potem pa je prišel njegov veliki trenutek, postal je presednik liberalne demokracije in je bil dvanajst let predsednik slovenske vlade. Njegovo stanje duha ga ni motilo, da nebi prav v času njegovega predsedovanja prišlo do množičnih stečajev podjetij. Njegove razsvetljenosti ni zmotilo to, da so podjetja prodajali za mali denar tujcem ali pa domačim povzpetnikom, ki so mimogrede izhajali iz Drnovškovih političnih krogov. In ni ga bilo sram, da ne bi gospe, ki je omenila, da niti za položnice nima zadosti denarja, svetoval, da je meso nezdravo, da si lahko kruh speče doma, za zelenjavo pa ima dosti denarja. Počitnice pa ji tudi niso potrebne. To je izjavil človek, ki je medtem zahteval dodatni denar, ker je proračun porabil, da je lahko igral frulico z nekakšnimi vrači v Boliviji. Lahko pa rečemo, da je pravzaprav sreča, da se Janez Drnovšek ni odločil za še eno kandidaturo za predsednika Slovenije. Predsedovali bomo namreč Evropski skupnosti in bi bili precej v zadregi, če bi nas zastopal človek, ki zdaj propagira zdravo življenje, pred dvema desetletjema pa je podpisal dokument, po katerem bi lahko na Kosovu postavili koncentracijska taborišča, m Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Oklevanje ni v vašem slogu, posebej ne pri takšnih odločitvah. Prostovoljno se prijavite za nov projekt, vsaj nekomu povejte, kako se počutite, in prevzemite pobudo. Zadeva, s katero se boste ukvarjali, zahteva vso vašo pozornost Bodite pazljivi. Izziv se bo zelo kmalu spremenil v nočno moro, če ne boste upoštevali pravil. Bodite trdni v svojih odločitvah. Odnosi bodo cveteli, če se boste zanje zelo potrudili. V petek in soboto ne pretiravajte s sončenjem. Prepustite se duhu skupnosti. Izziv bo velik, a kljub temu ga boste z lahkoto premagali. V četrtek boste ponudili podporo nekomu, ki je je resnično potreben. Za konec tedna si omislite romantičen načrt, da boste lahko presenetili svojo ljubezen. Določite že enkrat svoje prioritete in ne zapravljajte denarja vsevprek, saj ga nimate toliko! Ta teden boste nekoga neznansko pogrešali, pokličite to osebo in se povese-lite z njo. Vaš dom je tam, kjer je vaše srce - mar ni to čudovito? Vaš navdih bo izjemno bogat in svež, zato hitite in ga čim prej ovekovečite! Morda vas čaka novo znanstvo, ki se lahko razvije v romantičen odnos - to velja za samske. Vezani pa boste imeli zaradi prepira precej razburljiv konec tedna. Lev 22.7.-21.8. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Nekdo, ki vam dolguje protiuslugo, bo zagotovo pravi človek, ki ga morate vprašati za pomoč. Nemudoma vam bo ustreženo. Ko se boste odločali za potovanje, si sopotnike pazljivo izbirajte. Imeli boste lep konec tedna. Vsi vas opazujejo, teste se spremenili, in bi radi izvedeli, kaj je vzrok za to. Pojavile se bodo težnje po prevladi, vendar se jim ne dajte. Kmalu se boste osvobodili pretiranega strahu pred nastopanjem in zable-steli na predstavitvi projekta. Bodite kreativni in se potrudite težavo rešiti. Ni vam treba skrbeti, da bi vas ljudje nadlegovali s svojimi kritikami. Z _ veseljem se vam bodo pridružili, če boste Škorpijon povabili koga v svojo družbo. Delo vam 23.10.-21.11. bo šlo dobro od rok. _ Vse je v moči pozitivnega mišljenja. Vaša naravna velikodušnost in smisel za humor vam bosta prinesla veliko lepega. Če boste slabe volje, ne boste dolgo, saj bo že v petek prevladala pozitivna energija in čudovita vizija prihodnosti. Strelec 22.11.-20.12 Kozorog 21.12-19.1. Morate se naučiti ob pravem času reči ne, sicer boste imeli resne težave. Z zdravjem se raje ne šalite in pojdite k zdravniku, če se počutite slabo. Sklenili boste novo prijateljstvo, kar vam bo prineslo v življenje veliko veselja. Vaš program se vam lahko poruši kar mimogrede, zato bodite še posebej pazljivi pri tem, komii boste pripovedovali o njem. Ne bodite preveč presenečeni, če se vam bodo načrti spremenili. Sprostite se, lepo bo! Premaknite se že naprej in naredite nekaj zase. Postorite vse in se odpravite na zasluženi potep po mestu in okolici. Nika-korsi ne boste mogli privoščiti potovanja na morje - to bo moralo počakati do pri-19.2.-20.3 hodnjega meseca. Vodnar 20.1.-18.2 68 Demokracija ■ 26/xii • 28. junij 2007 KRIŽANKA PREDMESTJE LOS ANGELESA SEKRETAR Nagradna igra Adrie Airways: 2 x povratna vozovnica!