VSE ZA ZGODOVINO 129 Borut Batagelj Alkohol in šport v slovenski družbi prve polovice 20. stoletja Batagelj Borut, univ. dipl. zgod., arhivist, Zgodovinski arhiv Celje, Teharska 1, SI–3000 Celje, batagelj@gmail. com1 796:178.1(497.4)”19” 178.1:796(497.4) “19” ALKOhOL IN ŠPORT V SLOVENSKI DRužBI PRVE POLOVIcE 20. STOLETJA V slovenski družbi, kjer je bil alkohol zgodovinsko tole- rirana droga, sta šport in alkohol tesno sobivala. V prispevku avtor opozarja na paradoksalen položaj alkohola v športu, saj je bil ta v teoretičnih telesnovzgojnih naziranjih razgla- šen za človekovega sovražnika, v praksi pa je vseskozi ostajal njegov tesni spremljevalec. Moderni športni slog življenja je v slovensko družbo prinesel mnogo upanja, saj so ob manj uspešnih protialkoholnih gibanjih nekateri v športu zaznali celo edino rešilno bilko, ki bi narod ozdravila socialne bole- zni alkoholizma, a so po drugi strani v športu bile vseskozi prisotne najrazličnejše zlorabe alkohola. Alkohola, ki je bil v tradicionalnih predstavah sprva sprejet kot poživilo, kasneje pa je v modernih naziranjih postal nasprotnik športnemu dosežku, iz športa ni bilo mogoče izkoreniniti. Njegova zlo- raba se je v športnih krogih sicer deklarativno vedno javno obsojala, a je alkohol vseeno vseskozi ostajal pomemben ele- ment športnega življenja. Ključne besede: alkohol, šport, zloraba alkohola, sloven- ska družba 20. stoletja 1 Naše delavstvo in sport. V: Naš Sport, 24. 3. 1926. Batagelj Borut, BA History, Archivist, Historical Archives Celje, Teharska 1, SI–3000 Celje, batagelj@ gmail.com 796:178.1(497.4)”19” 178.1:796(497.4) ”19” ALcOhOL AND SPORT IN SLOVENE SOcIETy Of ThE fIRST hALf Of ThE 20Th cENTuRy In Slovene society, where alcohol historically was a toler- ated drug, sport and alcohol have lived in close cohabitation. In his article, the author points out the paradoxical position of alcohol in sport, since theoretical views on physical exer- cise saw alcohol as a human enemy, even though in real life it nevertheless remained its constant close companion. The modern sports life-style brought much hope into Slovenian society, since many saw sport as the only thing that could heal the nation of the social disease of alcoholism after the less successful anti-alcohol movements. At the same time, however, sport was notorious for regular instances of alcohol abuse. Alcohol, which traditionally was seen as a stimulant and later became a hindrance for sports achievements, could not be rooted out of sport. Its abuse was always condemned on the declarative level in sports circles; however, alcohol nevertheless remained an important element of a sporting social life. Key words: alcohol, sport, alcohol abuse, Slovene society of the 20th century » … alkoholizma, kot nekake tradicije /…/ ne bi s predavanji izruval noben protialkoholni apostol, le življenjske moči kipeči sport bo imel to magično moč.« 130 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 V slovenski družbi, v kateri je bil alkohol vedno zgodovinsko tolerirana droga, sta šport in alkohol tesno sobivala. Moderni športni slog ži- vljenja, ki se je od preloma v 20. stoletje vedno bolj propagiral, je v slovensko družbo prinesel mnogo upanja, saj so ob manj uspešnih učinkih protial- koholnih gibanj, nekateri v športu zaznali celo edino rešilno bilko, ki bi narod ozdravila socialne bolezni alkoholizma – toda obenem so bile v špor- tu vseskozi prisotne hkratne najrazličnejše zlora- be alkohola. Alkohola, ki je bil v tradicionalnih predstavah sprva sprejet kot hranilo in poživilo, kasneje pa je v modernih znanstveno utemeljenih naziranjih postal nasprotnik športnemu dosežku, iz športa ni bilo mogoče izkoreniniti. Alkohol in šport sta tako bila (in še ostajata) pravzaprav v »ne- navadnem zavezništvu«.2 Zloraba alkohola se je iz športnih krogov sicer deklarativno javno obsoja- la, a je alkohol vseeno vseskozi ostajal pomemben element športnega socialnega in ekonomskega ži- vljenja. K strukturni spremembi percepcije alkohola v športu V tradicionalnem ljudskem izročilu je al- kohol veljal za poživilo ali sredstvo, ki pripomore k dvigu moči, vzdržljivosti in poguma. Torej, kot nalašč za šport. Toda v prvi polovici 20. stoletja se je v športu zaradi novih znanstvenih oziroma medicinskih raziskav pogled na njegov učinek na telo – s tem pa tudi na športni dosežek – spre- menil. Učinki alkohola na športni dosežek so se začeli tolmačiti kot izrazito negativni, kar je po- stopoma pripeljalo do nove strukturne percepcije alkohola v športu. Vsakršno popivanje, četudi v manjših količinah, je v idealu razlag formirajoče športnomedicinske znanosti postalo diametralno nasprotno ljudskim modrostim. Še več, alkohol ne le, da ne daje moči in vzdržljivosti, ampak ju telesu celo jemlje.3 2 Wray Vamplew, Alcohol and the Sportperson: An Anoma- lous Alliance. V: Sport in history, vol. 25, št. 3 (december 2005), (dalje: Vamplew, Alcohol and the Sportperson), str. 390–411. 3 K problematiki alkoholizma (in posebej prevenciji le-tega) v športu glej še: Robert D. Stainback, Alcohol and Sport. Champaign: Human Kinetics Publishers, 1997. Za da- našnje (!) boljše razumevanje problematike negativnega učinka alkohola na športno udejstvovanje naj pod črto laično povzamem še nekaj značilnosti iz članka Nade Ro- tovnik Kozjek Tudi rekreativnemu športniku alkohol ško- Toda športnikov se v glavah ni dalo spreme- niti čez noč. Posebej zato, ker je šport ob svojem uveljavljanju imel močan družabni element, se je njegova simbioza z alkoholom ob domnevnih po- zitivnih učinkih še bolj stalila v eno. Pisec v reviji Sport leta 1920 obžaluje, da se je v zadnjem času »tudi med naše sportnike zaneslo to povsod že tako strašeče zlo«. Manjši in večji nogometni klubi naj bi na veliko popivali ne le po tekmah, temveč – kar je še posebej zanimivo – tudi pred tekmami. »Po tekmah venčajo svoje veselje nad zmago in manj- šajo svoje razočaranje nad morebitnim porazom vedno le in le z – alkoholom. Pa ko bi bilo to le: po tekmi – bodisi! Toda ono nesmiselno pitje pred tek- mo: češ, povečali si bomo moč (!), je vredno največje graje. Mesto večje moči je tu le manjša, ali malokdo od sportnikov to uvideva.«4 Navado konzumiranja alkohola pred tekmo bi bilo po zmotnih predsta- vah naših nogometašev potrebno najhitreje od- praviti. Glede na pripovedovanja nogometašev, naj bi jim alkohol najbolj pomagal k dvigu moči, pa tudi pri odpravljanju treme in dvigu korajže v začetku tekme. Pisec v prvi slovenski specializira- duje. V: Polet, 19. 