Poštni urad 9020 Ceiovec = = Veriagspoštam! 9020 Kiagenlurl = izhaja v Ceiovcu Ernheinungsotl Kiagenfurl Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioielna naročnina 120 šiiingov § P. b. b. iimmmmttmmtimuttmnuttnmmnmmmtmmtmmmmmn LETNiK XXX)V. CELOVEC, PETEK, 18. MAJ 1979 ŠTEV. 20 (1917) Ob obtetnici državne pogodbe Opozarjamo oa obveznosti iti jih Avstrija še vedno rti izpoirtiia Ob obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe sin osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — v torek 15. maja 1979 "a skupni seji pregledala in presodila trenutni položaj slovenske na- Ijali enakopraven razvoj tega ozemlja in njegovega prebivalstva. V tej zvezi sta! opozorili tudi na! dejavnost nemškonacionalističnih organizacij, kot je prišla do izraza zlasti v vprašanju Reberce. Z ozirom na celovško univerzo ter druge znanstvene in kulturne ustanove sta rodne skupnosti na Koroškem in na tsj osnovi zvezno vlado, ki je po ustavi pristojna za! manjšinska vprašanja, takoj na začetku nove zakonodajne dobe ponovno opozorila na nerešena vprašanja!. V ta na-rnen stat obe osrednji organizaciji sprejeli skupno pismo kanclerju dr. Kreiskemu. S svojimi stališči pa sta organizaciji seznanili tudi predstavnike tiska na tiskovni konferenci, k' so se je udeležili številni novinarji iz Avstrije, Jugoslavije in tta-!ije. V pismu, ki sta ga! poslali zveznemu kanclerju Kreiskemu, (besedilo pisma v celoti objavljamo na strani — op. ured.) sta osrednji organizaciji uvodoma zavrnili nje-9ove nedavne izjave v parlamentu, kjer je trdil, da se je položaj slovenske manjšine na! Koroškem po lotu 1970 bistveno izboljšal. Nasprotno je prišlo leta 1970 ob petdesetletnici plebiscita dd zaostrenega napada nemških nacionali-stov, leta 1972 do zloglasnega „ta-lelsturma", leta 1976 pat do tristran-karskega protimanjšinskegai dogovora, katerega posledica sta bila Ugotavljanje manjšine ter sedmo-julijska zakonodaja, ki je pravice rnanjšine bistveno zožila. V tem smislu sta organizaciji poudarili, da se položaj v zadnjih letih kljub državni pogodbi in zakonu o narodnih skupinah ni izboljšal, zato se tudi stališča predstavništva manjšine niso spremenila, kot se niso spremenile zahteve, ki jih imamo koroški Slovenci v zvezi z reševanjem odprtih vprašanj manjšinske loščite in z izpolnjevanjem tozadevnih obveznosti iz člena 7 državne pogodbe. Posebej sta organizaciji opozorili na gospodarsko zapostavljanje juž-nokoroškega prostora ter zahtevali Ustrezne ukrepe, ki bodo zagotav- se zavzeli za upoštevanje specifičnih pofreb slovenske narodne skup-nosfi. Naglasili sta nujnost večjega upoštevanje koroških Slovencev v radiu in televiziji ter nakazali potrebo rešitve mnogih odprtih vprašanj na področju predšolske in šolske vzgoje. Glede sprememb občinskih meja, sodnih okrajev in šolskih okolišev ter sedaj nameravane nove razdelitve volilnih okrožij sta organizaciji poudarili, da! so vsi ti ukrepi v škodo manjšine, kar pa je v očitnem nasprotju z določili člena 7 državne pogodbe. Ob koncu sta organizaciji zahtevali takojšnjo ukinitev vseh kazenskih postopkov proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti ter poudarili, da taki ukrepi gotovo niso v prid izboljšanju narodnopolitičnega položaja na Koroškem. Kljub že skoraj triletni veljavnosti zakona o narodnih skupinah je slej ko prej odprtih še mnogo vprašanj in s tem pereča potreba po rešitvi, ki bo v skladu z državno pogodbo!. Tako sta poudarili osrednji slovenski organizaciji, ki zato z vso odločnostjo pozivata zvezno vlado, da skupaj z njima! takoj začne z reševanjem teh vprašanj. Pri tem organizaciji izrecno! opozarjata, da vlada! sedaj, ko je oprta na veliko zaupanje avstrijskega ljudstva, nima več izgovora, da se mora ozirati na nemškonacionalistične kroge. Hkrati pa! ZSO in NSK5 znova izražata svojo pripravljenost za konstruktivno sodelovanje pri skupnem reševanju in pričakujeta, „da zvezna vlada! v enakopravnem dialogu z njimai takoj na začetku nove zakonodajne dobe začne z že dolgo potrebnim reševanjem vprašanj člena 7 in jih do 25. obletnice podpisa državne pogodbe v interesu mirnega sožitja nemško in slovensko govorečih prebivalcev Koroške in v interesu dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo kot legitimno zaščitnico slovenske narodne skupnosti zadovoljivo reši." S stališči, iznesenimi v pismu zveznemu kanclerju, sta organizaciji seznanili tudi novinarje na tiskovni konferenci, kjer so! predstavniki ZSO in NSKS odgovarjali na številna vprašanja. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO ..RADišE" NA RAD1ŠAH VABILO NA otvoritev kuitumega doma na Radišah V NEDELJO 20. MAJA 1979 Spored: ob 10.00 uri budnica (godba na pihata) ob 10.30 ur) sveta maša, biagosiovitev ob 11.30 uri opoidanski piknik (zabavna giasba, jedi na žaru) ob 13.30 uri igra godba na pihaia ob 14.00 uri otvoritvena siovesnost ob 16.00 uri vrtna veseiica s piesom Pridite, da skupno preživimo ta pomiadni dan na sončnih Radišah! Odbor Predsedstvo ZSO pri deželnem glavarju Wagnerju V okviru nastopnih obiskov je na ietošnjem občnem zboru izvoijeno predsedstvo Zveze siovenskih organizacij na Koroškem v sredo 16. maja 1979 obiskaio dežetnega giavarja Leo-poida Wagnerja. Ob tej prhoinosti so predstavniki ZSO pod vodstvom predsednika upravnega odbora dr. Francija Zwittra orisati dežetnemu giavarju staiišča naše osrednje organizacije, kot so bita jasno opredeijena na njenem nedavnem občnem zboru v Zeiezni Kapii. ZSO je biia predstavijena kot zbirna, napredno usmerjena organizacija, v kateri je prostora za vsakogar, ki se priznava k stovenski narodni skupnosti in je pripravijen deiati za njen obstoj in enakopraven razvoj; ZSO stremi za enakopravnim vkijučevanjem v družbeno dogajanje in za sodetovanjem v gospodarskem in kutturnem iivijenju Koroške oziroma Avstrije. Posebej so predstavniki ZSO opozoriti na odprta vprašanja stovenske narodne skupnosti na Koroškem in pou- dariti potrebo po njihovem reševanju v skladu z doiočiii čiena 7 avstrijske državne pogodbe. Pri tem so izraziti tudi pripravijenost koroških Siovencev in njihovega vodstva, da konstruktivno in enakopravno sodeiujejo pri iskanju prejemijivih