* Vse Adriine ugodne ponudbe si lahko ogledate na www.adria.si ali pokličete na 08013 00. niso vključene TEŽA 0V0JNINE SLOV. TISK. AGENCIJA Doma nad oblaki. SESTAVIL: MIRAN ERCEG TLAKOVALEC (STAR IZRAZ) ATLETINJA STRAŠKOVA DEDALOV SIN V GRŠKI MITOLOGIJI DIRIGENT HUBAD STALEN TROPSKI VETER VERZE ŠESTIH STOPIC PRIMOŽ RAMOVŠ POLJEDELSKI DELAVEC GESLO APOTEKAR POKRAJINA V VIETNAMU CHARLES IVES JANKO RAVNIK BOGATO OZALJŠANA KOČIJA ZNAK ZA ALUMINIJ VRSTA PECIVA ATLET BOLDON NEKDANJI ETIOPSKI KNEZ SLOVENSKA IGRALKA FRANCOSKI FILMSKI IGRALEC (DF.LON) STARO-EGIPTOVSKI PISTAELJ VOŽNJA V DOL. SMER KRAJEVNA SKUPNOST BARVILO ZAUSE IN NOHTE MESTO V UZBEŠKI REPUBLIKI GESLO PISEC HINKO BRATUŽ MAKEDONSKO MOŠKO IME DEKOR BORIS MAIER TERMIN RASTLINA NEMŠKA IGRALKA PREČNI DROG V KOZOLCU DIDAKTIČNI PESNIK STARA PLOSKOVNA MERA ANTON MARTI LESEN PLUG BARVA IGRALNIH KART CESKI ATLET ZATOPEK MANJŠI KOZAREC PEVKA PUGAČOVA AMERIŠKA IGRALKA NALDIJEVA SLADEK TROPSKI SADEŽ OBOKANO STEBRIŠČE OMAR NABER 25, INI. ČRKA KOŠARKARSKI KLUB PEVSKI ZBOR KIELKA 1 KRAJ V INDONEZIJI GONILO, ORONIM, RENATA, ESINO, NT, APO, OJE, OS, OSLICA, LISTINA, PLETERČAN, ET, AITOLIA, OSLAD, NO, IJ, VRELEC, RAVENA, LATVIJA, IRADA, SIK, IJA, VILI, A RAI, ZANA, ACETILEN, TONJA, ACARIÑA, TRIER Nagrajenca 24. številke 1. nagrada: VESNA PAULIN Maroltova 3,1000 Ljubljana 2. nagrada: PETERTERAN Ovsiše 47,4244 Podnart Dobitnikoma čestitamo in ju hkrati prosimo, da nam pošljejta svojo davčno številko. Nagradi 1. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Bruselj 2. nagrada: povratna letalska vozovnica na Adriini redni liniji Ljubljana-Ziirich Pravila nagradne igre so objavljena na spletni strani www.demokracija.si. i Nagradno križanko izrežlte i in najpozneje do 5. 7. 2007 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".' Demokracija • 26/XII • 28. junij 2007 69 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES, JUTRI... > 25.6.1858 se je rodil francoski pripovednik in komediograf Georges Courteline. Ko so ga prepričevali, da alkohol počasi ubija, je odgovoril: »Vendar se mi na to požvižgamo, ker se nam z umiranjem prav nič ne mudi.« > 25.6.1991 je skupščina Republike Slovenije en dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscítame odločitve, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. > 26.6.1903 seje rodil angleški pisatelj Ge-orge Orwell, pri nas znan po futurističnem romanu z naslovom 1984, v katerem slika mračno podobo totalitarne prihodnosti. > 27.6.1862 seje vSakušaku pri Juršincih v Prlekiji rodil slovenski izumitelj Janez Puh (tudi Puch). Leta 1897 je njegova delavnica prerasla v tovarno koles Styria. > 27.6.1881 seje v Kamniku rodil slovenski kemik Maks Samec. Bil je prvi, ki je ločil škrob na dve glavni sestavini - amilozo in amilopektin. Njegova raziskovalna metoda se je med znanstveniki po svetu uveljavila kot tako imenovana Samčeva šola. > 27,6.1950 je skupščina FLRJ uzakonila delavsko samoupravljanje. > 27.6.1991 seje začelo dvodnevno prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa. > 27.6.1991 zjutraj seje začela vojna za Slovenijo. To je bil spopad slovenske Teritorialne obrambe pod vodstvom obrambnega ministra Janeza Janše in policije pod vodstvom notranjega ministra Igorja Bavčarja z jugoslovansko vojsko. > 28.6.1577 seje rodil flamski slikar Peter Paul Rubens. > 28.6.1948 je bila objavljena resolucija In-formbiroja o razmerah v KPJ. > 29.6.1804 se je v Spodnji Luši pri Škofji Loki rodil Lovrenc Košir, izumitelj poštne znamke. > 29.6.1886 se je rodil francoski politik in pravnik Robert Schuman. Leta 1950 je predlagal načrt za Evropsko skupnost za premog in jeklo, predhodnico EU. > 30.6.1908 je na območje Tunguske v osrednji Sibiriji padel najsvetlejši meteor. > 30.6.1988 je vojaški tožilec končno obvestil javnost, da so zaprti Janša, Borštner, Tasič in Zavrl obtoženi odtujitve, posesti in fotokopiranja tajnega vojaškega dokumenta. V Ljubljani je bilo protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi. | > 1.7.776 pr. Kr. so se v stari Grčiji začele prve olimpijske igre. > 1.7.1903 se je začel v Parizu prvi kolesarski Tour de France. > 1.7.1991 so zadnji slovenski in hrvaški delegati dokončno zapustili zvezno skupščino. 70 POGLED NAZAJ (OD 25.6. DO 2.7.) Korejska vojna Po drugi svetovni vojni so Korejo razdelili na ameriško in sovjetsko okupacijsko cono. Meja je potekala po 38. vzporedniku. Ko so se leta 1949 ameriške in sovjetske čete umaknile, sta ostali na obeh straneh vzporednika dve državi: ena socialistična pod varstvom Sovjetske zveze in Kitajske in druga kapitalistična pod varstvom Zahoda. 25. junija leta 1950 se je z nenadnim napadom Severne Koreje na Južno Korejo začela korejska vojna. Med začasno odsotnostjo sovjetskega predstavnika (SZ je imela namreč pravico veta) je varnostni svet OZN zaprosil članice, naj zagotovijo pomoč Južni Koreji. 