5. 2005. Presnova alkohola obremenjuje organizem in neposredno zmanjšuje aerobne sposobnosti. Za presnovo se »porabijo« številne antioksidativne mole- kule, tako da jih pozneje zmanjkuje za nevtralizacijo pro- stih radikalov, ki nastajajo pri naporu. Učinek alkohola, ki ga zaužijemo pred športno dejavnostjo ali med njo, je odvisen seveda predvsem od odmerka, ima pa številne po- znane nevarnosti. Med največje spada povečano tveganje za razvoj hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja), pri čemer je zavrta tvorba glukoze v jetrih. Zelo nevarna je tudi motena termoregulacija (uravnavanje telesne tempe- rature), še posebno v povezavi z dehidracijo. Ker alkohol širi žile, je sicer odvajanje toplote dobro, vendar začne zaradi razširjenih žil pri dehidraciji zmanjkovati krvi za nemoteno delovanje možganov in drugih vitalnih orga- nov, kar lahko vodi do nevarnih stanj in celo do kolapsa. Enako zmoten pa je tudi »ljudski glas« o ugodnem učinku alkohola na regeneracijo telesa po športnem naporu. Al- kohol, ki ga zaužijemo po naporu, se zelo hitro absorbira in ima bolj izražene učinke, tudi stranske. Alkohol po na- poru učinkuje zelo negativno na nadomeščanje izgublje- nih telesnih tekočin. Ker z znojenjem izgubljamo tudi sol, jo je treba nadomestiti, alkoholne pijače pa soli ne vsebu- jejo. Rehidracija s pijačo, ki vsebuje štiri odstotke alkohola ali več, je nezadostna. Alkohol, ki se zaužije po športu, pa prav tako negativno vpliva na obnovo glikogenskih zalog. Za alkohol sicer velja, da zmerna (!) uporaba ni dokaza- no škodljiva, toda športniki, še posebno tisti, ki se resno in dlje časa intenzivno ukvarjajo s športom, potrebujejo kakovostno hrano za podporo delovanja telesa, alkoholne pijače pa so sicer visoko energijska, vendar prazna hrana z majhno vsebnostjo mikrohranil. 4 Vpliv alkohola na športnika. V: Sport, 6. 11. 1920. Borut Batagelj, AlKOhOl IN šPOrt V SlOVENSKI DruŽBI … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 131 ni športni reviji našteva več primerov. Neki vratar, ki je nekoč pil, se sicer spominja, da je v vratih stal nemirno in »se sicer nekako bal žoge; ali ko se mi je približala, sem riskiral vse in se brez strahu in skr- bi vrgel na njo«. Toda ta občutek neustrašenosti je varljiv, opozarja športni pisec. Kakšen neki naj bi bil ta pogum? »Če ni vse v redu v tvojih možganih, nimaš čuta za svojo dolžnost, postaneš flegmatičen in to je ves oni pogum.« Podobno neustrašni so po užitju alkohola postajali tudi branilci, ki niso po- znali nevarnosti in suvali, »kamor in v kogar je že«. Športni publicist vidi prav v alkoholu že pred tek- mo razloge za tako surovo in brezkompromisno igro, ki je kriva za številne izključitve igralcev na tekmah. Že malo pijače naj bi učinkovalo na slabše tekaške sposobnosti, kombinatoriko …5 Podobno je bilo pri atletih, ki jim izkušnje z alkoholom očitno tudi niso bile tuje, a so že sami pri sebi ugotavljali negativne, včasih pa celo tudi pozitivne učinke: »Pri teku na 100 m mi alkohol koristi: trenotno me pogreje in tečem ko besen; saj 5 Prav tam. je to le 10–12 sekund; pri teku na 200 m je že slabše, pri 400 m pa sem izgubljen, vsakdo, ki ni pil in je le srednje vrste tekač, me gotovo prehiti.« V zavest športnikov je torej alkohol postopoma le prihajal kot zaviralec športnega rezultata. Da alkohol prav nič ne pripomore k vzdržljivosti, pa so izkusili na lastni koži predvsem dolgoprogaši. V želji, da bi pripomogli k njihovi žilavosti, so jih na vzdržlji- vostnih preizkušnjah nekateri ljudski modreci po- skušali pitati celo z žganjem: »Spominjam se tu na distančni marš sportnega tedna. Kako so se kesali udeležniki tega marša, da so spili ono malce žganja, ki so jim ga nudili v okrepčilo nekje nad Podutikom. 'Zakaj smo pili,' so tožili, 'Zamudili smo tu nekaj minut in niti dobro nam ni bilo. Svoje citrone bi raje dalje sesali.'«6 Novi generaciji športnikov je bilo potrebno dati čim več argumentov, ki bi dokazovali nega- tivne učinke alkohola na športno udejstvovanje, posledično pa tudi na zdravje, moralo in kulturo nasploh. Zdravnik in higienik Ivo Pirc, ki je bil 6 Prav tam. Skupina celjskih nogometašev. (ZAC 524, Zbirka fotografij) 132 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 tudi zelo aktiven športni organizator, je na več možnih načinov hrabril novi rod športnikov k po- polni abstinenci. Toda tudi Pirc se je zavedal, da bo pri mnogih ljudeh še vedno ostajala zakoreni- njena napačna tradicionalna ljudska predstava, da je alkohol krepilo, živilo ali celo zdravilo:7 »Nikar naj vas ne zbega okolnost, da je danes še tako malo vodilnih zgledov prave možatosti med odraslimi. Naši starši so doraščali v dobi, ko še niso bila razči- ščena vprašanja, ki se danes obravnavajo, ko se še ni pisalo in govorilo o škodljivih in varljivih učinkih alkohola v taki meri kot danes.« Pirc tudi opozarja, da starejše generacije v teh zmotnih pogledih ne bo mogoče spremeniti, kvečjemu si zaslužijo po- milovanje lastnih otrok, ki jih je vzgojila današnja »bolj prosvitljena« doba.8 Toda ker je alkohol pri posamezniku re- snično dajal občutek hranila oziroma poživila, je bilo ta varljivi občutek vedno potrebno temelji- to razložiti. Vsaj pivo so mnogi športniki še ve- dno jemali kot tekoči kruh, zato je bilo napačne predstave o učinkih alkohola športnikom težko izbiti iz glav. Poleg lastnih izkušenj so jih hoteli novodobni športni zdravniki osvestiti in razsve- tliti predvsem z naštevanji primerov iz strokovnih raziskav o učinkih alkohola na športne dosežke. Ivo Pirc in Drago Ulaga sta najraje posegala k ci- tiranju nemških avtorjev, ki so ta pojav dalj časa raziskovali: »Na visoki šoli za telesne vaje v Berli- nu je dr. Herzheimer napravil vrsto poizkusov. Eni od dveh enako sposobnih skupin tekačev na 100 m je dal alkoholnih pijač. Rezultat lahko pogodimo: Skupina tekačev, ki je zaužila alkohol je zaostala povprečno za dva metra. Z enakim rezultatom se je končala tudi tekma v prsnem plavanju.