rešitev. V daijšem pogovoru so biii osvetije-ni in obravnavani raziični probiemi, ki se tičejo siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Tako je bito med drugim govora o gospodarskem poiožaju na južnem Koroškem z ozirom na očitno zapostavijenost in zaostaiost tega deia dežeie, nadaije o vprašanju otroških vrtcev, o vidikih narodnostne in ideo-ioške usmeritve ZSO, o vprašanjih enakopravne soudeiežbe koroških Siovencev v poiitičnih in družbenih strukturah Koroške, o vprašnajih v zvezi z nameravano reformo votiinega reda in podobno. Pri tem so v marsikaterem vprašanju viadati enaki aii podobni pogiedi, medtem ko je v drugih vprašanjih prišio do raztičnih stališč. Za prepoved neonacističnih in nacionalističnih organizacij Po veliki demonstraciji za prepoved neonacističnih organizacij, ki je bila pred kratkim na Dunaju in ki so se je udeležiti tudi tamkajšnji slovenski študenti, se je tudi na Koroškem oblikoval poseben komite, ki pravtako zahteva prepoved neonacističnih in nemškonacionalističnih organizacij. Komite v prvi vrsti zahteva prepoved neonacističnih organizacij ANR (Aktion neue Rechte) in NDP (Nationaldemokratische Par-tei), dveh organizacij, ki sta tako po miselnosti kot po dejanjih nedvomno v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo. ANR, ki se odkrito priznava k nemškemu narodu in zavestno zanika obstoj avstrijske narodnosti, je skušal kandidirati pri letošnjih visokošolskih volitvah. To je bil tudi neposredni povod za sedanje akcije proti neonacističnim silam. Zaradi širokega protesta visokošolska volilna komisija kandidature te skupine ni dovolila in tudi ministrstvo, ki je pred leti tak sklep komisije še preklicalo, tega letos ni moglo več storiti. Za zadnji ponedeljek 14. maja, na predvečer obletnice podpisa državne pogodbe, je celovški komite vabil na zborovanje na Starem trgu v Celovcu. Cela vrsta avstrijskih organizacij je podprla to zborovanje, med njimi tudi ZSO in ZSM. Ob 17. uri (za podeželske ljudi neugoden čas) se je zbralo okoli 200, v glavnem mladih ljudi. Govorniki posameznih organizacij so v svojih govorih poudarili neonacistično miselnost ANR in NDP ter opozorili tudi na njihovo ..delovanje", ki obstaja v strupenih napadih na napredne osebe oz. organizacije, na slavjenje rojstnega dneva „firerja" in širjenje neonacistične propagande. Demonstranti so zahtevali prepoved NR in NDP in izrazili, da bi to bil prvi korak tudi za prepoved Heimatdiensta. Zahtevali so dosledno izpolnitev državne pogodbe in ob- .. . ^ sodili neonacizem. Zavrnili pa so tudi mišljenje tistih, ki menijo, da zadostuje, če se z argumenti postavljamo proti tem organizacijam; zato so poudarili, da zaslužijo takšne organizacije edinole prepoved, kar bi nam pa ne odvzelo naloge nadalje z argumenti nastopati proti neonacističnemu in nemškonacionalističnemu mišljenju. Demonstranti in govorniki so se zato obrnili tudi proti organizacijam, ki na Koroškem širijo nacionalistično in šovinistično miselnost. Izražena je bila zahteva po prepovedi KHD in KAB, ki imata danes na Koroškem glavno besedo v proti-manjšinski gonji. Zato je bilo tudi pravilno, da so se solidarizirali z re-brškimi delavci, ki jim ti krogi hočejo zabraniti delovna mesta. Zahtevali pa so tudi ukinitev procesov proti slovenskim aktivistom. Zahtevo, da avstrijske oblasti prepovejo neonacistične in nacionalistične organizacije, bo treba postaviti še v nadaljnjih in temeljiteje pripravljenih akcijah, saj se bo ta cilj dosegel le, če se bo borila zanj širša plast ljudi. Pismo ZSO in NSKS zveznemu kancierju dr. Kreiskemu Sehr geehrter Herr Bundeskanzier! Der Rat der Karntner Slovvenen und der Zentratverband slovvenischer Organisationen in Kdrnten ha-ben in ihren Gremien )hr Schreiben vom 20. Dezember 1978 austuhrlich diskutiert und nehmen dazu Stel-!ung, jedoch nich) ohne eingangs aut )hre Beantvvortung der Anlrage der Abgeordneten zum Nationalrat Dr. Kapaun und Genossen vom 4. April 1979 einzugehen. Mit Verwunderung nehmen die beiden Zentratorganisationen der Karntner Slovvenen Ihre Auttassung zur Kenntnis, daf) in den Jahren seit 1970 durch eine Vieltalt van Maf)nahmen die Lage der in Uster-reich beheimateten Volksgruppen sovvohl in rechtlicher, als auch in vvirtschaftlich-tinanzietler Hinsicht entscheidend verbessert vvorden sei. Unserer Uberzeugung nach hat sich die Lage der slovvenischen Minder-heit in Kdrnten gerade in den ver-gangenen neun Jahren entscheidend verschlechtert. So ga-b es schon die 50-Jahr-Feier der Volksabstimmung den deutschnationalen Kraften in Karnten das Startzeichen, um eine Minderheitenteststellung zu tordern und verstarkt gegen die Rechte der slowenischen Volksgruppe in Karn-ten vorzugehen. Nach dem sog. „OHsta(elgese!z" im Jahre 1972, das unsere Organisatianen als er-sten Schritt auf dem Weg zur Reali-sierung der entsprechenden Bestim-mung des Artikels 7 des osterreichi-schen Staatsvertrages bezeichnet hoben, ertebte Karnten den beruch-tigten .Ortstatelsturm". Die Bundesregierung hat die Durchtuhurng des Ortstafelgesetzes sistiert und auf)er-dem die Strafvertahren gegen samt-liche strafbar gevvardene Ortstafel-sturmer einstetlen lassen. Im Jahre 1976 vvurde schlief)lich zvvischen den im Parlament und im Kartner Land-tag vertretenen Parteien die sog. „ D re i pa rte i en vere i n barun g" be- schlossen, die entgegen der Auttassung der Experten in der „Orts-taitelkommission", des Kontaktkomi-tees und aller Vertreter der Parteien im sog. „Expertenkomitee" in der Minderheitenteststellung am 14. November 1976 und im Volksgruppen-gesetz mundete. Weder die Ergebnisse der Min-derheitenteststellung, noch die Maf)-nahmen des Volksgruppengesetzes hc.t die slcvvenische Volksgruppe in Karnten jemals anerkannt und kon-nen somit Maf)nahmen, die ohne und gegen die Minderheit beschlos-sen und durchgetuhrt wurden, nicht als eine „entscheidende Verbesse-rung der Lage der in Osterreich behemateten Volksgruppen" dar-gestellt werden. Bevor vvir nun aut die Beantvvor-tung der von Ihnen aingefuhrten Fragen eingehen, mussen wir unserer Enttauschung uber die Wieder-autnahme der Strafvertahren gegen Angehorige der slovvenischen Volksgruppe Ausdruck verleihen. Diese Maf)nahme dient sicherlich nicht der Verbesserung der volkspolitischen Lage in Kdrnten und ist daher un-verstandlich. Wir ervvarten daher die umgehende Einstellung atllet Ve rta hren. Was die vvirtschattliche Forde-rung betriftt, mit der u. a), ein Ab-vvandern der Arbeitskratte in die Ballungszentren verhindert vverden seli, sind der Rat der Karntner Sto-wenen und der Zentratverband slovvenischer Organisationen in Kdrnten der Meinung, dat) es sich bei den von Ihnen, Herr Bundeskanz-ler, aufgezahlten Forderungsma!)