15. septembra 1950 so čete OZN (ameriške in južnokorejske) pod poveljstvom generala McArthurja začele protiofenzivo in do konca oktobra potisnile Severne Korejce vse do bližine kitajske meje. Takrat so na strani Severne Koreje stopile v vojno kitajske čete in januarja 1951 prodrle do južnokorejskega glavnega mesta Seula. 17. julija 1953 sta sprti strani podpisali premirje, 38. vzporednik pa je postal meja med Severno in Južno Korejo. Moralnopolitična neoporečnost Jugoslovanska zvezna skupščina je 25. junija 1958 izglasovala splošni zakon o šolstvu. Začela se je šolska reforma. Od visokih šol so zahtevali znižanje zahtev za diplomo, doktorat ali univerzitetnega predavatelja, večji poudarek pedagoškemu delu in uvedbo stopenjskega študija. S tem so omogočili vpis absolventov dveletnih višjih šol v tretje letnike ustreznih fakultet, čeprav so univerzitetni profesorji temu nasprotovali. Od leta 1957 so za vse visokošolske učitelje tudi formalno zahtevali ustrezno moralnopo-litično oceno, kar je praktično pomenilo, da so člani zveze komunistov. To je v naslednjih letih sprožilo številne afere in odpuščanja profesorjev. Najbolj razvpita je bila vsekakor afera Slodnjak iz leta 1959. Ugledni li- Demokracua • 26/XII • 28. junij 2007 II... I Jfc % ' ti ■ m terarni zgodovinar dr. Anton Slodnjak se je partijskim ideologom zameril zaradi svojega pogleda na slovensko kulturo, v katerem ni bilo prostora za marksistično ideologijo. Slodnjak se je moral umakniti z univerze in se upokojiti, za nekaj let pa mu je bilo v Sloveniji onemogočeno tudi objavljanje del. Gospodarsko osamosvajanje Po načrtih osamosvajanja naj bi 26. junij 1991 pomenil konec izstopanja slovenskega gospodarstva iz jugoslovanskega gospodarskega sistema, vendar ni vse potekalo po načrtih. Daleč največ težav je vladi povzročalo sprejemanje zakonodaje, potrebne za prehod v tržno gospodarstvo. Zapletlo se je že pri sprejemanju zakona o privatizaciji podjetij. Spomladi 1991 je bil postopek ustavljen, ker ni dobil večinske podpore strank, ki so sestavljale Demos. Takšen razplet je povzročil odstop podpredsednika vlade Jožeta Mencingerja in finančnega ministra Marka Kranjca ter sprožil ostre polemike in obtoževanja. V koaliciji se je vnel spopad med dvema povsem različnima gospodarsko-političnima konceptoma, ki sta jih poosebljala Jože Mencinger in ameriški ekonomist Jeffrey Sachs. V tem sporu je, poenostavljeno rečeno, šlo za to, da je prva stran dajala prednost postopnemu preoblikovanju gospodarske ureditve in nasprotovala takojšnji uvedbi slovenskega denarja, druga pa je predlagala hitro preobrazbo v kapitalizem, zamenjavo denarja, rekonstrukcijo gospodarstva, sanacijo bančnega sistema, privatizacijo in finančno ozdravitev podjetij. ODZIVI IN MNENJA 93. s m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. 20/10 Protikomunizem kot figov list (3) Najprej nisem nameraval odgovoriti na izziv v Demokraciji (Pisma bralcev, 21. 6. 2007) s strani g. Franca Novaka, toda naposled sem se le odločil, da malo naravnam njegovo videnje naše polpretekle zgodovine in napačnega mnenja o moji osebi. Ne bom ga omalovaževal, ker nimam sovraštva ali nespoštovanja do oseb, ki ne razmišljajo kot jaz. Vsak ima pravico povedati odkrito lastno mnenje in pričakovati tudi odziv, čeprav se ne strinja povsem s pogledom pisca. Že prvi stavek je napisan napadalno, brez vsake objektivne podlage. Prvič, nimam navade ožigosati vseh slovenskih ljudi (saj ni nujno, da so vsi, ki padejo pod mojo kritiko, Slovenci, in lahko si prilaščam dvom, da so tudi tisti, ki so slovenskega rodu, lahko neslovensko čuteči) v OF, da so sokrivi za komunistično revolucijo. Sokrivda je nekaj, za-vajalsko mišljenje je nekaj dru- gega. Videti je, da g. Novak ni prebral veliko mojih člankov, ki govorijo tudi o kontrarevoluciji, ali pa tistih, ko me po njihovi objavi pravoverni boljševiki napadajo kot branilca »izdajalcev«, drugače se ne bi znebil take trditve, da ne dam priznanja vaškim stražam ali domobrancem. Sam sem član NSZ in redno prebiram odlično revijo Zaveza, kjer najdem marsikaj vrednega objave in mojega braniteljskega pogleda tudi na tisto stran, ki se ne more braniti že več kot pol stoletja. Pa tudi mojih člankov, kjer obravnavam dve vrsti partizanov, verjetno g. Novak ni prebral (npr. »Krvavo močvirje slovenskega zgodovinopisja« ali »Onečaščanje žrtev NOB«, da omenim le dva. Ne mi oporekati, dragi gospod Franc, da tega ne pišem. Poglejte na in-ternetne