«9 Podoben primer navaja tudi Ulaga in dodaja še druge: »… 7 Če bi primerjali tolmačenje alkohola kot hranila, živila ali celo zdravila z vlogo alkohola v športu, bi lahko govorili tudi o spremenjeni vlogi alkohola pri zdravljenju različnih bolezni. Prim. npr. članek: Zdravniki in alkohol. V: Zlata doba, let. 3 (1909), št. 1, str. 8–9. Pri navajanju opuščanja rabe alkohola po angleških bolnišnicah članek navaja, da »se alkohol pri bolnikih lahko popolnoma pogreša /…/ Kdor izmed zdravnikov še danes rabi alkohol kot zdravilo, tak se navadno skoro nevede in nehote udaja stoletnemu predsodku ljudi, da je alkohol krepilen /…/ Na podlagi se- daj znanstveno dokazanih dejstev deluje zdravnik svoje- ga stanu nevredno, ako pri alkoholu še govori, da alkohol krepi, ogreva ali da je sploh to kaka kulturna potreba.« 8 Ivo Pirc, Delo, sport, alkohol. V: Zdravje, let. 4 (1928), št. 5, (dalje: Pirc, Delo, sport, alkohol), str. 101–105. 9 Prav tam. pri alpinistih so ugotovili (Durig), da se je po za- užitem litru piva zmanjšala sposobnost za petino, povečala pa zguba energije za sedmino; poskus s težkoatleti (dviganje uteži) je pokazal, da je alkohol (2 l piva) zmanjšal uspeh za 16 %. Takih primerov bi lahko našteli celo vrsto. Znani so tudi primeri, da je alkohol temu ali onemu koristil; vendar v takih primerih ne gre za večjo moč, temveč za sprostitev (startna trema!).«10 V dobi novih spoznanj za Pirca mesta alko- hola v športu sploh ne bi smelo biti. »Za danes tudi ne obstoji več vprašanje: ali zmernost ali popolna vzdržnost, kajti dokazano je, de je edina dovoljena množina alkohola 0,0.«11 Takšen stavek popolno- ma jasno in dokončno zavrača še tisti del »ljudske tradicije«, ko se je tudi športnikom v določenih primerih svetovalo sicer zmerno (!) uživanje alko- hola.12 Pirc je kot zdravnik v svojih člankih razla- gal in svaril, da izgorevanje alkohola med športno aktivnostjo »ne pomeni nikakega dobička za telo, pač pa izgubo, kajti to izgorevanje gre na račun telesnih beljakovin, alkohol tudi nima 'tvoritvene zmožnosti', kot jo imajo hranila, ima pa lastnosti, da zastruplja celice ...« Kot pravi abstinenčni mo- ralist pa je svoje zdravniško znanje in športne iz- kušnje rad tudi posplošil v slogu gesel razširjenega slovenskega protialkoholnega gibanja: »Pri alko- holnih pijačah pa je tako, da človek ne živi od alko- hola, temveč alkohol od človeka. Alkohol ne hrani onega, ki ga uživa, marveč tistega, ki ga predeluje in razprodaja.«13 Torej, problem učinka alkohola na športni dosežek in strukturna sprememba v dojemanju le- tega, kar sem v tem poglavju obravnaval, je potreb- no vrednotiti tudi kot del splošne javne problema- tike alkoholizma v Sloveniji. S tem, ko je postopo- ma prihajalo do mentalne strukturne spremembe glede razumevanja negativne vloge alkohola na športni rezultat, so bili vzpostavljeni pogoji, da se šport lahko začne propagirati kot sredstvo proti- alkoholne akcije. Ob obravnavi alkohola v športu namreč Drago Ulaga posploši in poudari, da ob tem ne gre le za učinek alkohola na sam šport, 10 Drago Ulaga, Knjiga o sportu. Celje: Družba Sv. Mohorja 1934 (dalje: Ulaga, Knjiga o sportu), str. 58, 59. 11 Pirc, Delo, sport, alkohol, str. 105. 12 Prim.: Vamplew, Alcohol and the Sportperson, str. 390– 411. 13 Pirc, Delo, sport, alkohol, str. 102. Borut Batagelj, AlKOhOl IN šPOrt V SlOVENSKI DruŽBI … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 133 »marveč za vsakdanje, splošno vprašanje alkohola in nikotina. Kdor pije in kadi, postane prijatelj sto- la, mize in postelje, njegova telesna pripravljenost za sport se umakne udobnosti. Skratka, tak člo- vek postane len in je na najboljši poti, da zamenja sportno igrišče s kavarno. Sport pa zahteva sveže- ga človeka, ki komaj čaka, da v teku ali v plavanju sprosti svoje sile. Kot načelo naj bi pri vprašanju alkohola in nikotina veljalo: Veliko škoduje veliko, malo pa malo. Ako se hočeš torej vsemu izogniti, kar te ovira na poti k uspehu, tedaj se odreci tudi alkoholu in nikotinu.«14 Tudi športni svet se je torej vključil v protialkoholno gibanje kot bojevito kul- turno prakso ter splošnega socialnega slovenskega problema ni obravnaval zgolj ločeno v kontekstu športa. Pomen športa je v družbenem kontekstu boja proti alkoholizmu dobil celo posebno mesto, saj je marsikateremu sodobniku pomenil celo upa- nje za ozdravitev naroda … 14 Ulaga, Knjiga o sportu. Šport kot upanje za ozdravitev naroda Ob številnih protialkoholnih akcijah in močnih propagandnih angažiranjih se je nov moderni športni slog življenja, ki je deklarativno vključeval alkoholno abstinenco, oziroma izjemo- ma pristajal na zmernost pitja, začel prepozna- vati kot rešitev za ozdravitev slovenske socialne bolezni. Beseda »sport« je vedno bolj tudi v zdra- vstvenem smislu postajala »geslo moderne dobe«, oziroma se je kot taka intenzivno propagirala.15 Moderni športni slog življenja se je prepoznaval kot odrešitev od problema alkoholizma predvsem zaradi dejstva, ker ni pomenil zgolj ukvarjanja s športom, ampak je predstavljal nov celostni pri- stop k življenjskemu slogu, ki je vključeval spre- menjen odnos do človekovega telesa. Ob odpovedi alkoholu in cigaretam je nov propagirani športni slog življenja pomenil tudi nov način oblačenja, pozornost do higiene, prehranjevanja, zadostnost spanja itd., predvsem pa je izpostavljal potrebo po gibanju, igranju, posebej v naravi, na svežem zra- ku in z izpostavljanjem sončnim žarkom … S ta- kšnim večplastnim načinom sproščanja se je šele lahko izpostavila celostna (!) alternativa tradicio- nalnim načinom sproščanja na Slovenskem. Kot zelo dobro vemo, pa je prav alkohol vedno bil eden najbolj ključnih faktorjev v »folklori« slovenske- ga sproščanja. Zgodovina slovenskega sproščanja in uživanja se je torej v začetku 20. stoletja znašla pred novo strukturno preizkušnjo. Posebej slovenski katoliški moralisti so s protialkoholnim gibanjem napovedali vojno tra- dicionalnim načinom slovenskega sproščanja in uživanja, ki so z novo modo, glasbo, plesi itd. še bolj burili dekadentnost tako po mestih kot tudi po podeželju. Urednik protialkoholnega glasila Zlata doba ali treznost slovenskega naroda Janez Kalan se je še posebej odlično počutil prav med telovadci, med katere je, kot pravi, zelo rad zaha- jal. »Navadno so agitatorji za abstinenco glas vpi- jočega v puščavi,« je ugotavljal, toda med voditelji orlovskih telovadnih odsekov na njihovem shodu leta 1909 se je počutil zelo domače: »Sem domačin med svojimi, kajti telovadba in abstinenca sta dru- ga drugi pogoj.