-nahmert grof)tenteits nicht um eine spezifische Forderung der slovveni-schen Volksgruppe handett. Es vvur-den Mat)nahmen gesetzt, die auf Grund gleicher Bedingungen uber-all in Osterreich gesetzt vverden. Mit Autmerksamkeit wurde regist-riert, dat) ein Institut mit der Erstel-lung eines Entvvicklungskonzeptes, das sich in erster Linie mit den sijd-lichen Grenzregionen Karntens be-schattigen soli, beuttragt wurde. Der Umstand, dat) mittlerweile auch Volksgruppenvertreter zur Mitarbeit eingeladen worden sind, ist positiv zu werten. Jedenfalls wird der Er-fotg der Studie auch davon ab-hangen, wie weit die Volksgruppe den Beratungen beigezogen und zur Mitentscheidung eingeladen werden wird. Solite eine besondere Entwicklungsgeseltschaft tur Sud-karnten gegrundet vverden, muf)te die gleichberechtigte Mitwirkung der beiden Zentratorganisationen gesichert sein. Auch stellen wir uns vor, dat) in Zukunft bei Verteilung der Mittel aus dem Grenzlandtorde-rungstond im Sudkarntner Raum auch die beiden Organisationen ge-horl vverden muf)ten. Weiters wird die Vervvattung in den verstaiatlich-ten Betrieben Sudkarntens zumin-dest schrittvveise die Zvveisprachig-keit einzufuhren'haben, vvobei sie ailles zu unternehmen haben wird, clamit es nicht zu Fallen nationaler Unduldsamkeit gegenuber in diesen Betrieben beschdttigten Slcrvvenen kemmt. Jedentatls kann es nach unseren Vorstellungen nur dann eine wirt-schattliche Entvvicklung des Sud-karntner Raumes geben, wenn es auch zu einer engeren vvirtschatt-lichen Kccperation mit den Nach-barregionen Slovvenien und Friaul-Julisch Venefien kommt. Weiters mut)ten die vvirschattlichen Einrich-tungen der slovvenischen Volksgruppe entsprechende Forderungen ertahren. Der Rat der Karntner Slovvenen und der Zentratverband stovveni-scher Organisationen in Kdrnten kommen nicht umhin, in diesem Zu-saimmenhang auch auf die neuesten Aktivitaten des „ Karntner Heimat-dienstes" autmerksaim zu machen, der nunmehr — oftenbar da er bis-her seine Zrele erreicht hat — seine Hetze gegen die vvirtschattliche Ko-operation Karntens mit Slowenien und uberhaupt gegen die Beseiti-gung der vvirtschaftlichen Benach-teiligung des Sudkartner Raumes richtef. Zur Frage der Planstelte tur etnen ordentlichen Universitdtsprotessor tur Slavvistik (It) an der Universitat tur Bildungsvvissenschatten in Kla-genfurt ware zu bemerken, dat) der derzeit Berutene sicher quali(iziert ist, dat) aber datmit den spezitischen Bedurtnissen der Klagenturter Uni-versitat noch nicht Rechnung ge-tragen vvurde. So gibt es im ge-samten akademischen Mittefbau nie-rrranden, der angemessen Slowe-nisch kann. Auf)erdem sind die tur die slovvenische Minderheit relevanten Forschungs- und padagogischen Vcrhaben (Forschungsprojekt: In- ventarisierung der slovvenischen Vclkssprache in Kdrnten, Dolmetsch-studium (ur Slovvenisch) zur Zeit in Graz loziert, vvahrend ein Grof)teil der Studierenden der slovvenischen Volksgruppe die Klagenturter Uni-versitat (ur Bildungsvvissenschatten besuchf. Gleichzeitig vveisen vvir da-ratut hin, dat) auch an anderen wis-senschattlichen und kulturellen In-stitutionen, vvie z. B. Bibliotheken, Karntner Landesarhiv, Landesmu-seum u. a. Planstellen tur zvveispra-chige vvissenschattliche Kratte ge-schatfen vverden sollen. Die Zentratorganisationen haben sich bereit erklart, durch einen (ach-kundtigen Juristen an einer Ver-gleichsstudie zvvischen der Rechts-lage gemaf) dem jugos!awisch-ita-lienischen Vertrag von Osimo und der osterreichischen Minderheiten-gesetzgebung mitzuatrbeiten. Die Rechtslage ist sicher ein vvesentlicher Bestandteil jeder Volksgruppenre-gelung, vvichtiger erscheint uns jedoch der Geist, in dem abgeschlos-sene Vertrage durchgetuhrt vverden. Auf)erdem handelt es sich bei den Vertragen von Osimo im Ge-gensatz zum osterreichischen Staats-vertrag um ein bilaterates Abkom-men zvvischen Italien und Jugosla-vvien, dessen Zustandekommen in erster Linie in der endgultigen Re-gelung der Grenztrage zvvischen Italien u. Jugoslavvien seine Grund-lage hat. Zudem mut)ten die Ver- trdge von Osimo insbesondere auch hinsichtlich der besonderen Form der vvirtschaftlichen Zusammenar-beit in den grenznahen Gebieten geprutt vverden. Einen Versuch, vvegen vermeint-licher Kompetenzschvvierigkeiten zvvischen dem Land Kdrnten und dem Bund, Angehorigen der slovvenischen Volksgruppe elementare Menschenrechte vorzuenthalten, se-hen vvir in Ihrer Antvvort zur Frage von zvveisprachigen Kindergarten in Kdrnten. Das Recht der slovvenischen Volksgruppe in Kdrnten auf zwei-sprachige Vorschulerziehung ist ein Bestandteil des Artikel 7 Abs. 2 und 4 des Staatsvertrages. Darum hat die osterreichische Bundesregierung die Verpdichtung, tur die Ermogli-chung der zvveisprachigen Vorschut-erziehung Sorge zu tragen. Wir sind der Meinung, dat) an dieser Stelle nicht gesandert hervargeho-ben vverden mut), dat) aut der heu-tigen Stute der gesetlschattlichen Entvvicklung in Osterreich die Er-moglichung der Vorschulerziehung in der eigenen Muttersprache zu den elementaren Bestandteilen der Chaincengleichheit in der Erziehung gehort. Mit privaten zvveisprachigen Kindergarten ist dieses Problem kei-nesvvegs gelost, vvobei zu bemerken vvare, dat) (ur die Errichtung eines Kindergartens in Klatgenfurt zvvair eine (inanzielle Forderung in Hohe der Haltte der veranschlagten Baukosten aus Mitteln der Volks-gruppenforderung untersfutzt vvurde, das vvesentlich schvvierigere Problem der Erhaltung der privaten zvveisprachigen Kindergarten jedoch keineswegs gesichert vvird, vvahrend tur den privaten zvveisprachigen Kindergarten in St. Primus bis heu-te nicht einmal