splete, pa boste dobili o meni nekaj več informacij, kot le pri »goriških panterjih«). Moje obsojanje komunistične revolucije ni posplošeno, kot pravite, ampak zelo artikulirano in poskuša upoštevati vse dejavnike, ki so pripomogli k tej naši nesreči, zato, prosim, ne mi pripisovati posploševanja. Pa ne mi soliti pameti, kaj vse je bilo v ozadju PIF-OF-NOB revolucije. Vse tiste organizacije, ki jih je vodila Kominterna, imajo prste vmes in tega jaz nikjer ne zanikam. Odklanjam pa take neumne flo-skule, kot jih pišejo omenjeni goriški panterji, ki mi pripisujejo agenturo srbskega KOS, pa ne samo moji malenkosti, ampak drugim znanim Slovencem, kot je npr. pisatelj Alojz Rebula. Čudno, da ne pripišete agenture srbskega KOS tudi Borisu Pahorju pa Antonu Drobniču ali celo Janezu Janši, ki je vedno kriv za vse, kar se dogaja v Sloveniji. Tudi spornost, ki mi jo očitate, da nočem videti domoljubja pri ljudeh, ki so šli v partizane, je otročja (moj oče je v letu '44 nosil orožje za partizane in se je pozneje kesal, da je tvegal življenje za tako državo, kot je potem nastala). Z druge strani pa, ko analiziram vse te pojave zavajalstva in kriminala na strani poveljujočih v partizanskem taboru, ne morem mimo dejstva, da so tudi tisti ogoljufani propartizani (kot moj oče) hote aH nehote pomagali revoluciji do njene zmage. To je dejstvo. To pa še ne pomeni, da ni bilo med njimi domoljubov. Domoljubja pa niso smeli pokazati, drugače so se soočali s 13. bataljonom ali tihimi likvidacijami na terenu pri opravljanju »zadatkov«. Nihče, niti Stanko Premrl Vojko (ta je bil slovenski junak, ne komunistični »heroj«, zato tudi likvidiran), ni mogel poseči v odločanje polit-komisarjev v službi Stalin-Wal-terjeve Kominterne. Franc Rozman - Stane pa je poglavje zase. V špansko vojno se ni vključil noben slovenski domoljub, ker je bila ta vojna interven-cionistična s strani boljševistične Stalinove Kominterne (torej tuje sile, ki s slovenstvom ni imela nič skupnega) in njenih zvestih somišljenikov. Rozman ni nikjer nikoli dokazal, da se ne strinja s sovjeti-zacijo, ne samo Jugoslavije, ampak tudi takratnega slovenskega ozemlja, zato je šel v Španijo (to ni bil slovenski nacionalni interes). Bil je prepričan internacionalist boljševik, brez nacionalne zavesti (partija te ni trpela). Da so ga likvidirali, zagotovo ni bil vzrok nacionalna zavest, ampak obračunavanje med enako mislečimi iz drugih nagibov (oblasti, pohlepa, zavisti itd.). Saj je splošno znano, da je revolucija žrla svoje otroke, mar ne? No, sicer je o tem človeku veliko napisal I. Žajdela, ki je dobro preštudiral vso partizansko literaturo. Njegove ugotovitve so, Demokracija • 26/X1I • 28. junij 2007 vsaj zame, zelo verodostojne in podprte s faktografskimi podatki. Povojni stalinizem ni postal takrat, ampak je bil načrtovan že pred napadom Hitlerja na SSSR (tu imate veliko literature na razpolago). V ta sklop je poleg klasičnih agentov tuje države Walter j a, Krištofa, Kidričevih idr. nedvomno spadal tudi Rozman. Kje pa jaz zamolčujem, kot pravi površni pisec, pobijanje partizanov in ne-všečnih pripadnikov NOB? Saj o tem vedno zelo na široko pišem. Brati je treba, g. Franc, in to ne samo všečne pravljice NOB (Napad Oboroženih Boljševikov). Po vaših trditvah bralec razume, da hujskam proti partizanom in tudi proti domobrancem. Ne vem, kdo vas je prepričal, da napišete tak pamflet (verjetno »goriški panterji«). In še v zadnjih besedah, ko omenjate osebe, o katerih sem veliko pilcrega napisal, spet padete na srbski KOS, kot da ne bi imeli zadosti sitnosti in nevšečnih polemik z zdajšnjo Sovo, v kateri še vedno tiči večina aparatčikov komunističnih tajnih služb iz časov Tita, Kučana in Drnovška. Mogoči so tudi ostanki KOS, tega ne zanikam. Pri raznih panterjih (nekatere zelo spoštujem in podpiram) bi pa morali biti bolj objektivni pri zaznavanju sedanjega napetega stanja proti Janševi vladi prav iz vzrokov, ki jih tako na veliko kritično objavljajo. Povojni »čip« na žalost še vedno deluje tudi v tistih, ki pošteno mislijo, a vseeno nasedajo kontinuitetni zalegi kumrov-ške šole. Titoizem je še vedno na pohodu, celo v vrstah pomladnih strank Pošteni raznoliki panterji bi morali podpirati današnjo vlado, čeprav ni popolna, a je vsaj naredila zaželen zasuk iz enoumja v demokracijo, ki se komaj z muko uveljavlja, in dokazala napredek nove države Slovenije. Pavel Ferluga, Komen ► 71 ODZIVI IN MNENJA 25/10 Med staro gardo in sproščenostjo (1) V prejšnji številki Demokracije sem v članku Med staro gardo in sproščenostjo