« Kalan je telovadcem laskal, da so prav oni bili prvi, ki so napovedali boj proti pred- 15 Sport – geslo nove dobe. V: Zdravje, let. 1 (1925), št. 10, str. 145–149. Zdravo in trenirano telo je postalo ideal modernega človeka. (hans Suren, Kraftgymnastik. Stuttgart, 1935) 134 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 sodku, češ da ni razvedrila brez pijače: »Koliko zabave, koliko kratkega časa, koliko blaženega ve- selja imate vi velikokrat brez pijače pri svojih vajah, pri svojih javnih nastopih, pri svojih shodih. Ti so vam dokaz, da za razvedrilo ni treba brezpogojno pijače, da za zabavo ni treba brezpogojno gostilne. V tem tiči velik pomen telovadbe za abstinenčno gibanje.«16 Telovadbo pa je Kalan še posebej štel za svojega protialkoholnega zaveznika, ker da ima iz- razit krepostni namen: »Alkoholizem pa ubija kre- post, krade mladeničem jasne oči, cvetoč obraz in poštenje iz duše, mladenkam jemlje sramežljivost, možem in ženam krade alkoholizem zakonsko zve- stobo, očetom in materam jemlje ljubezen in skrb za otroke, razkraja in razdružuje družine, in donaša gorje in nesrečo v vsako hišo. Treba abstinence, treba žrtev v vaših vrstah! Tedaj bo vaša zmaga popolna, ker ne boste zmagali samo nasprotnih sovražnih sil, zmago bote obhajali sami nad seboj, nad strastmi, ki vas ponižujejo in nad napačnimi potrebami, ki druge vpregajo v jarem suženjstva. Zdravi, veseli, izobraženi, krepostni bote napredovali, in ta napre- dek bo merilo vaše sreče in sreče našega naroda!«17 Kalan, ki je kot katoliški moralist glavne puščice streljal predvsem proti »brezbožnim« so- cialdemokratom, je v svoji protialkoholni vnemi pokazal simpatije celo do bolj liberalno usmerje- nih sokolov, kar daje slovenskemu prostoru kot tedaj duhovno izrazito razklanemu prostoru še en novi odtenek. Raznoliko abstinenčno gibanje je tako očitno v iskanju skupnih interesov z ideo- loško raznolikima telovadnima organizacijama v skrbi za ljudsko telesno in moralno zdravje celo presegalo kulturni boj. V Zlati dobi tako naletimo celo na navajanje protialkoholnih ukrepov polj- skega Sokola, ki je v času zleta v Lvovu vsem soko- lom brezpogojno prepovedal uživanje alkoholnih pijač. V svojem glasilu pa naj bi tamkajšnji Sokol proglasil tudi sklep, da je pri vseh sokolskih pri- reditvah in neposredno pred njimi prepovedano uživanje alkoholnih pijač.18 Slovenski sokoli se s kakšnimi učinkoviti- mi protialkoholnimi akcijami v svoji rosni dobi 16 Janez Kalan, Telovadba in abstinenca. V: Zlata doba, let. 4 (1910), (dalje: Kalan, Telovadba in abstinenca), str. 101–113. 17 Kalan, Telovadba in abstinenca, str. 116–119. 18 Protialkoholni shod v Lvovu. V: Zlata doba, let. 6 (1912), str. 161, 162. še niso mogli pohvaliti. Prej nasprotno, saj je prav alkohol botroval številnim ekscesom in aferam,19 novonastala sokolska društva pa so v svoji prvi fazi delovanja očitno precej več pozornosti po- svečala družabnim dogodkom kot telovadbi.20 Al- kohol je namreč precej pomagal k vzbujanju na- cionalne gorečnosti, ki je bila v dobi nacionalnih konfrontacij veliko bolj zaželena kot nacionalna mlačnost. Šele z novo krepitvijo sokolske ideolo- gije v prvi Jugoslaviji, ko se je abstinenca hotela jasneje udejanjiti tudi kot zgled, so sokoli v svoji protialkoholni angažiranosti dobili nov zalet. So- koli so postali eni izmed tistih, ki so se začeli bolj izpostavljati v protialkoholni agitaciji. Čas spro- stitve povojne psihoze, ko so se od alkohola opiti ljudje še bolj razuzdano predajali zabavi in poho- tnostim, je sokolske ideologe še bolj podžgal v boju za telesno in duševno zdrav narod: »… komaj je minula dobro vojna, se je začel po prejšnjem kr- vavem plesu drugi – kankan razuzdanosti, pijače, pohotnosti! /…/ Mnogo prečutih in preužitih noči v družbi dvomljivih žensk, in v naročju kraljev Alko- hola in Nikotina ustvarja pač žive okostnjake, ne pa rdečeličnih, krepkih, mišičastih ljudi. V drugo pa moramo paziti, da se naše prireditve družabnosti ne vrše v glavnem na čast troperesni deteljici sifilis, alkohol in nikotin.«21 Sokoli so alkoholizmu z le- tom 1919 dali dokončno vojno napoved. Na taboru Svete vojske v začetku leta v ljubljanskem Unio- nu je tako med glavnimi govorniki imel besedo tudi zastopnik Sokola Engelbert Gangl. Gangl je na protialkoholnem shodu podal jasno izjavo za- obljubljenega zavezništva, »da smete v slovenskem Sokolstvu smatrati zavedne, zveste, organizirane sobojevnike v svojem plemenitem prizadevanju«. Izjavo pa je podkrepil še z navajanjem sklepa s se- stanka zastopnikov slovenskega sokola, kjer so za- vzeli proti alkoholu zelo načelno stališče: »Glasom naših načelnih sklepov je poslej za vsakega člana naše organizacije obvezno, da do 18. leta ne zauži- va sploh nobene alkoholne pijače. Na vseh sokolskih priredbah je tekom izvrževanja vzporedov zabra- njeno točenje vsake alkoholne pijače, po končanem vzporedu pa je dovoljeno le do gotove ure. Točenje 19 Prim.: Dragan Matić, Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži. V: Zgodovina za vse, let. 6 (1999), št. 1, str. 13–24. 20 Prim.: Janez Cvirn, Družabno življenje celjskega meščan- stva v 19. stoletju. V: To in ono o meščanstvu v provinci. Celje: Pokrajinski muzej, 1995, str. 30. 21 Sokol, 1919, št. 3-4. Cit. po: Dolores Kores, Kratka krilca, alkohol & charleston. V: Zgodovina za vse, let. 8 (2001), št. 1, str. 52. Borut Batagelj, AlKOhOl IN šPOrt V SlOVENSKI DruŽBI … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 135 vsake žgane pijače pa je vobče prepovedano.«22 Ju- goslovanski sokoli so kasneje na svojih skupščinah sprejeli še več protialkoholnih sklepov, ki so sledili načrtnemu tako preventivnemu kot restriktivne- mu delovanju sokolov proti »največjemu škodljivcu naše narodne sile - proti alkoholizmu in njegovemu drugu nikotizmu«.23 Skupščina jugoslovanskega Sokola je tako leta 1922 v Zagrebu sprejela pro- tialkoholno resolucijo,24 z vrsto protialkoholnih sklepov pa so se odzvali na pereč problem alko- holizma tudi na skupščini v Djakovu leta 1926. Sokolskim društvom oziroma župam je bilo tam določeno, da morajo kaznovati vsakega člana, ki bi v pijanem stanju storil kakršnokoli nedostojno dejanje, sokolski »deci« je bilo dovoljeno priso- stvovati sokolskim prireditvam le do devete ure zvečer, prireditve pa so se morale končati opolno- či. Skupščina je tudi naložila vsakemu društvu, da mora med letom organizirati po eno protialkohol- no in protikadilsko predavanje.25 Problem alkoholizma, ki je v tedanjih zdra- vstveno-higienskih oziroma evgeničnih pogledih ogrožal »ljudsko zdravje« oziroma celoten narod, v vseh slojih naroda ni bil enako izpostavljen. Na problem alkoholizma je potrebno namreč gledati tudi s stališča socialne neenakosti. Različni druž- beni sloji so bili na različen način (ne)dojemljivi za protialkoholno akcijo, kot posebej pereče pa se je alkoholno zlo kazalo med delavstvom. Prav s širjenjem športnega gibanja med delavstvo pa se je budilo upanje za boljše protialkoholne rezul- tate, saj številne akcije med delavstvom niso za- legle, medtem ko je alkohol tam še kar kraljeval. Športno gibanje, ki je ozdravljalo in poživljalo meščanstvo, od koder je tudi prihajalo, se je med delavstvo postopoma širilo, delavca pa je le težko trgalo od steklenice, saj se je obenem moralo spo- padati s stereotipom o nepotrebnosti športne ak- tivnosti že tako fizično preobremenjenega delavca. Sodobniki in zagovorniki delavskega športa pa so problem videli predvsem v delodajalcih, ki v de- 22 Tabor »Svete vojske«. V: Zlata doba, let. 13 (1919), št. 1, 2, 3, str. 3–4. 