ein Baukostenzu-schuf) gevvahrt vvurde. Diesetbe Rechtsauttassung vvie zur Frage der zvveisprachigen Kinder-garten vertreten der Rat der Karnt-ner Slovvenen und der Zentralver-band slovvenischer Organisationen auch zum Problem der Autlassung von Schulklassen in Kdrnten vvegen zu geringer Schulerzahl. Schul- und Gemeindezusammenlegungen, Zu-sammenlegungen von Bezirksgerich-ten und die jetzt ins Auge getat)te Neuordnung der Wahlkreise tur die Landtagsvvahlen vverden in Kdrnten nicht zuletzt unter dem Blickvvinkel der Anderung der Verhaltnisse zu ungunsten der Slovvenischsprachi-gen in den neuen Gemeindegren-zen, Schul-, Bezirksgerichts- und Wahlsprengeln durchgetuhrt. Eine solehe Vorgangsvveise vviderspricht jedoch dem Wort!aut und dem Geist des Artikels 7 des osterreichischen Staatsvertrages, wo(ur nicht nur das Landl Kdrnten, sondern vor allem der Bund die Verantvvortung tragt. Hinsichtlich der Aufnahme der Schulzeitschritt „Mladi rod" in die Schulbuchaktion ist durchaus rich-tig, dat) es tur alle anderen als die vierte Schutstute der Grundschulen und der vveiterbildenden Schulen approbierte Lesebucher in slovvenischer Sprache gibt, jedoch sind sie grof)tenteils schon tange in Ge-brauch und entsprechen nicht mehr den derzeitigen Lehrertordernissen. Zum Vergleich sei noch festgehal-ten, dat) die in den genannten Schulstuten vervvendeten Deutschle-sebucher durchvvegs 400 bis 500 Seiten Grof)(ormat enthatten, die vervvendeten Slovvenischlesebucher jedoch kaum 200 bis 300 Seiten autvveisen und das in einem kteine-ren Format. Der Rat der Kdrntner Slovvenen und der Zentratverband slovvenischer Organisationen in Kdrnten ersuchen daher abermats, die Schulzeitschritt nMladi rod" in die Gratisschulbuchaktion tur alle Klassen an Volks- und Hauptschu-len, sovvie an anderen Lehranstal-ten im Bereich des Minderheiten-schulvvesens in Kdrnten einzugtie-dern. Sie, Herr Bundeskanzler, stellen uns abschlief)end eine mittlere Lehr-anstatt mit vvirtschattlicher Ausrich-tung in Aussicht. Wir begrussen diese Ihre Bereitschatt und schtagen vor, vorerst im Rahmen des Bundes-gymnasiums tur Slovvenen einen Schulversuch eines vvirtschaftsorien-tierten Zvveiges der Oberstufe zu starten. Im Schreiben vam 20. Dezember 1978 vvird jedoch in manche seiner-zeit aufgevvcrtenen Fragen der slovvenischen Volksgruppe nicht einge-gangen. Gdnzlich auf)er acht ge-lassen vvird! das Problem der slovvenischen Sendungen im Radio-und Fernsehprogratmm des ORF. In diesem Zusammenhang betonen vvir nochmais, dat) die derzeitige Losung bezuglich slowenischsprachiger Sendungen im Karntner Regionalpro-gramm des ORF vveder in sachli-cher, programmtechnischer, noch personeiler Form unseren Bedurf-nissen entspricht und vvir schon eini-ge Male auf die Mange! autmerk-sam gemacht haben. Es ist bezeich- nend, dat) die nationalen Minder-heiten in Osterreich vom Rundfunk-gesetz im Gegensatz zu den ge-setzlich anerkannten Kirchen und Religionsgemeinschaften uberhaupt nicht als eigene Interessensgruppe anerkannt vverden und sie auch in der Horer- und Sehervertretung nicht berucksichtigt sind. Dies gilt ebenso (ur Belangsendungen, in vvelchen die politischen Parteien, vvie auch die Kirchen- und andere Interessen-verbande zu Wort kommen, den nationalen Minderheiten jedoch dieses Recht vorenthalten vvird. Wir tordern daher die Ausvveitung der taglichen Sendezeit im Rundfunk, die Berucksichtigung unserer Bedurt-nisse im Fernsehen, die Mitvvirkung der slovvenischen Zentralorganisa-tionen bei der Gestaltung der slovvenischen Rundfunk- und Fernseh-sendungen, die Eintuhrung von Be-langsendungen und die Sicherung des reibungslcsen Emptanges der slovvenischen Fernsehprogramme im gesamten Sudkdrntner Raum. Wesentliche Mange! ergeben sich auch bei der Anstellung von Angehorigen der slovvenischen Volksgruppe im dtfentlichen Dienst. Trotz Ihrer mehrmaligen Zusage, Herr Bundeskanzler, sich tur die Anstellung von Karntner Slovvenen, zu-mindest im Bundesdienst in Kdrnten zu vervvenden, hat sich diese Situa-tion eher zu unseren Ungunsten ge-vvandelt bzvv. ist gleich geblieben. Es gibt nach vvie ver kaum Karntner Slovvenen im mittleren und hoheren Bundes- oder Landesdienst, dassel-be gilt auch (ur die Kammern in Kdrnten. Abschliet)end betonen die beiden unterzeichneten Orgarnisaitionen, dat) nach vvie vor vvesentliche Be-stimmungen des Artikel 7 des oster-reichischen Staatsvertrages unerfullt geblieben sind. Die Nctvvendigkeit der staatsvertragskontormen Rege-lung der Minderheitenrechte steht semit trotz der nun schon tast drei-jahrigen Ge!tung des Volksgruppengesetzes nach vvie vor im Raum und appellieren vvir a!s Vertretung der slovvenischen Volksgruppe er-neut mit atler Dringlichkeit an die Bundesregierung, die nun gestutzt cut das grot)e Vertrauen des oster-reichischen Volkes keine Ausrede hat, aut die deutschnationatistischen Kreise Rucksicht nehmen zu mussen, die Losung dieser Fragen gemein-sam mit uns ehestens in Angritf zu nehmen. Dabei betonen vvir, dat) es sich um keine neuen Forderungen handett und vvir unsere bisheri-gen Vorschlage und Standpunkte autrecht erhalten. Die beiden Zentratorganisationen sind zur konstruktiven Mitarbeit an einer gemeinsamen Losung jeder-zeit bereit und ervvarten, dat) die Bundesregierung im gleichberech-tigten Dialog mit ihnen die tangst fatlige Regelung der anstehenden Fragen des Artikels 7 des Staatsvertrages gleich am Beginn der neuen Gesetzgebungsperiode in Angritf nimmt und bis zum 25. Jahres-tag der Unterzeichnung des Staatsvertrages im tnteresse des triedli-chen Zusammenlebens der deutsch-und slovvenischsprachigen Bevvchner des Landles Kdrnten und im Inte-resse der gutnachbarlichen Bezie-hungen zu Jugoslavvien als legitimer Schutzmacht der slovvenischen Volksgruppe einer zufriedenstellen-den Losung zutuhrt. In diesem Sinne ersuchen vvir die Bundesregierung, die nctvvendige staatsvertragskontorme Losung des Artike! 7 des Staatsvertrages auch als ein staatspolitisches Ertordernis in die Regierungserklarung autzu-nehmen. Mit varzuglicher Hochachtung! Odprta vprašanja čiena 7 državne pogodbe je treba rešiti v sodeiovanju med pristojno viado in prizadeto manjšino Narodni svet korožkih Slovencev Rat der Karntner S!owenen Celovec-Klagenturt, 15. 