pri naštevanju imen iz t. i. stare garde LDS, ki so se udeležila kongresa, pomotoma omenil ime jožeta Biščaka. V mislih sem imel Bogdana Biščaka. Jožeta Biščaka iz agencije Odmev, ki se je pretekli teden po elektronski pošti odzval na zapis in pravi, da nikoli ni bil član LDS, med udeleženci posveta ni bilo. Za napako sem njemu in bralcem opravičujem. Aleš Kocjan, Demokracija K zlorabi demokracije Zdi se mi, da Drnovšku in Kučanu (naplavini vladavin ljudstva), Men-cigerju ... pa včasih pogumnima Bučarju in S. Hribar manjka temeljnega političnega znanja o dvo-strankarski demokraciji. Govorijo o »stanju duha« in »ljudi je strah«. To vendar vse spada v psihiatrijo in takšne fobije z izpopolnjevanjem kemičnih zdravil odlično zdravijo. Pa tudi v nobeni najpomembnejši knjigi političnih filozofov (Marx, Popper, H. Arendt itd.) nisem tega zasledil. Medtem Foruma 21 menda ni več, ker je odpadel razlog, da bi se tam morali skrivati stari, upokojeni direktorji, ki so kot plod negativne kadrovske selekci- MMmm Radio Alpski val www.alpskival.net 105 3811 886 f 05 3811 674 72 RADIČ IaaJ/A 96,4 MHz MB Slovenk gorice Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si (R) RADIOPMEV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 Mhz UKV, STEREO, RDS je z ekspropriiranim (ukradenim) premoženjem gradili hale, v njih pa nekonkurenčne oz. neperspektivne kapacitete ter seveda vse ljudi, ki so bili na razpolago. Zato ni čudno, da se je komunizem po svetu sesul sam vase brez nasprotnika. Zgoraj omenjenim »sredinskim učiteljem« pa bi bilo treba dati »državo« na marginal-nem ekvatorju. Kučan si ne »pusti vzeti« svobode govora, ki mu jo ustavno zagotavljajo vse veje oblasti (tudi Janševa). Mislim, da mu bo treba dati celo pravico povedati, kje je vzel 3000 dolarjev za Letico. Vsaj od Popperja vemo, daje politika moralno nevtralna, seveda pa jo vsi volivci pričakujemo. Sloter-dijk je celo rekel, da se boji politika, obdanega s svetniškim sijem, ker bi se lahko dvignil nad pravo. Vedno bolj sem prepričan, da je imel Popper prav, ko sta se s starim prijateljem Russlom zbadala, ah človeštvo postaja vedno bolj pametno (atomska bomba) in bolj hudobno, Popper pa je nasprotno trdil, da postajamo vedno boljši in neumnejši (pustili smo si vcepiti nacizem, komunizem in s tem ideologij žal še ni konec). Spominjam se, kaj sta nam na Ekonomski fakulteti v Ljubljani okoli leta 1965 predavala Stanov-nik in Bavcon (drugi so mrtvi) in pod katere zdravilce bi spadala, če bi to učila danes. Franc Maurič, Ptuj Bo Borisa Kidriča zamenjal Jože Pučnik? Pred nedavnim sem slovenskim časopisnim hišam poslal članek z naslovom »Kako dolgo še Trg revolucije v Mariboru?« Nekateri so ga objavili, Večer pa tega ni storil, Demokracija • 26/xii ■ 28. junij 2007 temveč je ubral drugačno strategijo. Poklical je na pomoč zgodovinarje in predsednika komisije za poimenovanje ulic v Mariboru. V svojem članku Branka Bezjak piše: »Mestni svetnik Janez Ujčič, predsednik komisije, je povedal, da se tovrstnih predlogov še niso lotili. Je pa komisija že pred leti, ko je bil predsednik komisije prav tako Ujčič, sprejela stališče, da imata partizanski boj in obdobje narodnoosvobodilnega boja prav tako določen pomen pri kasnejšem oblikovanju slovenske državnosti, zato imen ulic ne bi spreminjali.« Po izjavi predsednika zveze borcev Janeza Stanovnika je bilo poslanstvo partizanov končano ob koncu vojne, 10. maja 1945. NOB torej nima nobene zveze z revolucijo, ki je v Sloveniji zanetila državljansko vojno in nasprotnike pobijala vsevprek. Posledice so še danes vidne. Dvorci okoli Maribora propadajo, zemlja je neobdelana. Tu se na splošno čuti petdesetletna vladavina komunistov, ki so uničili gospodarstvo, saj imamo Slovenci dva- do trikrat nižje pokojnine in plače kot sosednji državi Avstrija in Italija, kjer ni vladal komunizem. Menim, da je bil v junijski vojni zrušen komunizem, žal pa so še ostali zagovorniki na nekaterih položajih, ki kreirajo usodo našega življenja in podaljšujejo dobo revolucionarne misli. V članku Branke Bezjak je tudi zapisano, da je komisija za poimenovanje ulic uporabljala Enciklopedijo Slovenije, iz katere so izbrali »zaslužne« ljudi, po katerih so imenovali ulice. Ko človek malo pobrska po enciklopediji, zlahka ugotovi, da so jo sestavljali revolucionarji in njihovi potomci, kar pomeni, da ni upo- rabna za današnji čas. Če se komisija sklicuje na »zaslužne«, naj povem primer. Priča, ki je slišala, kako se je mariborski revolucionar »hvalil«, da je med vojno in po njej pobil 