23 Matija Ambrožič, Sokolstvo kot narodna inštitucija za telesno in nravstveno vzgojo. V: Sokol, 1919, št. 1-2, str. 15–21. Cit. po: Tomaž Pavlin, Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 1929–1941 (disertacija). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2000 (dalje: Pavlin, Razvoj sokolstva), str. 31, 32. 24 Pavlin, Razvoj sokolstva, str. 42. 25 Prav tam, str. 48. lavskem športu niso spoznali dolgoročnih koristi celo zase. »In vendar bi ravno bolniške blagajne in delniške družbe imele finančno korist od tega [dela- vskega športa, op. BB]. Naval bolnega delavstva na bolniško blagajno bi se ublažil, delavstvo, ki bi svoje proste ure, svoje proste dneve prebilo na zeleni trati, ne bi hodilo z 'mačkom' na delo. A sedaj? Cele dne- ve poseda delavec v zakajenih in zaduhlih pivni- cah in beznicah, v potu svojega obraza z napornim delom med tednom zaslužene dinarje zapravlja za alkohol, krade s pijačo zdravje svojemu lastnemu telesu, uničuje svojo in svoje rodbine eksistence in bodočnosti. Delavec, ki trpi cel teden, ki se mora cel teden odrekati udobnostim, hoče na svoj edini pro- sti dan imeti kak priboljšek. In da je ta mogoč le v alkoholu, to je nekaka tradicija, ki je ne bo izruval z navajanjem statistike bolezni iz našega delavca no- ben protialkoholni apostel. Za to je treba krepkej- ših zdravil, močnejših argumentov, ne suhoparnih predavanj, ne teorij. Le življenjske moči in zdravja kipeči sport bo imel to magično moč. Delavstvo bo prebilo nedeljo na sportnem prostoru v solncu, sve- tlobi in zraku, bo merilo svojo telesno in duševno gibčnost in moč v sportnih igrah s sodrugi sosednjih revirjev. Ta generacija našega delavstva ne bo pol- nila mošenj gostilničarjem, ne bo zapravljala svoje mladosti v pijančevanju. Duševno in telesno krep- kejša od sedanje bo imela večjo produkcijsko silo in ta ji bo nudila tudi doma ono blagostanje, kot ga vidimo v tujini …«26 Spet so zgledi iz tujine hrabrili domače protialkoholne zagovornike. Pri navajanju učin- kovitosti športnega oziroma telovadnega gibanja na širjenje alkoholne abstinence med različnimi narodi zasledimo primere, ko so slovenski proti- alkoholni apostoli iskali zglede za ozdravljanje od alkoholizma v skandinavskih deželah. Že Janez Kalan na predavanju orlom ni skrival navdušenja nad uspehi abstinenčnega gibanja na Danskem.27 Zanimivejši pa je primer s Švedske. Član avstrij- skega olimpijskega komiteja baron Michelangelo von Zois je občudoval švedski narod in njegovo gorečnost za šport med obiskom olimpijskih iger v Stockholmu leta 1912. V poročilih, ki jih je ob- javljal Laibacher Zeitung, je Zois izpostavil, kako je prav športno gibanje švedski narod pomagalo odrešiti pred alkoholno pogubo: »Rad bi poudaril, da je Švedska še pred nekaj desetletji hudo trpela za 26 Naše delavstvo in sport. V: Naš Sport, 24. 3. 1926. 27 Kalan, Telovadba in abstinenca, str. 101–113. 136 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 problemom alkoholizma in njegovih posledic. Prav športno gibanje pa je rešitvi tega problema ponu- dilo glavno pomoč. Zdaj na Švedskem komaj vidiš kakšnega pijanca in če že, ta navadno sploh ni Šved ampak kak tuj pristaniški delavec. Švedi tako da- nes sodijo med najbolj zdrave in trezne narode.«28 K temu gre vseeno dodati, da Zois sam očitno ni bil abstinent, saj je v nadaljevanju priznal, da se je zaradi piva, ki se toči na Švedskem, abstinence očitno tam lažje držati, je pa zato pohvalil švedski punč, ki se posebej poleti pije močno ohlajen.29 Smučanje: »Najzdravejši ljudski sport« in razvratno pitje po kočah Naj orišem kontroverznost navezave med športom in alkoholom še na nekaj primerih iz slo- venske smučarske zgodovine. Med upanjem za oz- dravitev ter telesno in duševno krepitev slovenske- ga naroda na eni strani in posameznimi primeri popivanja med smučarji na drugi, se namreč kaže velik razkorak, a je ta razkorak del te ene in iste zgodovine, pa najsi bo izhodišče zanjo izbrano kot (parcialna) zgodovina smučanja ali pa alkohola. V reviji Zdravje lahko leta 1927 pod zgo- vornim naslovom Smučanje – najzdravejši ljudski sport preberemo veliko ne le o zdravilnih učinkih smučanja, ampak tudi o tem, da je smučanje »soci- jalno zdravilno sredstvo«. Takšen pogled je ustre- zal sodobnim predstavam, ko so na zdravje začeli gledati s širšega, telesnega in duševnega vidika. Zdravje je pomenilo stanje celotnega človekovega organizma, v telesnem smislu predvsem njegovo sposobnost odvračati bolezni. Na smučanje se v tem kontekstu ni več gledalo zgolj kot na dejavnost, ki zdravje utrjuje, ampak tudi kot na preventivno in terapevtsko aktivnost. V harmoničnih učinkih gojenja smučanja so zdravniki priporočali smuča- nje tudi pri živčnih obolenjih lažjega značaja, saj je že »par dni smučanja njihove pacijente docela ozdravilo«.30 Smučanje je postalo pozimi pomem- ben del udejanjanja novega higienskega gibanja, ki se je v Sloveniji intenzivno razvijalo po letu 1922.31 28 Michelangelo Freiherr von Zois, Die olympischen Spiele in Stockholm. V: Laibacher Zeitung, 24. 7. 1912. 29 Prav tam. 30 Smučanje – najzdravejši ljudski sport. V: Zdravje, let. 3 (1927), str. 25–27; Glej tudi: Avgust Korbar, Zimski šport in zdravje. V: Zdravje, let. 11 (1935), št. 1, str. 5–7. 