5. 1979. Zveza stovenskih organizacij na Koroikem Zentratverband siowenischer Organisationen in Karnten Ob TV-filmu „Va: ob meji": Prikrivanje zgodovinskih dejstev ne more prispevati k odstranjevanju predsodkov Po uspešni in objektivni dokumentaciji .Tujci v domovini" Trautl Brand-stallerjeve leta 1976 se je avstrijska televizija v sredo preteklega tedna ponovno lotila slovenskega vprašanja na Koroškem — tokrat ne potom dokumentacije, marveč s televizijsko igro .Vas ob meji" (Das Dor) an der Gren-ze), ki jo je napisal na Koroškem rojeni avtor Thomas Pluch, novinar pri Wiener Zeitung na Dunaju. Za režijo je bil odgovoren Fritz Lehner, vodenje kamere pa je bilo v rokah Tonija Pesch-keja. Avstrijska televizijska igra .Vas ob meji" je koprodukcija avstrijskega ORF, zahodnonemškega ZDF in švicarskega SRG. Te ustanove so film sofinancirale in so ga oziroma ga bodo predvajale preko svojih kanalov, zad- zahtevati minuciozne in v vseh primerih preverljive zgodovinske natančnosti. To je brez dvoma legitimno, dokler tak prikaz ne popači zgodovinske in politične izpovedi obdelanega zgodovinskega obdobja. Za to izpoved nosi umetnik vso odgovornost. Popačenje zgodovine fašizma in antifašistične borbe pa nedvomno predstavlja film, katerega edina (skromna) izpoved je v tem, da so pač bili ljudje na obeh straneh krivi in da gre samo za osebni značaj, kako se kdo kje obnaša. To je idealiziranje in nerazumevanje zgodovine. Tako se torej tendenca tega filma pokaže v tem, kaj film zamolči in zataji. Film ne pokaže fizičnega nasilja, ki ga je izvajal Heimatdienst v tako ime- . ' - - . ' ^ .. ..L....\ Kot prava tjudska vojtka so so partizan) trudili za korektno odnose z tjudstvom Ma stiki: dokument, ki priča o urejenem nakupovanju živi). nekoliko skrajšani verziji, prvega programa avstrijske nji dve Intendant televizije Wo)f in der Maur je inozemsko zanimanje za film razlagal s tem, da pri njem ne gre za poseben problem določene manjšine, marveč za občečloveški problem odpuščanja in sprave. Sprava naj bi bila tudi po besedah avtorja Plucha edina tendenca njegovega filma. Kakor velja za vsako umetniško delo, tako tudi tega filma ni mogoče kritizirati ali interpretirati zgolj po estetskih, umetniških momentih, saj so le-ti samo vidni izraz vsebine, in sicer konkretne politične vsebine, katero posredujejo. Zato se tudi ne bomo spuščali v podrobno ocenjevanje posameznih igralcev, čeprav splošno lahko ugotovimo, da so prepričljivo odigrali svoje vloge, kar še posebej velja za glavne osebe Hanseja, Karnitscherja in Schel-tandra. Pa tudi z dramaturške strani je avtorju in režiserju uspelo uvesti (vsaj za avstrijske razmere) novo kvaliteto: realistično prikazovanje dvojezičnosti na dvojezičnem ozemlju, čeprav bo ravno ob tem filmu še treba govoriti o tem, kaj je ta realizacija konec konca povzročila v avstrijski javnosti. Pri tem filmu torej ne gre za dokumentacijo, marveč za televizijsko igro, ki zahteva seveda lastno in tej zvrsti odgovarjajočo umetniško realizacijo določene snovi; torej tudi ni mogoče novanem obrambnem boju in ki je končno privedel do znanega (in v filmu prikazanega) izida plebiscita. Potem se v filmu dolga leta na Koroškem nič več ne dogaja: ni govora o krutem preganjanju slovenske inteligence; ni prikazano funkcija zastopnikov ta-koimenovanih .vindišarjev", zamolčan je direktni prehod Heimatdiensta oz. Heimatbunda v nacistično stranko; predvsem pa ni prikazana vloga, ki jo je ta organizacija igrala pri pripravah za zločinsko izseljevanje koroških Slovencev. Obratno — avtor filma celo zamolči, da se je izseljevanje začelo že leta 1942 in tako sugerira gledalcu, da je do tega zločina prišlo šele leta 1944, kar nujno popači tudi vzroke in pogoje za nastanek oborožene antifašistične borbe na koroških tleh. Ravno odnos do antifašistične borbe na Koroškem je merilo demokratične usmerjenosti avstrijskega ljudstva; to seveda velja tudi za avstrijske kulturne delavce. V filmu .Vas ob meji" pa so slovenski partizani prikazani kot skrivači in kot tatovi, ki se v krvave spopade z nemško vojsko zapletejo le po lastni neumnosti, ker v zaljubljenost) izdajo svoja zaklonišča; torej po lastni krivdi pridejo ob življenje, so maščevalni in ob koncu naravnost krvoločni. Ni pa govora o sodelovanju med prebivalstvom in partizani, ki so bili v pravem pomenu besede ljudska vojska, in ni govora o njihovi uspešni Zbirka Wiegeie iz Čajne Še do vključno 14. junija je v Deželni galeriji v Celovcu na ogled razstava del iz zbirke družine Wie-gele, ki nudi dober vpogled v pomembno umetniško ustvarjanje na področju Čajne. Preko meja ožje domovine je postal takoimenovani „Čaj- borbi, s katero so preprečili nameravano nadaljnje izseljevanje koroških Slovencev. O vsem tem film molči. Toda film molči zlasti tudi o drugi strani: nacistično nasilje je ponazorjeno vse prej kot nasilno; v letu 1942, ko so v resnici pregnali na stotine slovenskih družin, v filmu Slovenci še mirno plešejo pod lipo — hkrati pa so tako .nasilni* in tako .sovražni", da priseljena nemška družina strahoma beži pred njimi; toda niti besedice o zločinih, ki so se dogajali vse tja do konca vojne — o obglavljenih iz Sel in Železne Kaple, o Hojnikovih, o Per-šmanovih in o mnogih drugih ... Nasprotno ob koncu sledi konkretno in cinično tisto, ka je stoletna tiha (in tudi glasna) želja koroških nacionalistov: Slovenec naj uvidi in prizna, da je sam kriv vsega trpljenja in ubijanja. Na partizanovo začudeno vprašanje, zakaj Hanse kot zaveden Slovenec po vrnitvi iz pregnanstva nenadoma nemško govori (kar ni samo historično zgrešeno, marveč tudi umetniško povsem nelogično in nespretno realizirano) pa odgovor: .. . . weils doch gleich is wos man redet. Verdammte Sprachen, aber vvirklich . . .* Torej resignacija; Slovenec naj se sprijazni s svojo usodo — prizna se naj k nemškemu .kulturnemu krogu", ker le tedaj bo .dober Korošec"? Ali pa zapoved, Slovenec naj molči? Ker če že govori, potem naj govori vsaj „windisch". Igralci slovenskih vlog govorijo v filmu slovensko, se pravi koroško slovensko narečje, kar vsekakor odgovarja realizmu filma. Vendar so se zlasti v dunajskem tisku (Kurier, Kronenzeitung) naravnost veselili dejstva, da je igralec Karnitscherja Wolf-gang Gasser v nekem intervjuju menda trdil, da v filmu ni govoril slovensko, marveč ,windisch". Čeprav je potem na tiskovni konferenci razlagal, da pod pojmom ,windisch" razume koroško slovensko narečje (zakaj potem ta pojem sploh uporablja?!), je ta stara teorija takoj padla na rodovitna tla — Kurier je vedel poročati: ,lm film wird auch vvindisch gesprochen." In smo spet pri tistem, o čemer smo mislili, da je preživeto. Morda so bila čustva pri ustvarjanju (ilma plemenita. V pogovoru z avtorjem, režiserjem, intendantom in posameznimi igralci je vsekakor nastal vtis, da Slovencem niso nenaklonjeni. Potem pa naj bo sad njihovega dela dokaz za to, da v takih primerih ni važen samo previden, marveč je še dosti bolj potreben jasno opredeljen pristop k obdelavi snovi — da ne nastane ravno obratni efekt namesto za-željenega. Kajti prikrivanje dejstev ne prispeva k odstranjevanju predsodkov in torej tudi ne vodi k resnični spravi. niški krog" oziroma „Čajniška šola" Pojem za likovno ustvarjanje cele skupine umetnikov, ki so se na Čajni rodili ali vsaj začasno tam živeli, v divni pokrajini pod Dobračem Ustvarjali in se medseboj oplajali. Domačin Sebastlan Isepp (1884— *954) je privabil tri leta mlajšega Franca Wiegeleta (1887—1944) na dunajsko akademijo, kjer je spoznal Antona Koliga iz Moravske (1886— V A B t L O Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu prisrčno vabi na šolsito akademijo ki bo v nedeljo, dne 27. maja 1979, ob 14.30 uri v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu Ob mednarodnem letu otroka prirejamo letos šolsko akademijo pod geslom TU SMO, VAŠI OTROCI! Na sporedu je komemoracija za umrlim prvim ravnateljem Slovenske gimnazije dr. J. Tischlerjem; nato sledijo pevske in instrumentalne točke, jazz-gimnastika in recitacije. V prvem delu akademije nastopajo otroci dvojezičnih otroških vrtcev iz Št. Petra pri Št. Jakobu v Rožu in iz Celovca. V prostoru pred dvorano bo spet bazar dijaških izdelkov. Dobiček bo služil podpiranju učencev. Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo Literatura - most med narodi 1950). Leta 1911 sta razstavljala Franc Wiegele in Anton Kolig skupaj s Kokoschko, Schiclejem in Faistaucr-jcm v znameniti razstavi Hagenbun-da na Dunaju, ki pomeni prelomnico v sodobnem slikarstvu. Poznanstvo in prijateljstvo med umetnikoma je dovedlo celo do svaštva, saj je Anton Kolig poročil Wiegeletovo sestro in sc nastanil na Čajni. Vsaj začasno sta pritegnila v svoj krog dokaj različnega slikarja samouka Herberta Boeckla (1894—1966) iz Celovca, kateremu je ravno sedaj posvečena obsežna retrospektiva v celovškem Domu umetnikov, ter slikarja Ger-harda Frankla (1901 —1965) iz Dunaja. Preko Koliga pa je prišel tudi Anton Mahringer (1902—1974) iz Stuttgarta v Ziljsko dolino, kjer se je razvil predvsem ob številnih podobah Dobrača v abstraktnega krajinarja. Iz bogate zbirke družine Wicgc!c na Čajni predstavlja Koroška deželna galerija predvsem olja in risbe Franca Wiegeleta in Antona Koliga ter Antona Mahringerja, nekaj risb umetnikovega brata Alfreda Wiegeleta ter najnovejša dela mladega umetnika Petra-Paula Wiegclcta, ki nikakor ne skuša tajiti ozkih vezi in navezanosti na okolje. Tudi sedanja razstava potrjuje izreden pojav in veljavo Čajniškega kroga umetnikov v likovnem ustvarjanju prve polovice 20. stoletja, o katerem je avstrijska umetnostna zgodovina v tridesetih letih jasno zapisala, da se pozna okoliščina, da so izhajali umetniki deloma iz slovenskega oziroma slovanskega in tudi romanskega sveta. Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista', je bilo od 8. do 12. maja* na Bledu 12. mednarodno srečanje pisateljev, ki ga vsako leto priredita Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN. Letošnjega srečanja se je udeležilo več kot sto pesnikov in pisateljev, literarnih kritikov in zaožnikov iz tridesetih držav. Kot zneno, so tokrat obravnavali dve glavni temi, in sicer literaturo kot most med naredi, pri čemer je bil glavni poudarek na književnosti tekoimenovanih malih narodov. Na sporedu je bilo tudi predavanje avstrijske pisateljice Hilde Spiet, ki je v svojem prispevku orisala avstrijsko književnost. V okvirnem sporedu je bil tudi koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane, poleg tega pa so za udeležence srečanja priredili izlet v Vintgar, znano turistično točko blizu Bleda. Srečanje na Bledu je potekalo v znamenju želja in priporočil glede prevajanja in uveljavljanja literatur tako imenovanih malih narodov. V tem okviru pa je bilo prisotno tudi literarno ustvarjanje narodnih manjšin ter je zbrano mednarodno občinstvo na to probte- Umr) je Antun Augustinčič eden največjih umetnikov naše dobe Prejšnji ter/cn je K mr j znanj Lr^a-šLr Lr/rar d n tiru /lagastinč/č, L; je ve/ja j za enega največjiA arrreta/^ozr naše r/oLe. Le ne^aj Jnj prer/ smrtjo je praznoval svoj 79. rojstni (Jan. dagMstjnčjč je M č/an sveta jerJe-raetje SKR/, član /ngosJovans^e a^a-(femjje znanosti, s/ovit iiLovni pedagog in pomemben javni r/e/avec. Pii je ačenec t javnega /vana Aiestroviča, v (JoigiP r/eset/efjZL svojega umetniškega rieiovanja pa je astfan/ šte-viine Mmetnine, ki kodo trajno spomin jaie na njegovo r/e/o. V ta okvir sodijo predvsem tudi mnogi spomeniki širom /agos/aNje, pa tndi dragod po sveta. Tako je že ieta /930 napravi/ znani spomenik prekivaicem Niša, ki so padii v prvi svetovni vojni, istega ieta je zmaga/ na mednarodnem natečaja za veiiki spomenik osvokoditeijem v AatoTvi-cak na Poijskem. Leta /936 so v Ženevi pred posiopjem Mednarodnega arada za deio postaviii njegovo mogočno skaiptaro Radarja. Čadovi-te gra/ikc na temo naror/noosvoLo-diinega koja so nastajaie med vojno, po osvokoditvi pa je astvarii vrsto monamentainik spomenikov; med njimi je tadi 33 m visoki spomenik Rdeči armadi pri Patini Skeii na Donavi. Prav tako je napravi/ tadi spomenik marša/a Tita, ki stoji na dvorišča Titove rojstne kiše v Ramrovca, v mnogo večjik dimenzijak pa na ve/ikem trga sredi Ve/enja. Pomemken je tadi njegov ve/iki Aonjenik, ki ga je /agos/av/ja pok/oni/a Zr/ražen/rM narodom in stoji danes sredi Mero Torka. Njegova največja mojstrovina pa je nedvomno spomenik, ki so ga pred /eti v Donji ^takiei postavi/i ok 400-/etnici ve/i-kega krvaško-s/ovenskega kmečkega panta prav na kraja, kjer sta sc kmečka vojska in vojska krvaško-madžar-skik ok/astnikov spopad/i v jeseni Zeta /372. Gre za mogočno kompozicijo, v kateri je prikazan spopad, pa tadi živ/jenjske razmere tedanjega! t/ačana ter živ/jenje cerkvene in posvetne gosposke. zlntan zlagastinčič je torej astvari/ ogromno števi/o edinstvenik ametnin, ki so njegovo ime neizkrisno vk/esa/e v zgodovino ne /e krvaške in jagos/o-ske ametnosti, marveč tadi evropske in svetovne ametniške astvarja/nosti. malike opozoril zlasti tudi naš pesnik Andrej Kokot. Predstavil se je kot književnik manjšinskega naroda iz Avstrije, kot pripadnik slovenske narodne skupnosti na' Koroškem. Zato je njegovo umetniško ustvarjanje povezano s težavami, s kakršnimi se njegovi prijatelji iz večinskega naroda' ne srečujejo — ima pa to prednost, da lahko tvorno deluje kot povezovalni člen med dvema narodoma v deželi, seveda', če so za to dani ustrezni pogoji. Izrazil je zadovoljstvo nad tem, da je nat lanskem simpoziju PEN prišlo do pobude, da je treba' gojiti književnosti malih narodov. S svojega vidika pa je k temu dodal, da je treba ohraniti in pospeševati tudi književnost narodnih manjšin, kajti deta manjšinskih pisateljev po svoje bogatijo kulturno tvornost države, v kateri živijo. Navedel je primer Belgije in Nizozemske, kjer so za ohranjanje književnosti narodnih skupin uvedli večjezično kulturno administracijo, ter izrazil željo, da bi ta korak našel posnemalce tudi v drugih državah, kjer za svoje narodne manjšine oziroma njihovo književnost še niso podvzeli ustreznih korakov, ki bi pomagali ohranjati in pospeševati njihov razvoj. Ob koncu je povedal, da pripravljajo slovenski pisatelji na Koroškem srečanje književnikov manjšinskih narodov, kjer bodo pregledali, kako delujejo pisatelji narodnih skupnosti izven meja matičnih narodov, predvsem po bedo nakazati njihov pomen in vlogo cb stičiščih dveh ali več kultur ter prispevek k sožitju med narodi. Navdušeno in prisrčno pa' je mednarodni pisateljski avditorij pozdravil simbolično uresničitev Koko-tovih misli, ko sta predavanje avstrijske pisateljice Hilde Spiet zaključila koroška pesnika Walter No-wctny in Andrej Kokot — prvi z nemškimi prevodi Kokotcvih pesmi, drugi s svciimi slovenskimi prevodi Nowotnyjevih pesnitev. BERGOVA GALERIJA V PLIBERKU bo od nedelje dalje spet odprta V nedeljo 20. maja bo Bergova galerija v Pliberku spet odprta za novo sezono. Uradna otvoritev bo ob 10. uri dopoldne pred lamo dvorano, kjer bo letos urejena tudi še posebna razstava znanega koroškega umetnika. Prav tako pa bo prot. Werner Berg tudi v stalni galeriji razstavil nekaj novih del. Tako bo Bergova galerija od nedelje dalje spet odprta domačim in tujim obiskovalcem, ki jim bo predstavljala enega najbolj znanih umetnikov naše dežele. Pestra dejavnost SPD „Danica" Slovensko prosvetno društvo „Danica" In Krajevno združenje Zveze slovenske mladine v Šentvidu v P. sta že lansko leto navezala stike z občinsko konferenco mladine v Šentjurju pri Celju in s tamkajšnjim prosvetnim društvom. Do prvega srečanja oziroma akcije je prišio 21. in 22. apriia minuiega ieta, ko so miadinke in miadinci iz Šentjurja prišii pomagat gradit naš kuiturni dom v Šentprimožu. Za to pomoč se tem potom ponovno iskreno zahvaljujemo.___________________________________ V soboto 12. maja pa je v Šentjurju gostova! naš mešani pevski zbor in ansambei ..Korotan" s pevci SPD ..Danica". Ob prihodu so nas tamkajšnji predstavniki seznaniti s posebnostmi in zgodovino Šentjurja.____________________________________________________________ Koncerta, ki je bit v polni dvorani kulturnega doma!, so se udeležiti tudi najvišji predstavniki družbenopolitičnega življenja občine. Že po prvi pesmi je v dvorani zavladalo veliko navdušenje, ki je trajala do konca koncerta. Publika je živela z nami in navdušenega aplavzai kar ni hotelo biti konca!, iz česar upravičeno sklepamo, da je bil naš nastop uspešen. Predsednik moškega zbora! ..Skladateljev Ipavcev" je v imenu Sentjurčanov izreke) željo, da to, naj ne bi bilo zadnje srečanje ter da bi jih še večkrat obiskali z našo lepo pesmijo. Ob tej prilož- Stovensko prosvetno društvo ..Vrtača" v Siovenjem Piaj-berku vabi na uprizoritev komedije SVOJEGLAVČEK v soboto 26. maja 1979 ob 19.30 uri pri Lauseggerju pd. pri Foitu v Siovenjem Piaj-berku. Gostuje SPD ..Bilka" iz Bil-čovsa. nosti so nam zagotovili, da bodo še prišli pomagat, če bo potreba. Njihov moški pevski zbor smo povabili, do bi nastopil v novem kulturnem domu v Šentprimožu, ko bo dograjen. Po nastopu so nas gostitelji odlično pogostili. Bila je prijetna družabnost polna tistega' razpoloženja, ki ga občutimo! ljudje istega hotenja skratka najboljši prijatelji. Končno je napočil tisti trenutek, ko smo se morali posloviti in odpraviti na pot, tako da smo prispeli na naše domove šele oz. že ob zgodnjih jutranjih urah. Srečanje s Sentjurčani nam bo ostalo v zelo prijetnem spominu. V nedeljo popoldne smo pri Voglu v Šentprimožu imeli materinsko proslavo, na katero smo vabili predvsem naše mamice, da se jim vsaj enkrat na leto — ob njihovem prazniku bolj posvetimo in da jih temu primerno počastimo. Po pozdravnih besedah predsednika SPD ..Danica" Stainkai Wakounigai so v okviru sporeda nastopili otroci novega dvojezičnega otroškega vrtca v Šentprimožu, ki je velika pridobitev za občane naše občine; otroški zbor SPD „Danica" (zapel štiri pesmi), mladi recitatorji, otroci z godali in dijaški ansambel ..Mladi mi", ki ga sestavljajo dijaki 6. razreda slovenske gimnazije v Celovcu. Ta ansambel je že s prvo pesmijo navdušil občinstvo, tako da je bil dejansko! prijetno presenečenje nedeljske prireditve. Želi so velik aplavz, pri tem jih je še posebej podprlo 150 mladincev iz Slovenije, ki so bili na obisku v našem kraju kot gostje Koroške dijaške zveze. Mlademu ansamblu, ki je tokrat prvič javno nastopil želimo pri njihovem nadaljnjem udejstvovanju kar največ uspeha. To je bil kulturni del materinske proslave, kateremu je sledil še družabni del. Društvo je namreč povabilo mamice na kavico in tortico. Prepričani smo, dal smo se s to proslavo tako s strani otrok, kakor tudi s strani društva vsaj malo oddolžili za ves trud in prizadevanje Zveza slovenskih žena organizira iziet V ROGAŠKO SLATINO v četrtek 24. maja 1979 Odhod iz Boroveij ob 5.30 uri, iz Ceiovca izpred sedeža ZSO, Gasometergasse 10 ob 6. uri. naših mater v korist otrok in naši narodni skupnosti. Naj ob tej priložnosti ne pozabimo omeniti, da je bilo prijetno opazovati mamice, kako so z veliko vnemo spremljale izvajanja svojih najmlajših no odru. Nastop teh otrok je bil prav gotovo najdragocenejše darilo ob njihovem prazniku. KOTMARA VAS Občni zbor .SPD „Goi7anci" V soboto 12. maja 1979 je imelo SPD .Gorjanci" izreden občni zbor pri Mežnarju v Kotmari vasi. Predsednik Joži Pack je uvodoma pozdravil vse navzoče, med njimi zastopnika SPZ Hanzija Weissa in zastopnika EL v kot-mirškem občinskem odboru Jožeta Wa-kouniga. Poseben pozdrav pa je veljal mamam, saj so slavile naslednji dan svoj praznik. Sledila so poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Delovanje društva je bilo razgibano. Lani januarja so društveniki sodelovali pri igri .Petrčko-ve poslednje sanje", ki so jo zaigrali z velikim uspehom v farni dvorani (režija župnik Maks Mihor). Marca je predaval v okviru Rožanskega izobraževalnega tedna univ. prof. Schausber-ger (Celovec) o anšlusu leta 1938 (Der Griff nach Osterreich). Za uvod pa je zapel mešani društveni zbor. Mešani zbor je sodeloval tudi aprila pri proslavi 70-tetnice SPZ v Celovcu, avgusta pa v Skofičah, ko je slavila 70-let- nico tamkajšnja .Edinost". Septembra so počastili 80-letnika Franca Ogrisa, pd. Odlna. Septembra so organizirali društveniki izlet na Južno Tirolsko. Oktobra je sodeloval mešani zbor v okviru proslav 70-letnice SPZ v Beljaku. Decembra pa so počastili 75-letnika Tomaža Kobana, prejšnjega slovenskega občinskega odbornika. Letos so sodelovali društveniki pri božičnem misteriju .Henrik, gobavi vitez", ki so ga zaigrali v farni dvorani (režija župnik Maks Mihor). Pustna veselica je bila pri Marinjaku. Prav tako v tebruarju je slavil 80-letnico naš koroški pevec Pavle Kernjak; počastiti so ga tudi zastopniki .Gorjancev". Marca je bil v okviru Rožanskega izobraževalnega tedna koncert vigred-nih pesmi v novi šoli, prof. Helmut Zvvander pa je predaval o rastlinskem svetu od Koroške do Ohrida. Marca meseca je umrl Andrej Krušic, Motijev oče na Novem selu. Dolga leta je sodeloval v društvu, ki ga bo ohranilo v častnem spominu. 30. marca so sodelovali kotmirški pevci pri pevski reviji v Mengšu na Gorenjskem, kjer jih je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom. Višek pa je bil vsekakor nastop Slovenskega okteta v Kotmari vasi. To je bil zares kulturni praznik. Umetnike iz Ljubljane so pozdravili z domačo pesmijo pevci in pevke mešanega zbora, ki jih vodi od letos naprej Stanko Wrulich iz Radiš. V načrtu pa je letos jeseni tudi nastop na Radišah v okviru srečanja koroških pevskih zborov. Zastopnik SPZ Hanzi Weiss je čestital kotmirškemu društvu za to razgibano dejavnost in še prav posebno poudaril pomen organiziranega prosvetnega delovanja v Kotmari vasi, neposredno pred vrati Celovca. Dejavnost pa bo treba še razširiti in tako zajeti čim več ljudi, zlasti mladino. Nove možnosti bi zagotovo nudila glasbena šota, treba pa bo tudi povečati število prijavljenih za dvojezični pouk. Weiss je obljubit vso pomoč, da bi bilo mogoče te cilje tudi doseči. Po krajši debati in razrešnici so bite na sporedu volitve novega odbora. Predsednik je ostal Joži Pack, novi podpredsednik pa je postal Stanko Adlassnig z Novega sela. Tajnik je postal Vinko Wieser, namestnik Ferdi Kulnik, oba iz Čahorč. Novi blagajnik je Hanzej Waschnig iz Cahorč, namestnik pa Kristl Lajčahar, pd. Marinjak v Kotmari vasi. V odbor sta bila izvoljena tudi učiteljica Rezika Iskra iz Cahorč in Jože Wakounig. Predsednik Joži Pack se je v imenu novega odbora zahvalil za zaupanje. Nato se je razvila zanimiva in potrebna debaia o enakopravnosti obeh jezikov, slovenskega in nemškega, v kotmirški občini. Slovenščina ni nikakršen .tuj jezik" (tremde Sprache), ampak materinščina precejšnjega dela občanov. V zvezi s tem bodo .Gorjanci" pripraviti javno diskusijo, saj ni prizadeta zaradi krivic diskriminatorične sedmojulijske zakonodaje samo kot-mirška občina in njena uprava. Bile so tudi začrtane glavne smernice za delo v prihodnosti: skrb za mladino, glasbena šola, zbiranje ljudskega blaga (narečje ter krajevna, ledinska in hišna imena). Treba bo pa tudi začeti s pripravami za proslavo stoletnice organiziranega prosvetnega delovanja v Kotmari vasi. Obisk delegacije občine Mozirje Pred nedavnim je sedež Zveze stovenskih organizacij v Cetovcu obiskaia deiegacija občine Mozirje. Ob tej pritoinosti je tajnik ZSO dipi. inž. Feiiks Witser obraziožil trenutno narodno- poiitično situacijo na Koroškem. V teku razgovora so skleniti medsebojno sodelovanje tako na kulturnem kakor tudi na gospdarskem področju ter da se bosta obe strani zavzemali za odprtje obmejnega prehoda na Pavličevem sedlu. Slovenska prosvetna zveza In Krščanska kulturna zveza vabita v okviru mednarodnega gledališkega tedna ..Spektrum 79" na lutkovno predstavo ..lutkovnega gledališča Jože Pengov" iz Ljubljane Peteiin se sestavi v soboto 26. maja ob 14. uri pri Pušniku v Ločah v nedeljo 27. maja ob 11.30 uri v farni dvorani v Železni Kapli v ponedeljek 28. maja ob 10. uri v otroškem vrtcu v Št. Petru pri Šentjakobu v Rožu, ob 15. uri v Bilčovsu pri Miklavžu v torek 29. maja ob 10. uri pri Šoštarju v Globasnici in ob 14.30 uri v farni dvorani v Šmihelu v sredo 30. maja ob 11.30 ur) v slovenski gimnaziji v Celovcu in ob 15. uri v otroškem vrtcu v Šentprimožu v četrtek 31. maja ob 10. uri v Delavski zbornici v Beljaku V okviru tega tedna bo sodeloval tudi Oder mladje z mladinsko predstavo (nagrajeno na beograjskem amaterskem festivalu) HIŠA TETE BARBARE v četrtek 31. maja ob 19.00 uri v Delavski zbornici v Beljaku. Pr/srČMo u%Mjen;/ Offorifev žifa/s^egra par^ra Zar/nj/ 77. oJvo- ntev ?Mr