60 ljudi, in se po njem imenuje ulica v Košakih, dovolj jasno dokazuje, da so nekomu izkazali čast za sramotno dejanje. V članku je omenjen tudi zgodovinar Saša Radovanovič, ki naj bi bil izjavil, da bi bilo preimenovanje ulic zelo drago! Pripomnil je še, naj se predlagana imena napišejo na ulice v novih naseljih. Tako torej. Mar ni to omalovaževanje imen oseb, ki so žrtvovali svoja življenja za samostojno Slovenijo? Zakaj pa komisija ni upoštevala zgodovinarjev, ki pišejo RESNICO o naši polpretekli zgodovini, kot na primer dr. Tamara Griesser Pečar ah Jože Dežman? Ne preostane nič drugega, kot da člane v takih komisijah takoj zamenjajo z drugimi ljudmi, tistimi, ki so naklonjeni naši samostojni Sloveniji, ki ljubijo resnico in bodo upoštevali zgodovinska dejstva ter jih kot taka tudi ovrednotili. Občine, ki imajo župane iz vrst slovenske pomladi, so vse to že zdavnaj uredile. Evropski parlament je sprejel sklep, da v vseh evropskih državah obsodimo totalitarni režim - komunizem in se stvari izpeljejo v duhu civilizirane Evrope. Kaj Slovenija še čaka? Sramotno je tudi, da Slovenija po 17 letih samostojnosti še vedno nima spomenika samostojnosti. Alojz Senekovič, Maribor Medved - ne nacionalni, temveč lokalni problem V sklopu kampanje »Pozor, medved, gibanje omejeno!«, ki jo je ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM pripravila Nova generacija, podmladek Slovenske ljudske stranke, sem prebral in preučil več kot 40 strokovnih člankov, komentarjev in mnenj o medvedu in njegovem domnevnem ogrožanju človeka, ki so v zadnjem letu dni izšli v dnevnem časopisju. Veliko število prispevkov so napisali predstavniki za pravice živali, ljubitelji okolja, varuhi ži-vlja itd., zato sem resnično pogrešal mnenje ljudi, ki živijo na tako imenovanih območjih medveda. Ljudi, ki imajo precej več možnosti srečati to veličastno žival kot drugi prebivalci naše dežele. Ne glede na domnevno število je dejstvo, da velika večina medvedov živi na ozkem območju, ki se razteza od Kočevske prek ribniškega območja in notranjskih gozdov tja do Cerknice. Ali je potem tu smiselna statistična enačba, koliko prebivalcev pride na enega medveda v državi, ki jo uporablja stroka? Povsod drugod je medved redkost in je tja ponavadi zablodil prav s prej omenjenih območij; tudi v okolico naše prestolnice. Medved tukaj ni od včeraj, prav tako ne lokalno prebivalstvo. In vendar, ko so se pojavih določeni problemi v tem sobivanju, je širna Slovenija, strokovna in laična, začela učiti te iste prebivalce, kako naj živijo z medvedom, kako je to pozitivna stvar za vse nas, kako je medved nevaren le v redkih primerih, kako se izogniti napadu, kako so oblasti neuvidevne, ker pobijajo to našo skupno dragocenost, itd., vse v smislu: ni medved kriv, da ne znate več živeti z njim. Ugotavljam, da je borcem za pravice živali in naravovarstveni-kom uspelo v zadnjih nekaj letih iz medveda narediti »nadžival« oz. nedotakljivo živalsko ikono. Bijejo bitko, kjer sploh ni vojne! Ne gre za vprašanje »ubiti ah ne ubiti«. Vsako leto odstrelijo na tisoče jelenjadi, srnjadi, divjih prašičev, v klavnicah pa za potrebe našega prehranjevanja nešteto glav govedi, svinj, piščancev in celo konj. In vendar je medved, ki že kar nekaj časa dokazljivo ni ogrožena vrsta na omenjenih območjih, nekaj posebnega!? Govorimo o tem, da nas marsikdo hoče prepričati o direktnem sobivanju z medve- dom, vendar ali ve, kako je to v praksi? Kakšen občutek je srečati medveda? Kako se je ukvarjati s športom v naravi, planinariti, go-bariti in zraven živeti v večnem strahu, ker obstaja možnost srečanja? In če recimo še sprejmemo odgovornost nase, ko nas medved ogroža sredi kočevskega pragozda, pa tega ne moremo trditi, ko smo ogroženi nekaj sto metrov od svojih bivališč. Ah lahko potem rečemo, da imamo enake možnosti in pogoje za življenje kot druga Slovenija? In vendar tu ne živimo krvo-ločneži z željo po iztrebitvi medveda. Verjamem, da je marsikdo ponosen na medvedjo populacijo na Slovenskem, saj smo na ta način prava evropska posebnost, kočevski in snežniški gozdovi pa premorejo tudi risa in volka, ki je nekoč že bil na robu izumrtja. Prav tam, v teh gozdovih, je mesto medveda. Daleč od mestnega direndaja, daleč od ostankov hrane v smeteh, daleč od obmestnih pohodnih poti, kaj šele šolskih objektov. Poudarjam, medvedi se čedalje bolj vključujejo v bivalno okolje človeka. Srečujemo jih tam, kjer nekoč nikoli niso bili videni. Njihove poti vodijo mimo naših domov, soočenja z njimi na lokalnih cestah in tudi magistral-kah