31 K temu glej: Ivo Pirc, Zdravje v Sloveniji. II. knjiga. Zdra- vstvene prilike in delo higijenske organizacije v Sloveniji Zelo zanimivo je opazovati povezovanje oziroma simbiozo higienske in smučarske organizacije tudi preko institucionalnega in individualnega nivoja, saj je bil Ivo Pirc ena od osrednjih vodilnih oseb- nosti na obeh področjih. Zdravnik in smučarski organizator, nekaj časa celo vodja obeh glavnih organizacij pri nas, je izpostavljal potrebo »kul- turnega človeka«, da se giblje po svežem zraku in goji aktivni »počitek«: »Enostranska zaposlitev umskega in ročnega delavca zahteva odpočitek, da more ostati duh čil, telo delazmožno in da se razni telesni organi ne prekmalu izrabijo. Često nastopa- nje bolezni in prehlajenja zahteva utrditev telesa proti pojavu prehlajenja. Odpočitka in utrditve pa ne daje sedenje doma v zakurjeni sobi, v kavarni ali gostilni, nego edinole sveži zrak širne narave in gibanje v njem. Že sam prehod z mestnega zraka na zunanji sveži zrak z istočasno spremenjenim načinom udejstvovanja pomenja spremembo pod- nebja, ki deluje osvežilno in zdravilno na človeka z mnogimi svojimi komponentami.«32 Vedno bolj se je širila trditev, da oster zimski zrak ni le nevaren, ampak je lahko tudi koristen. Bivanje v zimskem podnebju in gojitev zimskih športov so Pirc in njegovi kolegi šteli za dvoje najvažnejših sredstev za utrjevanje telesa. Zimsko vreme z nizko tem- peraturo, suhim ozračjem in intenzivnim sonč- nim obsevanjem vpliva, tako piše, da je oddajanje naše telesne toplote v okolico majhno, gibanje pa v takih razmerah ugodno vpliva na srce in ožilje; mrzli sveži zrak vpliva dražilno na presnavljanje, tek je boljši, delovanje živcev živahnejše, še dodaja. Zimski šport naj bi bil celo najbolj enostavno sred- stvo za pomlajevanje.33 Zdravstveni vidiki smučanja pa so se prav v povezavi z alkoholom hitro začeli navezovati še na moralne. Smučanje samo je bilo gotovo eden izmed najbolj zdravih in moralnih športov, a kaj ko smučanje ni le aktivnost drsenja po snegu, am- pak tudi vse, kar sodi zraven. Po fazi odrekanja in fizičnega napora namreč vselej pride tudi čas za sprostitev, to pa je najboljša priložnost, da iz po- sameznika privre tudi kaj »nemoralnega«. Smuča- nje, ki se je tako po eni strani s svojimi pozitivni- mi učinki propagiralo kot odgovor na dekadentni življenjski stil različnih slojev, je hkrati v svojih 1922–1936. Ljubljana: Higijenski zavod, 1938. 32 Ivo Pirc, Zima in Zdravje. V: Ob 10-letnici 1928–1938. Ljubljana: Smučarski klub, 1938, str. 17–21. 33 Prav tam. Borut Batagelj, AlKOhOl IN šPOrt V SlOVENSKI DruŽBI … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 137 après ski izvedbah ponujalo prav to – razvratno vzdušje v kočah, kjer sta bila alkohol in cigaretni dim doma kot redkokje. Človek paradoksalne de- vize vračanja k naravi očitno ni uspel nikoli po- polnoma zapopasti, saj so planinske in smučarske koče dejansko predstavljale mestni minimundus, kjer se je enako ali še bolj kadilo in v duhu gorske »folklore« zvračalo šilčke. Posebej utrditev alpske- ga smučanja na začetku 30. let prejšnjega stoletja je v slovensko kulturo prinesla nov občutek udob- nosti, uživanja, sončenja pred kočo, sproščenega kramljanja na otokih sredi narave, na drugi strani pa veseljačenja, obedovanja in popivanja v koči, večernih plesov, prepevanj, kartanj … Smučarske »mlečne bratovščine« so bile prej izjema, bolj ver- jetno je, da so si po kočah v sproščenem vzdušju kaj več privoščili celo tisti, ki so v mestu živeli bolj umirjeno. Nemoralnost iz velikega mesta je v svo- jem prvem izbruhu namreč še toliko bolj intenziv- no udarila na civilizacijske otoke sredi v turistične kraje formirajočega se podeželja ali pa v stavbne otoke sredi prvinske narave. Jugoslovanska zimskošportna zveza, osre- dnja smučarska organizacija v prvi Jugoslaviji, je postala na naraščajoč problem pijančevanja med smučarji bolj pozorna leta 1928, ko se je v Kranjski Gori v noči neposredno pred zveznimi tekmami zgodil pijanski eksces. Očitno dodobra opita člana Sportnega kluba Ilirija Hitzel in Pogačar sta zga- njala kraval po hotelu Razor in vdirala v sobe go- stov. Ravnatelj kreditnega zavoda Rudolf Sark ju je zvezi naznanil, da sta ob štirih zjutraj vdrla v obraz zamaskirana z rutami v sobo, kjer sta spa- li njegova žena in hčerka in se trdeč, da nekoga iščeta, dolgo nista hotela od tam odstraniti. Nato sta šla nadlegovat goste še po drugih sobah in se naposled spet vrnila. Odprla sta na stežaj vrata in ne da bi prižgala luč, vrgla v sobo tri pare smučk s tako silo, da je po vsej hiši odmevalo in so se vsi gostje zbudili. Sark dodaja, da se je zahvaliti le srečnemu slučaju, da smuči niso zadele postelje ter ranile žene in otroka. »Bil je škandal, kakor- šnega še menda ni doživela Kranjska gora.«34 Zveza je razgrajača kaznovala z ukorom.35 Na seji, kjer so obravnavali izgred, so se še odločili, da bodo smučarje opozorili tudi na obnašanje na vlakih in »često ponavljajoče se pijančevanje«.36 34 Fakulteta za šport, Gradivo Jugoslovanske zimskošportne zveze (dalje: JZŠZ), Pismo Rudolfa Sarka na JZŠZ, Lju- bljana, 6. 2. 1928. 35 JZŠZ, Dopis JZŠZ na Joža Pogačarja, Ljubljana, 11. 2. 1928. 36 JZŠZ, Zapisnik 15. redne seje JZŠZ, 10. 2. 1928. Smučarske koče so bile priljubljena shajališča v naravni idili, včasih pa tudi prizorišča moralne razuzdanosti. (Mozirska koča, ZAC 1025, Fototeka Pelikan) 138 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 Četudi so smučarski pri- ročniki pridigali, da se je alko- holu med smučanjem potreb- no odreči, je bil alkohol zelo verjetno del obvezne opreme v nahrbtniku marsikaterega smučarja. Rudolf Badjura je v smučarskem priročniku sicer zapisal, da se glede alkohola »ne postavlja ravno na načela 'svete vojske'«, a v isti sapi posvaril, da je potrebno pred in med smu- čarsko turo popolnoma opustiti alkohol. Za čas po smučanju pa je vendarle popustljivo dodal: »Po turi, če čakaš v gostilni vlak, lahko zaužiješ kozarček, da se okrepčaš, ako ni dobiti čaja ali česa drugega.«37 Konzumiranju alkohola med smučarji, po- sebej pa med smučarskimi učitelji, ki naj bi slu- žili svojim gojencem kot vzorniki, je nasprotoval tudi najbolj izstopajoč smučarski moralist (tudi smučarski učitelj) Drago Ulaga. V svojem romanu Bele zvezde je v poglavju z zgovornim naslovom Pokljuka v megli z opisovanjem večerne atmosfere v zakajeni in opiti smučarski koči opozoril na to, kako ob alkoholu smučarski učitelj »odloži svoje dostojanstvo«.38 Kot katoliški športni moralist je Ulaga posebej grešno opisoval razpoloženje smu- čarskega učitelja, ki ga je okajenega vleklo celo v to, da bi prevaral svojo zaročenko.39 Smučanje je tako ob številnih etičnih kva- litetah v kombinaciji z alkoholom in sproščenim vzdušjem v kočah s seboj prinašalo tudi številne etične nevarnosti. Slednje so bile, kot dodaja Ula- ga, še posebej nevarne za mladino, saj je navada mladine taka, da postane vse prepovedano mikav- no, »zanimanje za erotično plat postane močnejše, močnejša tudi težnja po zabavi in uživanju. Pravi sport se tako umakne udobnosti, prava igra igrač- kanju.