tato 1872. 303 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXVH. — Izdan in razposlan dne 4. julija 1872. «L Razglas finančnega iniiiisterstva od 2H. junija 1872, da sc razdaljšavajo oblasti male colnije I. razreda v Greti. Mala colnija 1. razreda v Greli se pooblašča, da iz notranjega colnega ozcmljija dohajajoče, na Dalmatinsko namenjene tozemske proizvode sme odpravljati na ravnost v tist kraj, *!"ior so namenjeni, da mu jih torej nij treba poprej nakazovati in poslavljati na Tržaško v^'ko colnjjo, ter ob enem se jej daje velike eolnije II. razreda oblast, kar se tiče zacolje-' 8, 9, 10. 13, 14 in I!) v zakonu od 13. maja 1809 (Drž. zak. št. 08) ‘‘fcelni hrambi za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane, naj slovo: (8lo""i*oi>.1 60 §• 7. Deželna hramba kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, brez Tirolskega >» Predarelskega, ima 81 bataljanov 1er po eden ali po dva eskadrona za vsako okrožje, iz katerega se dopolnjuje po en konjišk polk, potem en oddelek jezdecih strelcev. Ali je ter na koliko je z ozirom na posebnosti posameznih dežel iz dežclnobrambovskih bataljonov napravljati bataljone strelcev, tudi postavljati eskadrone brambovskih »lanov ali dragonov (dragonarjev), to ukazoma določa ministerstvo s cesarjevim odobrilom, — s cnnei' se državnemu zakonodavstvu ne krati pravica, troske po zakonih ustanavljati. Brambovski bataljoni in eskadroni dobodo številke, zaporedoma tekoče po deželah, ter se imenujejo po deželi in glavnem kraji svojega dopolnjevalnega okrožja. Število brambovskih bataljonov in eskadronov se sme pomnožili samo, če dovoli cesar in pritrdi državni zbor. §■ 8. Glavna (generalna) in samostalna vojaška poveljstva (komande) so ob enem brambovska poveljstva brambovskim krdelom svojega okoliša po načelih, veljavnih o stoječi vojski (armadi). 9. Vsak brambovski poveljstvom okraj se po meri statističnih razmer deli na brambovske bataljonske okraje, pri Čemer treba, kolikor sc more, gledati na politično razdelitev in na razdelitev vojskövno- (armadno-) dopolnjevâlnih okrajev. Nekdanji okrožji Dobrovniško i» Kotorsko kraljevine Dalmatinske sta vkope en bataljonsk okraj deželne hrambe. Vsak brambovski bataljonski okraj sc deli na štiri stotniške (kompanijske) okraje. Te bataljonske in stotniške okraje minister deželne brani ustanavlja po dogovoru z ministrom notranjih stvarij in s cesarjevim odobrilom. Brambovski eskadroni se dopolnjujejo iz več bataljonskih okrajev, a oddelek jezdečih strelcev iz obeh brambovskih bataljonskih okrajev Gorenje Dalmatinske, §• 10. Oficirje in moštvo iz brambovskih bataljonov in eskadronov ter iz oddelka jezdečih strelcev je treba že ob miru imeti v stanu in v razvidnosti, — bataljone porazdeljene v stotnice (kompanije). Moštvo, katero v deželno hrambo prestopa iz topništva (artilerije), iz tehničnih krdel, zdravstvenih stotnic (kompanij), vozolajstva (vozništva), iz monturnega in oskrbovalnega oddelka, naj se ima p.oscbe na razvidu, in kadar je vojna, odmcnjeni so deželni brambovci izmcj topništva, da pomnožijo topništvo v trdnjavah, a brambovci izmej tehničnih krdel, da gredo v trdnjave ali da bojišče pripravljajo s tehnične strani, ter brambovci izmej zdravstva, vozolajstva, mentorstva in oskrbovalstva, da gredo v naprave za reservo in za poznejše pri-hodnike po tistem ohsežji, po katerem sc uporablja deželna hramba. Da sc iz uče tisti, kateri so na ravnost vvrščoni v deželno hrambo, ter da se moštvo drži v stanu in razvidnosti, tudi da se upravljajo magazinske zaloge za deželno hrambo, zato se pri brambovskih pešcih za vsak bataljon, potem za jezdeče strelce ob miru postavlja stežer (kader), kateremu stojališče minister deželne brani določa s cesarjevim odobrilom. V stežer» vsacega brambovskega bataljona je : po 1 major ali stotnik za bataljonskega poveljnika, in to tako, da 49 bataljonom ukazujejo majorji a 41 bataljonom stotniki, po 1 nadolicir za posle razvidnosti in upravljanja, . po 3 instrukc/jski oficirji, „ I olicirsk nadomestnih, ,, 1 feldvebelj ali višji lovec, I „ 2 vodnika, > za instrukc/jske častnike (šarže), „ 4 desetniki (korporali) ali nižji lovci, i „ 4 poddesetniki ali pati oljni vodniki, J „ 12 brambovcev, mej njimi po 10 častniških učencev, „ 1 računarsk feldvebelj ali višji lovec, „ I puškar in „ 2 godca. V sležeru jezdečih strelcev je : po 1 nadoficir, j „ 1 vodnik, ' , ... „ L desetnika, , "" konJ,h’ „ 8 strelcev, ) „ 1 olicirsk služabnik, brez konja. Vrhu tega se vsacemu okrajnemu glavarstvu po en okrajni feldvebelj odkazuje v to Namero, da je razvidno, kje in kod so brambovci. Tudi naj on opravlja tega oblastva posle, ar sc jih tiče razvidnosti odpustnikov (urlavbarjev) in reservnikov stoječe vojske. Ukazoma se ustanov/, bodo li in kako bodo okrajni feldveblji tako odkazani mestnim 8°sposkam takih mest, katera imajo svoje posebne občinske ustave. Okrajni feldveblji spadajo v stežerni stan onega bataljona, v čegar obsežji so. Oficir za razvidnost in upravljanje, omenjen pri bataljonskem stežeru, in okrajni feld-'eHji ostanejo v svojem stojališči tudi tedaj, kadar bataljon kam drugam odide. §. 13. I Dokler je mir, smejo vsi tisti, kateri so zavezani v deželno hrambo, razen onih, ki pri hinibovskih oblastvih in brambovskih stežerih (§. 10) dejanjski služijo, hodili po svojih 0|tiacih opravilih, samo ta čas ne, kadar so dolžni, udeleževati se izučevanja in rokovnih 'Perijodičnih) vaj v orožji (§§. 14 in 15). V §. 10 našteti stan moštva, razen okrajnih feldvcbljev in puškarjev, naj se v prvi 'rsh zalaga s tistimi, kateri se dobrovoljno oglašajo in imajo tudi zahtevano sposobnost; a a