so čedalje pogostejša. Govorimo o občutku varnosti pri tem lokalnem prebivalstvu. Kateri gobar bo tvegal za nekaj kilogramov gob srečanje z medvedom, ki se zadnje čase potika po bližnjem, že dolgo znanem mestu za nabiranje? Kdo še lahko reče, da povsem brezbrižno zjutraj svojega šolarja pošlje v šolo, če ima informacijo, da se je okoli prav te šole nedavno potikal medved? Tu ne pomaga nobena statistika o možnostih napada in o preprečevanju le-tega ipd. Tu moramo pogledati praktičen življenjski vidik regij, ki se poleg slabše gospodarske situacije, nezaposlenosti in odseljevanja zdaj soočajo še z zaraščanjem podeželja in posledično tudi z medvedom. Nihče ne trdi, da je povečan odstrel edina mogoča in prava rešitev. Lahko razpravljamo o preselitvah, sterilizaciji, tudi zloglasna mrhovišča so lahko tema pogovora. Bistvo je, da se o problematiki pogovori na vseh ravneh, od stro- »Do pekla in nazaj«! Marija Vodišek To je naslov avtobiografskega filma ameriškega heroja Audieja Murphyja iz leta 1955. Film, posnet po resničnih dogodkih avtorja in njegovih vojnih tovarišev v drugi svetovni vojni na afriških, predvsem pa evropskih bojiščih. Za svoje junaštvo in tovarištvo je bil odlikovan z najvišjim vojaškim redom, medaljo časti. Kdo od starejših ni videl tega filma? Zakaj tak naslov članka? Kdor je sledil seji DZ 18. junija 2007, na kateri trije poslanci opozicije in eden iz koalicije postavijo po eno vprašanje predsedniku vlade, je dobil občutek, da se je znašel v peklenskem vrtincu sovražnosti in napadalnosti. Prvi, Sašo Peče iz SNS, sploh ni postavil vprašanja, v svojem znanem sa-moljubnem nastopaštvu je le napadal. A brez repa in glave. Drugi, Jože Školč, poslanec LDS, ni bil dosti boljši, tudi on je predvsem napadal, le nerodno izražanje ga je na trenutke ustavilo. Pa je vseeno očital premierju, da ne zna odgovoriti na njegovo „malo zmešano" govoričenje. Tretji, „prebegli" poslanec LDS, včasih se predstavlja v SD, Milan M. Cvikl, je Janezu Janši sicer postavljal vprašanja, predvsem pa mu je očital afere. Med temi tudi pismo, prav tako „pobegle" Andrijane Starina Kosem. Ko sem jih poslušala, sem se spomnila besed poslanca LDS Rudolfa Mogeta, ki jih je izrekel pred dnevi: „Po Sloveniji se plazi strah." No, te besede sedaj ponavljajo vsi opozicijski poslanci. Morda pa je Moge s tem „plazečim se strahom" predstavil samega sebe? Čez nekaj časa izvemo iz ust prejšnjega premierja Antona Ropa, da so v njegovem času vohunih za Janezom Janšo, ki je bil takrat v opoziciji, in hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, ki naj bi bila organizirala incidente v Piranskem zalivu z namenom, da bi škodovala Ropovemu imperiju. SIC! Tako slovenski premier Janez Janša kot hrvaški Ivo Sanader sta to defamacijsko blatenje označila za največjo neumnost zadnjih let. In hrvaški premier je še dodal: „Čeprav to pravi Rop, je vseeno preveč." Seveda je Rop svoje izjave neprestano spreminjal in jih še bo, kakor mu bodo pač naročili. No, eldeesovci vsaj vidijo, kako velikega „državnika" so nepremišljeno izpustih iz svojih vrst. Sedaj mora slediti nujna preiskava, kateremu slovenskemu državljanu, kdaj in po katerem ukazu so sledili. In če je vpleten kateri koli član koalicije ne glede na strankarsko ali poslovno pozicijo, mora biti razkrinkan in kot vsi drugi za to odgovarjati. Tudi kazensko. Televizijski Pogovor z opozicijo 19. junija ni pokazal prav nič novega ali vsaj minimalno inteligentnega. V glavnem stalno ponavljajoče se plažasto govoričenje. Miran Potrč v slogu starega partijskega aparatčika, Matej Lahovnik ne zna povedati nič novega, Jožef Školč pa tudi kot „perpetuum immobile". Le Zmago Jelinčič je razgibal dolgočasno napletanje „konstruktivne" opozicije, ki se je kot vedno zaletavala samo v Janeza Janšo. To je za vsakogar, ki zna presojati politično situacijo v Sloveniji, samo dokaz, da vlada na čelu s premierjem dela dobro. Tako mislijo tudi vodilni Evropske unije, ki Slovenijo obravnavajo enakopravno in enakovredno. ke, ustreznih javnih služb do lokalnega prebivalstva, katerega to tudi najbolj zadeva. Ne nazadnje pa mora tudi širša slovenska javnost enkrat za spremembo prisluhniti svojim sodržavljanom in poskušati razumeti njihov problem in ne samo prebirati propagandne Demokracija ■ 26/XII ■ 28. junij 2007 in naravovarstvene floskule. Naj se že končno najde trajnejša ali celo končna rešitev, da bomo lahko Evropi s ponosom predstavili svojo posebnost: medveda v naravnem okolju. Gregor Košir, Nova generacija SLS Kočevje 73 LJUDJE Na posvetu pri Kučanu