« Ulaga posebej opozarja, da je treba pred slabo priložnostjo varovati dekleta. »Zakaj bi mo- rali biti mladi sportniki za vsako ceno razposajeni? 37 Rudolf Badjura, Smučar. Ljubljana: Kleinmayr & Bam- berg, 1924, str. 64. 38 Drago Ulaga, Bele zvezde. Ljubljana: Slovenec, 1944, str. 81. 39 Prav tam. In ali je le v tem razvedrilo, ako se pesem spremeni v tuljenje, šala v neslanost? Vsak drugi sportnik bi bil rad komediant, vsako dekle nekaj posebnega, imenitno in važno /.../ Ne gre, nikar ne mislite, za nedolžno vriskanje, tudi ne moremo biti zoper ko- zarec vina, zoper veselo razpoloženje, temveč gre za kulturni in etični sportni slog.«40 Kulturni in etični športni slog je popivanje po kočah odločno odkla- njal, toda tako goreča borba zanj lahko dokazuje le eno – da je bilo večerno razpoloženje po kočah vse prej kot asketsko. Podobno opisuje zimsko smučarsko vzdušje v koči obrobni litijski skavtski list. Z opisom ne- kega primera, ko bi po običajnem hišnem redu v kočah moral po deseti uri vladati mir, naj bi eni hoteli spati, drugi pa peti. Zmagala je skupina piv- cev in pevcev, ki se je zagotovo dala težje prepričati proti svoji volji: »Dve uri se je vodila brezuspešna konverzacijska borba. Nato je bil mir – namreč te borbe, ne pa konec petja. Noč je potekala do štirih zjutraj. Tedaj so šli pevci (ki so bili tudi pivci) spat in so sladko spali do desetih dopoldne. Tiste sitnobe, ki so hotele ponoči spati, pa so morale ob štirih zjutraj na pot.«41 Razmerje med zdravilnim smučanjem in alkoholom je tako vselej ostajalo kontroverzno in bilo stvar dvojne morale. Na nivoju javnega so 40 Drago Ulaga, Družina in sport. V: Mladika, let. 16 (1935), št. 2, str. 74. 41 Miren, Smučanje in skavti. V: Smuk, (priloga litijskega Skavta), let. 1 (1940), št. 3, str. 1–3. Večer v smučarski koči. (luis trenker in Carl j. luther, Wintersportfibel oder die Kunst vergnüglich durch den Winter zu kommen. Berlin, 1940) Borut Batagelj, AlKOhOl IN šPOrt V SlOVENSKI DruŽBI … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 139 zlorabo alkohola smučarji deklarativno obsojali, na nivoju zasebnega pa je alkohol ostajal njihov tesni spremljevalec. Zimskošportna zveza je tako denimo ostro protestirala in podučevala Sportni klub Vrhnika, ki je na svojih tekmah delil povsem »neprimerna darila« – alkoholne pijače,42 po drugi strani pa vemo, da je npr. smučarski učitelj Kodel- la na tečaju leta 1932 kot nagrado od svojega tečaj- nika prejel »hvaležno darilo – srebrno dozo«.43 Kaj si je Kodella konkretno točil v dozo, sicer ostaja skrivnost, verjetno pa ne malinovca, saj se tega v srebrne dozice navadno nikoli ni točilo. Večni preplet športa in alkohola Kakorkoli že, dejstvo je – in to je vse prej kot samo slovenska značilnost – da alkohol in šport nista nikoli bivala povsem ločeno.44 Med pivskimi in športnimi užitki obstajajo dolgotrajne zgodo- vinske povezave, ki se vseskozi prepletajo, najsi bo to na strani aktivnih ali pasivnih udeležencev v športu. Povezave športa s pivovarsko industrijo, ki so danes tako zelo prepoznavne na več nivojih, imajo že dolgo predzgodbo, še posebej intriganten pa je tandem alkohola in športa zato, ker odpira vedno nova moralna vprašanja, najsi gre za dvo- umna vprašanja športnega marketinga in spon- zorstva ali pa za vprašanja javnega reda. Aktualno sobivanje alkohola in športa – navkljub izposta- vljeni želji po deklariranem izključevanju – ostaja tako še vedno del tesno povezane zgodovine med športnimi in pivskimi užitki. Četudi se številni športniki (pustimo ob strani navijače) zelo dobro zavedajo, da jim alkohol škoduje, se mu niso in se mu ne odpovedujejo. Celo profesionalni športni zvezdniki javno priznavajo pitje alkohola, mnogi športniki pa imajo z alkoholom resne težave po končani karieri … Da je alkohol bil in ostaja in- tegralni del športa je torej rezultat procesa oboje- stranskega kulturnega utrjevanja. Na večni preplet alkohola in športa bi lah- ko pogledali z več vidikov zgodovine, saj imajo na njuno kulturno sobivanje vpliv tudi regionalne, nacionalne, socialne ali pa spolne identitete. Na 42 JZŠZ, Zapisnik 8. plenarne seje JZŠZ, 21. 3. 1932. 43 Iz tečaja za savezne smuške učitelje. V: Sportni list, 10. 5. 1932. 44 Tony Collins in Wray Vamplew, Mud, Sweat and Beers: A Cultural History of Sport and Alcohol. Oxford, New York: Berg, 2002. športne klube v zgodovini lahko tako gledamo tudi kot na pretežno moške enklave. Slednje so se ob moštveno doživetih izkušnjah popivanja še te- sneje združevale v ekipni obroč. Pri konstrukciji vlog spolov v zgodovini je pomembno vlogo odi- gral prav prostor druženja. Ob športu kot utrjeval- cu družbenega moškega principa45 je značilno, da so enega izmed najpomembnejših moških špor- tnih getov tvorile z alkoholnimi pijačami navadno zelo dobro založene gostilne. Številni športni klu- bi so skoraj vsi po vrsti nastali, kasneje pa si krojili svoje delovanje, kar po gostilnah. Pregled lokacij sestankovanj odbora ljubljanskega Sportnega klu- ba Ilirija v času pred prvo vojno razkriva, da se športni organizatorji niso dobivali po mlečnih restavracijah ali slaščičarnah, ampak po znanih gostilnah, najpogosteje Pri roži in Pri Mraku.46 In tako kot so bile gostilne v zgodovini Ilirije zelo te- sno zvezane z razvojem, idejami in administracijo športa, tako so bili tudi športni tereni posredno navezani na alkoholno produkcijo. Pogodbe o rabi zemljišč, ki jih je Ilirija uporabljala kot športne te- rene v času med obema vojnama, so bile namreč vezane na tedanjo Pivovarno Union d.d. oziroma rodbino Kozlerjev.47 Kulturnih navezovanj med alkoholom in športom – navkljub načelnim izključujočim med- sebojnim nasprotjem – skozi zgodovino pač ne moremo spregledati. Športni slog življenja je sicer res pridigal o odpovedovanju užitkom civilizi- ranega življenja in tudi ponudil roko odrešitvi iz klešč alkoholizma, a gledano v smislu kolektivne- ga je – veliko prej kot dosegel ozdravitev – ponujal predvsem upanje. Šport je sicer gotovo prispeval v protialkoholni boj novega močnega aduta, ki je marsikaterega posameznika s pomočjo značilnosti športnega discipliniranja telesa in duha ozdravil 45 Prim. Ernst Hanisch, Männlichkeiten: Eine andere Geschi- chte des 20. Jahrhunderts. Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 2005; Wolfgang Schmale, Geschichte der Männlichkeit in Europa (1450–2000). Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 2003; Eric Dunning, Sport als Männerdomäne. Anmerkungen zu den sozialen Quellen männlicher Identität und deren Transformationen. V: Norbert Elias, Eric Dunning, Sport und Spannung im Prozeß der Zivilisation. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 2003, str. 473–502. 46 Zgodovinski arhiv Ljubljana, ZAL LJU 282, Sportni klub Ilirija, t.e. 1, a.e. 2. Zapisniki sej odbora in rednih (izre- dnih) občnih zborov kluba, 1913–1914. 47 Arhiv Republike Slovenije, AS 811, Kozler, rodbina. Gra- divo o Športnem klubu Ilirija, pogodbe med SK Ilirijo in DD Pivovarna »Union«, 1919–1933. 140 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 Pivo in šport sta vedno bila in še vedno ostajata v tesni navezi. (www.baseballforum.com) Borut Batagelj, AlKOhOl IN šPOrt V SlOVENSKI DruŽBI … ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO 141 alkoholizma, a je spet druge v uživanje alkohola ob športnih igriščih le še bolj povlekel ali utrdil. Šport in alkohol sta se skozi zgodovino rada spo- gledovala, saj vsak po svoje – v kombinaciji pa še toliko bolj – vzajemno budita človekovo potrebo po doživljanju strasti in užitkov. Viri in literatura Arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije, AS 811, Kozler, rodbi- na. Fakulteta za šport, Gradivo Jugoslovanske zim- skošportne zveze. Zgodovinski arhiv Ljubljana, ZAL LJU 282, Spor- tni klub Ilirija. Monografije in članki - Iz tečaja za savezne smuške učitelje. V: Sportni list, 10. 5. 1932. - Naše delavstvo in sport. V: Naš Sport, 24. 3. 1926. - Protialkoholni shod v Lvovu. V: Zlata doba, let. 6 (1912), str. 161–162. - Smučanje – najzdravejši ljudski sport. V: Zdravje, let. 3 (1927), str. 25–27. - Sport – geslo nove dobe. V: Zdravje, let. 1 (1925), št. 10, str. 145–149. - Tabor »Svete vojske«. V: Zlata doba, let. 13 (1919), št. 1, 2, 3, str. 3–4. - Vpliv alkohola na sportnika. V: Sport, 6. 11. 1920. - Zdravniki in alkohol. V: Zlata doba, let. 3 (1909), št. 1, str. 8–9. Ambrožič Matija, Sokolstvo kot narodna inštituci- ja za telesno in nravstveno vzgojo. V: Sokol, 1919, št. 1-2, str. 15–21. Badjura Rudolf, Smučar. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1924. collins Tony in Vamplew Wray, Mud, Sweat and Beers: A Cultural History of Sport and Alco- hol. Oxford, New York: Berg, 2002. cvirn Janez, Družabno življenje celjskega meščan- stva v 19. stoletju. V: To in ono o meščanstvu v provinci. Celje: Pokrajinski muzej, 1995. Dunning Eric, Sport als Männerdomäne. Anmer- kungen zu den sozialen Quellen männlicher Identität und deren Transformationen. V: Norbert Elias, Eric Dunning, Sport und Spannung im Prozeß der Zivilisation. Fran- kfurt am Main: Suhrkamp, 2003, str. 473– 502. hanisch Ernst, Männlichkeiten: Eine andere Ge- schichte des 20. Jahrhunderts. Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 2005. Kalan Janez, Telovadba in abstinenca. V: Zlata doba, let. 4 (1910), str. 101–113, 116–119. Korbar Avgust, Zimski šport in zdravje. V: Zdrav- je, let. 11 (1935), št. 1, str. 5–7. Kores Dolores, Kratka krilca, alkohol & charle- ston. V: Zgodovina za vse, let. 8 (2001), št. 1, str. 52–58. Matić Dragan, Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži. V: Zgodovina za vse, let. 6 (1999), št. 1, str. 13–24. Miren, Smučanje in skavti. V: Smuk, (priloga litij- skega Skavta), let. 1 (1940), št. 3, str. 1–3. Pavlin Tomaž, Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 1929–1941 (disertacija). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2000. Pirc Ivo, Delo, sport, alkohol. V: Zdravje, let. 4 (1928), št. 5, str. 101–105. Pirc Ivo, Zdravje v Sloveniji. II. knjiga. Zdravstve- ne prilike in delo higijenske organizacije v Sloveniji 1922–1936. Ljubljana: Higijenski zavod, 1938. Pirc Ivo, Zima in Zdravje. V: Ob 10-letnici 1928– 1938. Ljubljana: Smučarski klub, 1938, str. 17–21. Rotovnik Kozjek Nada, Tudi rekreativnemu špor- tniku alkohol škoduje. V: Polet, 19. 5. 2005. Schmale Wolfgang, Geschichte der Männlichkeit in Europa (1450–2000). Wien, Köln, Wei- mar: Böhlau, 2003. Stainback Robert D., Alcohol and Sport. Champa- ign: Human Kinetics Publishers, 1997. ulaga Drago, Bele zvezde. Ljubljana: Slovenec, 1944. ulaga Drago, Družina in sport. V: Mladika, let. 16 (1935), št. 2, str. 74. ulaga Drago, Knjiga o sportu. Celje: Družba Sv. Mohorja 1934. Vamplew Wray, Alcohol and the Sportperson: An Anomalous Alliance. V: Sport in history, vol. 25, št. 3 (december 2005), str. 390–411. Zois Michelangelo Freiherr von, Die olympischen Spiele in Stockholm. V: Laibacher Zeitung, 24. 7. 1912. 142 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XV, 2008, št. 2 Zusammenfassung ALKOhOL uND SPORT IN DER SLOWENISchEN GESELLSchAfT DER ERSTEN häLfTE DES 20. JAhRhuNDERTS In der slowenischen Gesellschaft, in der Al- kohol historisch ein akzeptiertes Suchtmittel war, waren Sport und Alkohol eng verbunden. Der Bei- trag verweist auf die paradoxe Situation des Alko- hols im Sport, da in den theoretischen körperer- tüchtigenden Anschauungen Alkohol zum Feind des Menschen erklärt wurde, in der Praxis jedoch sein ständiger Begleiter war. Die moderne sportli- che Lebensart gab der slowenischen Gesellschaft Anlass zur Hoffnung, denn angesichts der wenig erfolgreichen Antialkoholbewegung sahen viele im Sport den rettenden Strohhalm, der das Volk vor der sozialen Krankheit des Alkoholismus be- wahren sollte. Andererseits gab es im Sport immer verschiedenste Formen von Alkoholmissbrauch. Alkohol wurde traditionellerweise zunächst als Aufputschmittel gesehen und erst mit der Durch- setzung moderner Anschauungen galt er als Hin- dernis für sportliche Leistungen. Er konnte jedoch nie völlig aus dem Sportbereich ausgeschlossen werden. Sein Missbrauch wurde in Sportkreisen zwar immer öffentlich deklarativ verurteilt, den- noch blieb Alkohol ein nicht unwesentliches Ele- ment des sportlichen Lebens. Schlagwörter: Alkohol, Sport, Alkohol- missbrauch, slowenische Gesellschaft des 20. Jahr- hunderts