Dr. Spomenka Hribar je na nedavnem shodu DeSUS v Opatjem selu spet izrekla nekaj krepkih na račun vlade. Vendar je obnašanje Hribarjeve tokrat bolj razumljivo, saj se je iz zanesljivih virov izvedelo, da hodi na posvete v pisarno nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Tam naj bi se bila mudila pred štirinajstimi dnevi, torej malo pred shodom DeSUS. To veliko pove, kam v resnici spada. Netransparenten nakup Nekdanji obrambni minister Anton Grizold je bil nedavno izvoljen za novega dekana Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, vendar se s tem ne bo rešil odgovornosti za nekatere stare grehe iz časa, ko je bil minister, saj je po navedbah sedanjega obrambnega ministra Karla Erjavca podpisal sporno pogodbo o nakupu mobilne bolnišnice. Po notranji reviziji se z zadevo sedaj ukvarjajo tožilci. Korak k rešitvi Minister za okolje in prostor Janez Podobnik, predsednik vladne komisije za Rome, je skupaj z direktorjem urada za narodnosti Stankom Baluhom podpisal dogovor o zamenjavi zemljišča pri Ambrusu, kjer je prej živela romska družina Strojan, z novo parcelo. Pogodba o menjavi zemljišča naj bi bila podpisana najkasneje do šestega julija, s čimer bo gordijski vozel nastanitve družine Strojan dokončno presekan. Še štiri leta Predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS) Grega Repovž bo omenjeno funkcijo opravljal še štiri leta, saj je bil na skupščini DNS 19. junija znova izvoljen. Repovž, ki je od novembra 2006 tudi odgovorni urednik Mladine, je v svojem programu napovedal okrepitev sodelovanja s Sindikatom novinarjev Slovenije (po nekaterih podatkih naj bi se organizaciji celo združili), uvedbo indeksa avtonomije medijev ter izboljšanje delovnih razmer za samostojne novinarje. Na skupščini v Cankarjevem domu je DNS sprejelo tudi izjavo o ustavno in zakonsko spornem ter neodgovornem ravnanju z mediji v Sloveniji. Repovž je v svojih mladih letih že bil novinar Mladine, nato se je preselil na Delo, kjer še vedno deluje njegova mama Mija Repovž, sindikalna aktivistka, ki naj bi ji bil predsednik uprave Dela Danilo Slivnik zagrozil z odpovedjo delovnega razmerja. Re- povž je leta 1998 dobil nagrado Društva novinarjev Slovenije za dosežke mladega novinarja, ni pa mu uspelo pridobiti univerzitetne izobrazbe. Za predsednika novinarskega društva je to dokaj nerodna zadeva. Kakor koli že, nova štiri leta Re-povževega predsedovanja pomenijo še štiri leta politične zlorabe društva. To seje v dosedanjih polemikah večinoma postavljalo na stran levice in ni hotelo prisluhniti mnenju druge strani. Pohvalno pa bo, če se bo novi predsednik potrudil za izboljšanje statusa samostojnih novinarjev, poleg tega pa tudi za etično poročanje nekaterih medijev (predvsem POP T V in časnik Direkt), ki so v zadnjem času na nedopusten način objavili imena in priimke oseb, ki so se znašle v kazenskem postopku zaradi domnevne spolne zlorabe otrok, vendar le tistih, ki so povezane s Katoliško cerkvijo. O tem DNS za zdaj molči. G. B. Politični semafor Demokracija • 26/xii • 28. junij 2007 I Demokracijo ao novega telefona NAGRADNA IGRA Tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 7 aparatov GSM Samsung SGH-X680. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete v žrebanju za 6 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 30. junija 2007. Samsung SGH-X680: teža: 90 g, velikost: 88 x 44 x 19 mm, čas pogovora: do 360 minut, čas pripravljenosti: do 250 ur, 30 MB vgrajenega spomina, snemanje vldeoposnetkov, zvočna beležka (diktafon), barvni grafični zaslon (65.536 barv), koledar. tedni k Demokracija □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9 % popusta) (10 % popusta) (20 % popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Podpisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. Podpis In žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ DA ID za DDV Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si (na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre). ' Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. 2. Naročniki do 1.9.2006. MMS' 0 (M53* C5D VGA S HSDPA UMTS kartico je vaše poslovanje bliskovito, saj omogoča najhitrejši mobilni prenos podatkov v Sloveniji. Kot da bi bili v svoji pisarni! Prav zato jo lahko zapustite z mirnimi živci, saj lahko na vsakem koraku surfate po internetu, upravljate s svojo elektronsko pošto, se kjerkoli priključite na svoj računalnik v pisarni, pregledate svoj koledar ali preprosto - poslujete! Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij