106. Strnima. I WW, i Mrtik, 9. uja XIV. leta. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto....... K 24*— pol leta....... , 12 — četrt leta ...... . 6*— na mesec...... „ 2*— v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta ....... . 11*— četrt leta.......5-50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica št 5 (v pritličju levo), telefon Št 34. tahefa vsak dan sveeer isvseeUl aeiel|e ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Par te in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inserctjah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari. .- Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, .llarodna tiskarna" telefon AL SS. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo lete.......K 25*— pol leta .... * . . . 13*— četrt leta ...... , 6*50 .....2*30 na mesec za Nemčijo: celo leto.......K 30*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ... ... K 35*- Vprašanjem glede inseratov se na) priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upre valit ve; Kaafleva ollea it. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 8 5 Državni zbor. Sprememba ministrskih kompetenc. — Hrvaško - slovenski klub obstru-ira. — Politični položaj. — Parlamentarni program. — Poslovniška komedija. — Sejno poročilo. Dunaj, 8. maja. Zbornica je pričela današnjo sejo mirno in tiho. kakor da se ni včeraj ničesar dogodilo. Prvo branje vladne predloge o spremembi kompetenc posameznih ministrstev pa je vendar vzbudilo več zanimanja, kakor se je pričakovalo. Vlada hoče predrugačiti delokrog ministrstva za javna dela, trgovinskega in na-učnega ministrstva. Dokler si politično blagopokojni dr. Gessmann ni bil izmiln1 novega resorta »javnih del«, ki je bil vendar le zato, da je mogel zlesti krščansko - socijalni kolovodja v ministrski frak, kompe-tenčna razdelitev posameznih ministrstev baš ni bila sporna, niti slaba. Ko se je ustanovilo novo ministrstvo, pravzaprav nikdo ni vedel, katere zadeve naj se mu podredijo. In tako je nastal pravi konglomerat najraz-nejših predmetov brez prave skupnosti — imenovan: resort javnih del. Zadeva tujskega prometa, mon-. tanične stvari, obrtno šolstvo itd. so prišle v novo Gessmannovo palačo, bile so nasilno odtrgane iz naravnih delokrogov, v katere so spadale. Sedaj hoče vlada to nevzdržljivo stanje izboljšati, toda na način, ki je bil danes pravilno označen kot krparija. Ce že imamo ministrstvo javnih del, naj se mu pridelijo res vse tehnične agende: reforma pa ne more obstojati v tem, da se nekateri nedostatki nadomestijo z drugimi. Predloga hoče vzeti ministrsvu javnih del resort obrtnega šolstva ter ga izročiti trgovinskemu ministrstvu, nekatere višje specijalne obrtne šole pa podrediti naučnemu ministrstvu. Trgovinsko ministrstvo naj bi v bodoče nadzorovalo obrtno didaktiko, trgovsko pa naj ostane pri naučnem resorta. Najvažnejša sprememba pa je pač ta, da hoče predloga podrediti vodo-stavbne, zlasti takozvane vodocest-ne zadeve ministrstvu za javna dela, predvsem po želji Poljakov in Čehov. Popolnoma nepričakovano se prvo branje danes ni moglo končati. Kdor sodi parlamentarno taktiko po naukih naših klerikalcev, oziroma njihovega kluba v »Slovencu«, ta ne ugane, zakaj. Poslanec dr. Laginja, ki je dobil po naključju prav ugodno govorniško mesto, je pričel namreč z obstrukcijonističnim govorom, katerega je danes prekinil, da ga v prihodnji seji nadaljuje. Kako, ali nismo čitali, da so podobni poskusi šarlatanstvo, otročarija, liberalna neumnost? Ali ne vemo, da tisti, ki sedaj že obtežuje avstrijski parlament z rekriminacijami in pritožbami ter obstrukcijonistični-mi poskusi, uničuje velikopotezno neizrečeno fino akcijo gospoda dr. i^usteršiča, ruši simpatije avstrijske zbornice za hrvaško stvar in to samo brezvestno oškoduje? Smo li sanjali, ko smo čitali, da »Hrvaško-slo-venski klub« ne more imeti nikakih stikov z brezvestneži, ki delujejo v nasprotju z edino zveličavnim rešilnim programom »Slovenca« ? Dr. Laginja obstruira! Razlagati to dejstvo ter ga spraviti v sklad s taktičnim in politično - moralnim programom naše S. L. S., moramo prepustiti našim klerikalnim razlagate-ljem. Tudi drugo dejstvo, da zadržuje poslanec Pulibić v budgetnem odseku razprave z govorniško obstruk-cijo in da je včeraj dr. Sesardič imel najboljšo voljo obstruirati pri poročilih Iegitifnačnega odseka . . . Sicer pa je treba pripomniti, da da se je dr. Laginja lotil svoje naloge — slikati zbornici hrvaške razmere ter dokazati neustavnost in protizakonitost Cuva.ievega režima — z njemu lastno temeljitostjo in ostrostjo. Laginjev govor je prišel slučajno tudi časovno v pravem trenutku. Glasil se je kot nekak odgovor na današnje izjave ogrskega ministrskega predsednika v budimpeštanskem parlamentu. Lukacs je precej ostro zavračal svoječasno izjavo grofa Stiirgkha, ne le ostro, temveč tudi nekam ironično in pomilovalno. Glasilo se je, kakor da bi se ogrski ministrski predsednik nahajal prilično v oni situaciji, kakor grof Stiirgkh, ko je govoril svoje možate besede. Faktično se avstrijske politične razmere prav slabo razvijajo. Razpoloženje v parlamentu postaja vedno neveselejše in v parlamentarnih krogih se z vso gotovostjo trdi, da se zbornica v tem zasedanju ne loti niti ene večje naloge svojega programa. Predvsem, da ni upati, da bi se izvedla brambna reforma. Vlada se bo morala tudi letos zadovoljiti z navadnim rekrutnim kontingentom. Ta in pa proračunski provizorij ter končno uradniška pragmatika tvorijo vse, kar more zbornica rešiti do poletja. Začetkom julija prično baje velike počitnice in vse, kar je danes politično velikega in važnega, bo zopet odloženo na jesen. Danes se je odigralo tudi drugo dejanje igre, ki se je včeraj pričela z blatom in beznico. Bilo je prav veselo. Enajst poslancev s 16 slučaji naj pride pred grajalne odseke. Posamezni oddelki, ki volijo člane gra-jalnega odseka, so bili mnenja, da zadostuje eden, drugi so jih hoteli 12. Po besedilu poslovnika je drugo naziranje nesporno pravilno, zadeva spada povrh edinole v avtonomno kompetenco zborničnih oddelkov in ne plenuma. Navzlic temu so hoteli danes Nemci potom zborničnega sklepa »zenostaviti« postopanje ter priznati kompetenco enega že konstruiranega grajalnega odseka za vse slučaje. Razvila se je brezkončna poslovniška debata, ki pa je imela le rezultat, da je zadržala zborničnega predsednika, ki si ni upal reči ne »da«, ne »ne« — ter končno — sejo suspendiral, da pokliče svetega duha v obliki konference senijorov. Po dolgih posvetovanjih je obveljal socijalno - demokraski nazor in predsednik je molče prezrl stavljene nemško - nacijonalne predloge. Med oddelki pa se je po seji perfekci-joniral kompromis, ter so ti avtonomno sklenili, se zadovoljiti z enim grajalnim odsekom. »Spravna pogajanja«, ki so se tekom dne vršila, niso imela dosedaj nikakega rezultata, tako da je mogoče, da bo odsek v petkovi seji vendarle izrekel nad včerajšnjimi »zločinci« obsodbo. Jutri ni plenarne seje, ter bodo ves dan zborovali odseki. V naslednjem podajemo sejno poročilo: Zbornica se je najprej bavila z vladno predlogo o premembi delokroga nekaterih ministrstev. Govorili so različni poslanci in tudi ministrski predsednik. V to razpravo je posegel tudi LISTEK. Lepi stričefc. (Bel - Ami.) Francoski spisal G u v de M a u -passant — Prevel Oton Zupančič. Prvi del. (Dalje.) Durovu je tolklo srce, in potisnil je svoje koleno malo naprej. Rahel pritisk mu je odgovoril. In tedaj je spoznal, da se njiju ljubezen obnavlja. Kaj sta se razgovarjala potem? Ne dosti; a ustnice so jima poslrhte-vale vsakikrat, kadar sta se spogledala. Mladi mož je hotel biti vendar ljubezniv s hčerko svojega ravnatelja, in jo je kedaj pa kedaj ogovoril. Odgovarjala mu je, kakor bi bila delala njena mati: nikoli ni bila v stiski za odgovor. Vikontesa de Percemur, gospe Walterjevi na desni, se je košatila kakor princesa; in Durov, ki jo je z velikim veseljem gledal, je prašal čisto natiho gospo de Marelle: »Ali poznate drugo, tisto, ki se podpisuje »Rožnati domino?« »O seveda: baronico de Livar!« »Ali je tudi take baze?« »Nak. Ampak tudi smešna. Velika trlica, šestdesetletna, s kupljenimi kitami, zobje — angleški čekani, dovtip iz restauracijske dobe, toaleta iz istega časa.« »Kje so iztaknili ta literarna čuda?« »Meščanski parveniji pobirajo vedno plemiške ostanke.« »Drugega vzroka ni bilo?« »Nobenega drugega.« Potem se je vnel političen razgovor med ravnateljem, poslancema, Norbertom de Varenne in Ja-quesom Rivalom; trajal je do deserta. Ko so se vrnili v salon, se je Duroy zopet približal gospe de Marelle; globoko ji je pogledal v oči: »Ali hočete, da vas nocoj spremim? »Ne.« »Zakaj?« »Zato ker gre vsakikrat, kadar tukaj diniram, gospod Laroche-Mathieu, ki je moj sosed, z menoj do veznih vrat.« »Kedaj bi vas lahko videl?« »Pridite jutri, bova skupaj zaj-trkovala.« Ločila sta se brez vsake druge besede. Durov ni ostal dolgo, ker se mu je zdela zabava dolgočasna. Na stopnicah je došel Norberta de Varenne, ki se je bil tudi pravkar poslovil. Stari pesnik ga je prijel pod pazduho. Sedaj se mu ni bilo več bati njegovega tekmovanja pri listu, ker sta delovala na bistveno različnih poljih, in kazal je mlademu možu nasproti nekako očetovsko naklonjenost. »Saj me nekaj časa pospremite, kaj ne?« Durov je odgovoril: »Z veseljem, mojster dragi.« ■ In zlagoma sta krenila po bul-varju Malesherbes. Pariz je bil tisto noč skoraj zapuščen; bila je mrzla noč, ena tistih noči, ki bi dejal, da so širnejše od drugih, ko so zvezde bolj visoko, ko je zrak, kakor bi prinašal s svojimi ledenimi dihi nekaj, kar je prišlo še izza zvezd. Moža nista prve trenotke ničesar govorila. Potem je Durov spregovoril, da bi sploh kaj rekel: »Ta gospod Laroche-Mathieu je videti zelo razumen in učen človek.« Stari poet je zamomljal: »Se vam zdi?« Madi mož je ostrmel, in po kratkem premolku: »Meni že; sploh pa ga štejejo med najzmožnejše može v zbornici.« »2e mogoče. Med slepci kraljuje škileč. Vsi ti-le ljudje, poglejte, so poprečne glave, ker so se zarili s svojim duhom med dvoje zidov — med denar in politiko. — To so su-hoparniki, s katerimi je nemogoče govoriti o čemerkoli, o čemerkoli, kar ljubimo mi. Um jim je zakopan, ali rajši zablačen, kakor Sena v Asnieresu. O, kako težko je najti človeka s dr. Laginja, ki je poudarjal, da je treba z imenovanjem kraljevskega komisarja Hrvaški storjeno krivico pri vsaki priliki spraviti na razgovor. Zastopniki Slovencev, Srbov in Hrvatov ne bodo nikoli sledili tistim, ki trde, da so javno življenje na Hrvaškem zadevajoča vprašanja strogo ogrska stvar. Rečeni zastopniki se čutijo solidarne s prebivalstvom Hrvaške in čutijo sistiranje ustave kot krivico. Zahvala bodi izrečena govornikom v avstrijski delegaciji, ki so se tako toplo zavzeli za hrvaško stvar in med katerimi so bili tudi zastopniki takih narodov, ki sicer v različnih vprašanjih ne soglašajo s Hrvati. Hrvaško vprašanje, jugoslovanski problem, to ni ne narodno, ne teritorijalno vprašanje, marveč vitalno vprašanje za celo monarhijo. Popolnoma pravilno je rekel neki govornik v delegaciji, da bo habsburška monarhija morala vprašanje rešiti ali pa vsled njega propasti. Zvestobo Hrvatov v letu 1848. je cesar opetovano priznal. Če je ta zvestoba začela pešati, niso tega krivi Hrvatje. Grof Khuen se je v trenotku, ko se je začel majati njegov stol, maščeval na enem celem narodu, ker se ni mogel maščevati eni posamezni osebi. Kot vzrok ustanovitvi komisari-jata je povedano v oficijoznem komunikeju komisarja, da se je tako-imenovana koalicija, ki stoji na stališču ogrsko - hrvaške nagodbe iz 1. 1868., združila na skupno postopanje s stranko prava, ki te nagodbe ne priznava. Prizadevanje hrvaškega naroda po gospodarski in financijal-ni neodvisnosti v okviru monarhije in v okviru skupnosti dežela ogrske krone,,se predstavlja v tem komunikeju kot napad na temelje monarhije. Iz tega izhaja, da stremi ogrska vlada po gospodarskem in financijalnem podjarmljenju Hrvaške. Jugovzhodno prebivalstvo monarhije je vsak trenotek pripravljeno, lotiti se z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago in z vsemi žrtvami, ki jih more storiti, rešitve vitalnega vprašanja. V tem oziru ni nobenega razločka med Slovenci, Hrvati in Srbi; vsi hočejo, da se to vprašanje čim prej reši. Dr. Laginja bo svoj govor v prihodnji seji nadaljeval. Zbornica se je potem bavila z reformo hišno - najemninskega davka in je potratila mnogo časa z razpravljanjem o grajalnih odsekih. Ljubljanski občinski svet. Ljubljana, 8. majnika. V nadaljevanju včerajšnje seje otvori župan ob 6. sejo občinskega sveta ter naznani, da je dobil od rodbine Gorupove izročenih 2000 kron za mestne uboge, za kar je izrekel rodbini zahvalo. Nato poroča nadalje občinski svetnik Stembov o poročilih stavbnega odseka. Poroča o samostojnem predlogu občinskih svetnikov R 6 t h 1 a in Smoleta glede delne regulacije Kolezijske ulice. Predlog se sprejme v smislu predlagateljev in odseka. Občinska svetnika Rothl in Smole sta vložila samostojni predlog glede Karunove ulice. Zato je treba nakupiti 336 nr. Treba je stopiti s posestniki v dogovor ter če se doseže primerna cena, izvede ta regulacija. Isti poročevalec poroča o samostojnem predlogu Rothla in Smoleta glede naprave brvi čez Gradaščico pri Zeljarska ulici. Ta brv bi bila 14 metrov dolga, ter bi stal most 1600 kron. Zato se naj napravi provizo-rično brv, ki bi stala samo 500 kron. Občinski svetnik S m o 1 e je stavil samostojni predlog glede pralnilj stopnic ob GradaŠčici. Predvsem naj se napravijo pralne stopnice na koncu Kopališke ulice. Napravijo naj se pa še tudi druge stopnice. Občinski svetnik Novak se tudi zavzema za več pralnih stopnic. Porabi pa to priliko, da zahteva izpeljavo več jarkov v razne potoke in reke, tako jarek iz Male Čolnarske ulice v Mali graben, iz Velike čolnarske ulice v Ljubljanico itd. Zupan obljubi, da bo dal tudi predlog obč. svetnika Novaka preiskati. Nato je bil sprejet odsekov predlog. Občinski svetnik Smole je vložil predlog glede trebljenja jarkov v Trnovskem predmestju. Poročevalec pravi, da je to bolj interna zadeva za regulacije Ljubljanice, ter priporoča, da naj se z ozirom na to izdela načrt, kam naj se razne vode odtekajo. Zopet se oglasi svetnik Novak, ter je zopet zadovoljen z odseko-vim predlogom. Zeli samo. da naj pride obenem tudi trebljcnje levega jarka na Zeleni poti v pretres. širokimi mislimi, ob katerih čutite oni veliki dih daljav, ki ga sopete kraj morja. Nekaj takih sem poznal, pomrli so.« Norbert de Varenne je govoril z jasnim, vendar nekoliko podmolklim glasom, ki bi bil vse bolj zvenel v nočni tišini, da se mu je dal čisto razprostreti. Bil je videti vznemirjen in otožen, kakorsni smo, kadar nam pade v srce ona turoba, od katere nam duša trepeče, kakor zemlja pod zmrzlino. Povzel je: »Kaj je naposled malo več ali malo manj duha, ko bo pa vendarle vsega konec!« Utihnil je. Durov, ki mu je bilo tisti večer dobro pri srcu, je nasmehoma dejal: »Danes imate črne oči, dragi mojster.« Pesnik je odgovoril: »Vedno jih imam, otrok moj, in še par let, pa jih boste imeli tudi vi. Življenje je oot na goro. Dokler hodimo navkreber, gledamo vrhunec in srečni smo; ko pa dospeš na vrh, zapaziš nenadoma podolico in konec — smrt. Navkreber gre počasi, navzdol gre jedrno. V vaših letih je človek radosten. Nadeja se toliko reči, ki jih sicer nikdar ne doseže. V mojih ne pričakuje človek ničesar več... samo smrti.« Durov se je zasmejal: »Presneto, saj me kar zona po hrbtu zgrinja.« Norbert de Varenne je povzel: »Ne, vi me nocoj ne razumete, toda spomnili se boste pozneje, kar vam pravim to uro I Dan pride, vidite, in marsikomu pride zgodaj tisti dan, ko nam ni do smeha, kakor pravimo, zakaj za vsem, kar gledaš, zapaziš smrt. O, vi niti ne razumete te besede, smrt, vi ne. V vaših letih ne pomeni to ničesar. V mojih je to nekaj strašnega. Da, kar naenkrat pa jo razumeš, sam ne veš kako in zakaj, in potem spremini vse v življenju svoje lice. Jaz jo čutim že petnajst let, kako me zdeluje, kakor da nosim v sebi žival, ki me gloje. Čutim jo po malem, mesec za mesecem; grudi me kakor hišo, ki se ruši. Preobrazila me je tako, da se več ne spoznam. Ničesar mene prejšnjega ni več v meni, tistega iskrenega, svežega, krepkega fanta, kakršen sem bil s tridesetimi leti. Videl sem, kako mi beli črne lase, in s kakšno premišljeno in zlobno počasnostjo! Vzela mi je napeto kožo, mišice, zobe, vse moje nekdanje telo, m pustila mi je zgolj to obupano dušo, ki mi jo tudi skoro ugrabi. Da, zmrvila me je, ciganka, polagoma in strahovito je izvršila, minuto za minuto, počasno razdejanje mojega bitja. In sedaj čutim svoje umiranje v vsem, kar delam. S slehernim korakom se ji bližam, vsak moj pregib, vsak dih pospešuje nje zlohotno početje. Dihaš, spiš, piješ ješ, delaš, sanjaš — in v vsem svojem dejanju in nehanju umiraš. In sploh življenje — je umiranje?« (Dalje prieotajfte.) Poročevalec poroča nato o samostojnem predlogu občinskega svetnika Smoleta glede regulacije Jeranove ulice. Regulacije še ni mogoče izpeljati, ker je zlasti pri mitnici velik ovinek in bi bilo tudi treba razširiti ulico, zaradi česar, je treba stopiti z ondotnimi posestniki najprej v pogajanja. Svetnik Novak se zopet pridruži odsekovemu predlogu in želi, da se regulacija izvrši, kakor hitro mogoče, kar je vendar samo ob sebi umevno. Poročevalec občinski svetnik S t e m b o v poroča na to o predlogu glede dohodov k regulirani Ljubljanici in k Grubarjevemu kanalu. Nadalje o prošnji za napravo pralnic in dohodov k Grubarjevem kanalu in istotako stopnic k Grubarjevem kanalu ob stiku StreliŠke ulice in Gruberjeve ceste. Ta stvar se je že v zadnji seji temeljito razjasnila, zaradi česar ne preostaja odseku drugega, kakor da spominja na to svoječasno razpravo ter predlaga, da se naroči županu, da izroči to zadevo komisiji za osuševanje barja. Napaka je bila napravljena že tedaj, ko so delali načrt za Gruberjev prekop, in če ne bo mogoče od-pomoči tej zahtevi drugače, bo treba napraviti lesene stopnice do vode. Občinski svetnik Stefe se zavzema istotako za napravo stopnic, ter pravi, da se je že pokazalo, kako potrebne so te stopnice pri oni nesreči, ki se je zgodila v Grubarjevem kanalu. Ze novembra meseca lanskega leta je bila vložena tozadevna prošnja na magistrat (takrat je bil še Laschan). Pride zopet nazaj na stopnice v strugi Gradaščice, ki so bile kratko prej v pretresu. Pravi nadalje, če ni stopnic do vode. da se človek ne čuti tako varnega. Če Kdo pade po oni strmini v Gradaščico se napol ubije, napol utone. Taka nesreča se je že zgodila. Zato naj se napravi vsaj ograja, da ne bo mogoče pasti pasantom v vodo. Na to se bavi občinski svetnik Štefe s straniščem ob Grubarjevem kanalu, in s cesto, ki jo ravno sedaj zidajo. Pravi, da bo šel Čez to cesto največji tovorni promet in da je cesta preozka, ter da bi se danes dobil svet še poceni. Občinski svetnik Pa-hovec se bavi tudi s tem vprašanjem, zlasti z odkupom Orlove šupe. Odgovarja na to občinski svet-rrik L i k o z a r , ter opozarja na to, da je glede stopnic v Grubarjevem kanalu storilo že Šentjakobsko napredno politično društvo toliko korakov, da o tej zadevi ni mogoče več bolj jasno izpregovoriti. — Se ko je bil komisar na magistratu so bile vložene za pralnice in stopnice tozadevne prošnje, ki jih je komisar oddal deželni vladi. Društvo je dobilo že meseca oktobra obvestilo, da komisija ne more ničesar storiti, ker te naprave niso v proračunu. Najbrže bo prišlo do tega, da bo moral mestni magistrat napraviti vse ono, kar se je zamudilo takrat, ko je bil čas. Treba je konstatirati, da ni mestna občina kriva, če se zgodi kaka nesreča, ker v kritičnem času občinski zastopniki niso bili v tej zbornici. Na to govori občinski svetnik Lozar o napravi nove ceste ob Grubarjevem kanalu. Pravi, da je govoril z mestnim inženirjem Prelov-škom, ki je potrdil, da se je treba vedno boriti z denarnimi težkočami, vsled Česar je bilo umestno, da se je mestna občina odloČila za ta projekt. Odklanja pa za svojo osebo od- govornost za napravo te ceste. Občinskemu svetniku Kosu se zdi potrebno, da se spominja prejšnjega občinskega sveta, ter koncem svojega kratkega govora priporoča, da naj se napravijo tudi v regulirani Ljubljanici pralnice in stopnice. Občinski svetnik L i k o z a r pojasni, da bo tedaj, ko pride do končne ureditve tega vprašanja prišlo tudi na vrsto vprašanje pralnic in stopnic v Grubarjevem kanalu. Priznava, da bi bil odkup Orlove šupe umesten, kompetentna pa je v tem vprašanju komisija za osuševanje barja. Zupan opozori govornike, da je v razpravi zadeva stopnic in pralnic v Gruberjevem kanalu. Kljub temu ni zabranil debate o drugih v zvezi stoječih zadevah. Občinski svetnik Kos je napadal prejšnji občinski svet, kar je zelo neokusno. Merodajna je bila vedno deželna komisija, ki se bavi s tem vprašanjem in ki ima svoje tehnike. Ravno ti tehniki pa so mnenja, da so stopnice v kvar. zaradi tega. ker se porodi skušnjava, ki privede več ljudi v nesrečo. Kar se tiče pranja, Je komisija mnenja, da to ni več dopusti.o, kakor hitro je izvedena regulacija. Če bosta izgotovljeni obe zatvorni^i in če bosta obe zaprti po 3 tedne, bo voda stala ves ta čas. Pranja tedaj že iz sanitarnih ozirov ni priporočati. Seveda bo treba potem preskrbeti za nekaki surogat. Pripozna-ti pa je treba, da se zgodi največ nesreč med pericami. Zato čisto lahko prepustimo to vprašanje onim faktorjem, ki so pravzaprav edino me-rodajni. Tudi drevored bo treba napraviti, toda sedaj, ko vozijo tam še kamenje, seveda o tem še ne more biti govora. Treba je počakati, da bodo dela izvršena, potem bo dobil tudi olepševalni odsek svoje delo. Kar se pa tiče Grubarjeve ceste sem občinskemu svetu predložil načrte. Takrat se nobeden tudi iz častite manjšine ni oglasil k besedi, da fe preozka. Stara cesta je bila široka 5*6 m, sedaj bo cesta široka 7 m in tudi Halkov načrt ne vsebuje drugačnega projekta kakor 7metersko cesto. Poleg tega pa moram še omeniti, da se cesta kljub temu še lahko razširi in sicer s tem, da se napravijo hodniki. Če pa razširimo cesto danes na 10 m, stane to kakih 30—40 tisoč kron. Glede razširjave ceste pri Orlovi šupi moram pripomniti, da je treba počakati ugodnega časa, ker sedaj ni mogoče kupiti tega sveta, ker je tam 5 ali 6 lastnikov, od katerih so nekateri solastniki, kolikor vem menda v Egiptu. Nato je bil sprejet odsekov predlog. Poročila policijskega odseka. Za policijski odsek je poročal nato občinski svetnik dr. Pipenba-cher o poročilu gasilnega in reševalnega društva o delovanju v prvem četrtletju leta 1912. Poročilo se vzame z odobravanjem na znanja. Obč. svetnik dr. Zajec se pridružuje temu predlogu ter opozarja, da je rešilni voz za to tu, da odvaža težko bolne z doma v bolnišnico. Pravi nadalje, da je slišal za slučaj, da je zahteval magistrat za prevoz bolnika z Viča v bolnišnico 20 K. Dr. Zajec se nato takoj popravi, da nikakor ne misli, da bi bila za to postopanje, kaka posamezna oseba odgovorna, marveč da je bil to vse sistem na magistratu. Zato zahteva, da bi dobili v gotovih uradih navodila, »da ne Izdajajo na svojo pest naredeb«. Stefe; Zupan naj poseže med magistratne urade, da preneha Cu-vaizera. (Ogorčenje.) Dr. Zajec nadaljuje, da v zadnjem času ni bilo opažati v Ljub« ljani takega postopanja. (Priznanje, ki bi si ga bil lahko prihranil.) K besedi se je oglasil občinski svetnik g. U. pl. Trnkoczy, ki je razmotri val stališče delavcev pri bolniških blagajnah. Zupan razjasni, da je rešilni voz mestna last in pred vsem namenjen za občinski okoliš. V mestu izvršuje rešilna postaja svoje posle brezplačno, kakor je to vsakemu znano, če pa vporablja kaka druga občina rešilni voz, se računa. Tako je prišel pod njegovim županovanjem rešilni voz tudi v Kranj in se je računalo za to 18 K* Nikakor pa ne gre, da bi tuje občine zahtevale ljubljanski rešilni voz brezplačno. Kljub temu izjavlja župan, da mestni magistrat, dokler Je on župan, ni zahteval nikdar večje odškodnine, kakor Je bilo neobhodno potrebno. Župan se spominja nato slučaja, ko je bil rešilni voz poklican na Jezico. Zahtevalo se je samo 4 krone, kar gotovo ni pretirana cena. Priznavam, da sem bil mnenja, da dobi te zneske reševalno društvo, ne pa občina. Dat pa se bom o tem popolnoma informirati. Dr. Zajec priznava, da to ni res, kar je prej govoril, namreč da je dobil 20 K za prepeljanje bolnika z Viča v bolnišnico — tobačno tovarno. — Kljub temu bi bilo umestno, da rešilni voz prihaja tudi v okoliške občine. Podžupan dr. Triller: »Če je prost!« Dr. Zajec: Gre mi tu zato, da so bili računi previsoki. Zupan: Čuden je vaš nastop g. dr. Zajec, da hočete izrabljati rešilni voz, da bi natrosili svojim ljudem peska v oči. Podžupan dr. Triller: Dobro bi bilo, če bi ravnali tako vsi svetniki. Zupan: Občina tudi od tega ne bi imela nobenega dobička. Poročevalec občinski svetnik dr. Pipenbacher poroča nato o prizivu gospoda Jaklja glede predpisa pasjega davka. Priziv se zavrne. Samostojni predlog občinskih svetnikov Rothla in Smoleta glede dobave ledu na Kernu se odloži, kot posnejša točka. Pasji brod. Občinska svetnikaRothl in Smole sta vložila samostojen predlog glede prepovedi glede kopanja na Pasjem brodu. Občinski svetnik Smole je ute meljil ta predlog iz higijeničnega in nravnostnega stališča. Umazana voda teče skozi mestno kopališče Ko-lezijo in v nravnostnem oziru je ta prostor danes za prosto kopelj popolnoma neprikladen, ker je drevje in grmičevje na bregu Gradaščice posekano, ter vidijo prebivalci sosednih hiš do tega kopališča.Treba je tedaj stopiti z vojaško oblastjo v dogovor, da se napravi drugo kopališče s čimer je spojeno tudi to, da se preloži prosto kopališče na drug kraj. K temu predlogu je govoril tudi občinski svetnik Novak, ki nasvetu-je prostor ob Malem grabnu. Občinski svetnik Kristan se zavzema za to, da se nudi pomoč onim slojem, ki so po takem ukrepu glede Pasjega broda najbolj prizadeti, ter zahteva, da se pripravi primeren »Dobro je tako! Mislil sem na to! Rienzi naj me spremi v vojno ...« »Sin moj — ta puntar, ta krivo-verec___« »Postane vsled odveze vaše svetosti miren podani': in pravoveren katoličan,« je rekel Albornoz. »Ljudje so v naših očeh dobri ali slabi, kakor se dajo pač porabljati za naše namene. Kaj je vredna krepost, če nam nič ne koristi; kaj je na zločinu, če je le nam v korist. Cerkvena armada pojde v vojsko proti tiranom in obeta vsem papeškim mestom, da dobe zopet svoje ljudske ustave. Ali ne uvidi vaša svetost, da bi osvobojenje Rienzija, tega ljudskega ljubljenca, povsod pozdravili kot dokaz vaše odkritosrčnosti? Ali ne uvidi vaša svetost, da rabimo velikega demagoga Rienzija, da zatem-nimo ž njim malega demagoga Ba-roncellija? Rimljane moramo zopet pridobiti. Če bodo slišali, da je Rienzi v našem taboru, bo vse polno ljudi zapustilo tirana in prihitelo k nam in — verujte mi — o Baroncelliju ne bomo ničesar več slišali.« »Vi ste vedno ostroumni,« je rekel papež zamišljen. »Res, tega človeka bi mogli rabiti — a previdni moramo biti. Bojim se njegovega uma —« »Zato ga Je treba z nami sprijazniti; če ga osvobodimo, mora postati naš. Moje izkušnje me uče: če kakega demagoga ne moreš zadaviti s postavo, zaduši ga s častmi. Ljudski tribun ne sme več ostati. prostor drugod, kjer bi se ravno ti sloji v poletnem času lahko kopali. Poročevalec dr. Pipenbacher soglaša z nasvetom občinskega svetnika Kristana, ter predlaga, da naj se obenem z vprašanjem glede Kopanja vojaštva uredi tudi ta zadeva. Sprejeto. Policijska stražnica na Dolenjski cesti po predlogu obč. svet. Stefeta se ne ustanovi in sicer, zaradi tega« ker ni gotovo, da obdrži mestna občina policijo v svojih rokah. Zaradi tega ne gre, da bi si mesto nalagalo še večje izdatke ter investiralo za stražnico in druge potrebščine mnogo denarja. Občinski svetnik Stefe je mnenja, da so stroški za državno policijo še premajhni, zato je tudi treba, da se napravi stražnica tudi na Dolenjski cesti. Sicer je prepričan, da bo c. kr. policija bolj uspešno skrbela za mir in red, kakor mestna policija, zlasti zato ker je danes treba imenovati tri policijske uradnike. Župan si prepoveduje take napade na mestno policijo, glede imenovanj pa naznani, da se izvrši imenovanje teh uradnikov v tajni seji. Oglasi se kot govornik občinski svetnik Likozar. Dolenjska cesta je ena najbolj mirnih v Ljubljani, če je kak pijanec koga napadel, to Še ni dokaz, da bi bila »Dolenjska cesta« nevarna. Devet let že stanujem v tem okraju in še nikdar do slej Še nisem doživel slučaja, da bi me bil kdo napadel. Je sicer neki slaboumni človek, ki je nekega dne popoldne napadel pasanta, za njega pač ni cela občina odgovorna. Nikakor pa ni opravičeno, da se proglaša celi okraj zaradi tega kot zločinski, ter da proglašajo, da žive v njem sami roparji. Če bi bilo povsod drugod tako mirno, kakor na Dolenjski cesti, bi sploh policije treba ne bilo. Štefe: Jaz te stražnice nisem sklenil. (Krohot pri večini!) Stefe: Kar sem govoril, sem govoril samo na željo nekaterih ondot-nih prebivalcev. Prepričan sem sicer, da župan ne napada. Dr. Triller: Čudno, da je o tem prepričan. — Zaradi par ljudi, ki niso popolnoma tihi po noči vendar ne boste vendar zahtevali stražnice. Štefe: Mi smo za red! Župan: Mi tudi nismo za pretep. Konstatiram pa, da je v neposredni bližini stražnica in če bi se bile res zgodile tako velike stvari na Dolenjski cesti, bi moral vedeti za to. Do sedaj nisem dobil takega poročila. Likozar: Štefe hoče samo diskreditirati Dolenjsko cesto, ker se je zgodil na Rudniku napad. To je jasno tudi, ker sobotni »Slovenec« govori o škandalih, ki se gode po tej cesti. Poročevalec dr. Pipenbacher: Nevredno se mi zdi odgovarjati na neposebno okusne napade Štefete. Župan: Pokličem vas k redu, ker ne trpim, da bi se žaiil kak občinski svetnik. Ne odgovarjam na žalitve, ki jih je izrekel obč. svetnik Stefe, pač pa reagiram na napade na kumunalno policijo. Priznati ]e treba, da naša mestna policija ni nič slabša, kakor bi bila državna policija. Treba se nam je ozreti samo na Dunaj in Trst. Klici: če se bo izvršilo? Štefe: Skrajni Čas, da se izvrši. Župan zvoni. Dr. Zajec: Saj mi nimamo besede! Župan: Vi vedno motite. Dajte mu patricijski naslov senatorja, potem bo le papežev pooblaščenec« »Premislil bom to, sin moj... tvoji nasveti mi ugajajo, a bojim se jih. A Rienzijeva stvar se naj vsaj preišče___a Če bo spoznan za krivo veren ...« »Ga proglasite za svetnika — to je moje skromno mnenje.« Papež je za trenotek naguban-čil čelo, a ta napor je bil zanj pretežak in zasmejal se je na glas. »Idi, moj sin,« je rekel in prijazno pogladil kardinalovo rumeno lice. »Idi — kaj bi rekel svet, če bi te slišal?« »Da imam Giles Albornoz dosti vere, za spoznanje, da je država cerkev, a ne preveč, da bi pozabil, da je cerkev — država.« S temi besedami je bil pogovor končan. Papež je še tisti večer ukazal, da je Rienziju dovoliti zahtevano preiskavo. — ■ IV. Gospa in paž. Tri ure je še manjkalo do polnoči, ko se je Albornoz zopet začutil kot ljubimec in je gospe Cesarini poslal naslednje pisemce: »Vaša povelja so izpolnjena. Rienzi bo zaslišan o svoji veri. Dobro bi bilo, če bi se ga na to pripravilo. Morda soglaša z vašimi nameni, o katerih sem tako nepopolno poučen, da vas jetnik spozna za to, kar ste v resnici — za tisto, ki mu je iz-poslovala to milost Lejte, kako Dr. Zajec ugovarja, zadnji čas je pravi, da je rekel Stefe, da pride državna policija v boljše roke. Župan: Naravnost otročje je, kako se obnašate! Mogoče je znano nekaterim občinskim svetnikom, da je izdelal? Lautar spomenico, da naj se razširi mestna policija. Sedaj ni mogoče ukreniti ničesar, ker policija lahko pride v državno oskrbo, ter bi stražniki, ki bi jih na novo nastavilo mesto, obviseli mestni občini Dr. Zajec: Vi ne morete resnice slišati! Podžupan dr. Triller: To je že skrajno nedostojno, kako se vi vedete! 'Konec prtbodnjttjj Klerikalna blamaža — Guvajizem — klerikalno hinavstvo. Koncem snočne seje občinskega sveta sta vložila občinska svetnika dr. Zajec in Stefe nujni predlog, da naj občinski svet sklene izraziti Hrvatom simpatije v njih težkem boju proti nasilju madžarske oligarhije. Občinski svetnik dr. Zajec utemeljuje nujnost predloga, ter pravi, da je nujnost utemeljena že vsled dejstva, da ne bo mogoče občinskega sveta samo za to zadevo sklicati prej, kakor prihodnji mesec. Kar se dogaja na Hrvaškem je naravnost zločin. Poslali so na Hrvaško takozvano kraljevega komisarja Čuvaja, ter sespendirali ustavo! Odmevi teh razmer na Hrvaškem se bodo Čutili tudi v tostranski polovici. Najbolj prizadeti na tem smo mi Jugoslovani. Slovenci in Hrvati se čutimo kot en narod. Veže nas skupni jezik, v katerem tvorijo Slovenci in Hrvati samo dve narečji. Moč Jugoslovanov pa pomeni obenem tudi moč države. Ko so se v parlamentu strnili vsi narodi, da protestirajo proti nasilju na Hrvaškem in ker se je čutila celo avstrijska vlada prisiljeno, da protestira proti temu nasilju ter je prišla zadeva tudi v delegacijah na razgovor, je treba, da tudi ljubljanska mestna občina izraža svoje simpatije bratskemu hrvaškemu narodu. Zupan da nujnost predloga na glasovanje. Nujnost je bila z vsemi glasovi izvzemši Nemcev sprejeta. Podžupan dr. Triller. Nato se oglasi k besedi podžupan dr. Triller. Parlamentarična navada je, da se take izjave, ki naj tvorijo manifestacijo kake zbornice prinesejo pred zborovalce samo dogovorno i vsemi strankami. Obžalujem, da predlagatelja nista čutila potrebe stopiti v dogovor s strankami, ki so zastopane v občinskem svetu. Jasno je. da goji tudi narodno - napredna stranka do Hrvatov najmanj prav enake simpatije, kakor S. L. S. Kljub temu pa ostane postopanje občinskih svetnikov te stranke sumljivo. Ker pa sta vložila dva obč. svetnika, pripadnika S. L, S. nujni predlog v tej zadevi, mora tudi narodno - napredna delegacija označiti svoje stališče. Znano je, da je hotela dati narodno - napredna stranka duška svojemu ogorčenju skupno z jugoslovanskimi socijalnimi demokrati proti na-silstvu na Hrvaškem, na javnem shodu, ki pa je bil prepovedan. Narodno - napredni stranki je bilo tedaj brezpogojno zna plemenito srce zaupati drugemu srcu. Po izročitelju tega pisma vam pošiljam ukaz, vsled katerega dobi vaš sluga vstop v jetnikov zapor. Če je vaša volja, obvestite jetnika.kako se je obrnila njegova usoda. Ah, madama, naj bi bila sreča meni ravno tako naklonjena — vaša usta bodo izrekla mojo sodbo.« Končavši to pismo, je poklical Albornoz svojega zaupnega slugo, nekega španskega plemiča, ki ga pa njegovo plemstvo ni oviralo, da bi ne izpolnjeval kaj različnih kardinalovih naročil. »Alvarez,« je dejal kardinal, »to pismo naj nese kdo drugi gospe Cesarini, ker ti nisi znan v njeni hiši. Pojdi v državno Jetnišnico; to pismo na poveljnika ti odpre vrata. Pazi, kdo bo obiskal Rienzija. Izvedi nje-govo*ime, vprašaj ga, od kod da je. Bodi drzen, Alvarez. Poskusi dognati, zakaj se gospa Cesarini za jetnika tako zanima. Vse, kar se tiče nje, njenega rodu, njenega imetja, njenih razmer mi bo dobro došlo. Ali me razumeš? Dobro! Še nekaj: od mene nimaš nobenega naročila in nisi z menoj v nobeni zvezi. Reci, da si jetniški uradnik ali papežev uradnik, kakor hočeš. Daj mi molek, užgi svečo pred razpelom, deni ono ra-skavo srajco pod orožje. Izgleda naj, kakor da sem srajco skril. Reci Go-mezu, naj pusti dominikanskega pridigarja v sobo,« (Dalje prihodnjič.) Rienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Spisal JEdward Lytton - Bulwer. Sedmi deL (Dalje.) »Enostavno,« je ponosno vzkliknil kardinal in iz njegovih oči se je zaiskril plamen bojevitosti. »Nobenega trenotka ne smemo zamuditi. Tvoj sin mora iti takoj v vojno. Razvijmo bandero cerkve.« »Ali smo pa dovolj močni? Naše število je majhno in vnema se hitro ohladi. Pobožnosti Balduinov ne poznajo ljudje nič več.« »Znano je vaši svetosti,« je dejal kardinal, »da sta samo dve gesli v stanu navdušiti velike množice za vojno — svoboda in vera. Če vera ne zadostuje, je treba porabiti nevredne besede: Gor s cerkvenim banderom in dol s tirani. Obljubili bomo za vse enakoveljavne postave in svobodno vlado in z božjo pomočjo se bo vsled te obljube naša sila bolj množila, kakor pa Montrealova, v katero vabijo ljudi sklicem: »plača in plen.« »Giles Albornoz,« je dejal papež s poudarkom in prevzet kardinalo-vega duha »jaz vam popolnoma zaupam. Zdaj ste desna roka sv. cerkve — morda postanete njena glava. Le predobro čutim, da nisem vreden papeške časti. Moj naslednik mora popraviti, kar je zagrešila moja nepopolnost« Čisto nič ni pokazalo vprašujo-čim pogledom papeža, kak vtisk so napravile njegove besede na časti-lakomnega kardinala. Ta je globoko nagnil svojo ponosno glavo in je rekel: »Naj da nebo, da bi Inocencij VI. še dolgo živel, da bi cerkev pripeljal do slave. Gilesu Albornozu, ki je manj duhovnik in bolj vojak, je hrup vojaškega tabora in rezgetanje bojnega konja edino, kar ga je kdaj mikalo. Ali je vaša svetost svojemu služabniku vse povedala ...« »Ne,« ga je prekinil papež. »Dobil sem še drugo, ravno tako nesrečno novico. Ta Ivan di Vico — kuga naj ga vzame — ta izobčeni lopov, ki se še vedno imenuje rimskega prefekta, je nesrečno mesto tako napolnil s svojimi ljudmi, da bomo v kratkem še sedež apostola izgubili. Rim, kjer je dolgo vladala anarhija, se menda zdaj očitno punta. Pleme-nitaši, ti Belialovi sinovi, so zopet enkrat ponižani, to je res, a — kako? Neki Baroncelli, nov demagog, najdrznejši in najbolj krvoločni med vsemi, ki jim je kdaj zlodej pomagal, je od ljudstva dobil oblast in jo porablja, da ljudstvo kolje in se papežu roga. Ljudstvo ima dovolj hudodelstev tega človeka, ki ga niti talenti ne odlikujejo in kriči noč in dan po Rienziju, nekdanjem tribunu.« »Ha,« je vzkliknil kardinal, »torej so v Rimu pozabili na Rienzijeve 1 napake in so zanj navdušeni tako, j kakor po vsi drugi Italiji?« I »Žal, da je tako!« onemogočeno izraziti svoje simpatije hrvaškemu narodu. Zadeva pa je prišla tudi pred avstrijski parlament ter je ta svojo nalogo zelo častno rešil. Obžalujem pa, da hrvaški borite!]! v avstrijskem parlamentu pri enem delu poslancev niso našli one odločne podpore, katero je zaslužila njih sveta stvar. Tudi del slovenskega časopisja se je poslavil na to stališče. Celo velike stranke, ki niso slovanske so z občudovanjem zrle na boj, ki ga* bojujejo Hrvati za svoje pravice. Zato tudi predlagam dodatni predlog, ki se glasi: Obenem obžaluje občinski svet ljubljanski, da hrvaški poslanci v dunajskem državnem zboru v tem vitalnem boju pri enem delu slovenske državnozborske delegacije niso našli one odločne in brezpogojne podpore, katera edina bi bila odgovarjala iskrenim simpatijam in solidarnosti slovenskega naroda do bratskega hrvaškega naroda. Istotako obsoja občinski svet ljubljanski neiskreno in deloma naravnost neslovansko pisavo iz-vestnega dela slovenskega časopisja v tej zadevi. Oglasi se k besedi zastopnik nemške delegacije P a m m e r , ki izraža dvom, da bi bil občinski svet kompetenten sklepati take izjave, ter naznani, da se nemška delegacija pri tem predlogu glasovanja vzdržuje. Nato govori obč. svetnik zastopnik soc. dem. stranke Kristan. Konstatira, da ima občinski svet rav-notako, kakor vsaka druga javna korporacija pravico sklepati take izjave.Najbolj pa koristimo svojim bratom, če nastopamo solidarično. Prepričan sem, da način, kako so vložili predlagatelji svoj nujni predlog, ni bil lep. Morali bi pomisliti,, da so simpatije za zatirani hrvaški narod tudi na drugi strani najmanj enako močne, kakor pri stranki predlagateljev. V takih vprašanjih ne kaže delati politike kupčevalske konkurence. Gledati je na mogočnost izjave, ki edina zaleže, toda stranka, kateri pripadata predlagatelja ni vedno odkritosrčna in njene ljubezenske izjave ni sprejemati vedno tako, kakor so bile izgovorjene. Različni so nazori o lopovščini. Kar vidimo na Hrvaškem je zakono-]omstvo in vsako zakonolomstvo je lopovščina. Lopovščina je v vsakem slučaju teptanje zapečatenih obljub. Stojim na stališču, da morajo take obljube držati. Zato bom glasoval tudi jaz za predlog. Posebne razloge pa imamo mi Slovenci, da označimo svoje stališče napram Cuvajizmu. Kar se je sedaj zgodilo na Hrvaškem, je stvar, ki bi se v gotovem slučaju zgodila tudi pri nas. Poskusi so se delali. Zakonolomstvo. absolutizem, košček ali veliko, to je samo kvantitativno razmerje, kvantitativno pa je vse enako. Iz tega razloga moramo protestirati, proti vsakemu, tudi najmanjšemu zakonolomstvu na Hrvaškem. Te razmere onkraj Sotle niso šele od danes. Dolgo so se pripravljale. Začele so z onim zloglasnim procesom, ki je hotel vtisniti hrvaškemu narodu pečat veleizdajstva, onemu narodu, ki je toliko trpel za našo državo, in ki o kaki veleizdaji niti pojma ni imel. To ominozni proces je diskreditiral našo celo državo pred vso kulturno javnostjo. Takrat so hoteli umetno vstvariti temelj, na katerem so pozneje zidali naprej. Ve-leizdajniški proces je bil samo prva stopnja in kar se godi sedaj, je njegova posledica. 2e z veleizdajniškim procesom je bil zamišljen Cuvajizem in sedanje nasilstvo je samo kronanje tega dela. Takemu terorizmu nasproti ni mogoče nastopati s slabotnimi izjavami marveč samo s primerno silo. Hrvati naj spoznajo moč demokratične organizacije. Občinski svetnik Štete je mnenja, da je dodatni predlog podžupana dr. Tri II e rja bolj zasebna izjava. Predlog, ki sta ga vložila z dr. Zajcem je bil sestavljen tako, da bi se za njega združile vse stranke. Občinski svetnik Štefe pravi nadalje, da se ni spuščal v kritiko postopanja raznih hrvaških strank. Podžupan dr. Triller. V tem slovesnem momentu, kakor ga zahteva taka velevažna izjava, bi ne bilo prišlo do nesoglasja, če bi predlagatelja ne bila na tako nelojalen način spravila svoj predlog pred občinski svet. Brezdvomno je dejstvo, da je storila delegacija S. L. S. ta korak samo zato, da bi v gotovi javnosti nelojalno izkoriščala to svoje postopanje. Dr. Zajec: Tega nam ne morete zameriti. Vrši se nato glasovanje. Sprejet je bil predlog dr. Zajca in Štefeta z vsemi glasovi, razen glasov Nemcev. Podžupan dr. Trillerjev dodatni predlog je bil spreiet z glasovi narodno - naprednih občinskih svetnikov. Razveljavljena zaplemba. Dne 5. pr. m. državno pravdni-štvo zaplenilo naš list radi uvodnika »Absolutizem na Hrvaškem«, v katerem smo kritikovali imenovanje bana Čuvaja za kraljevskega komisarja. Državni pravdnik je članek zasegel, češ, da vsebuje hudodelstvo razžaljenja veličanstva. Proti tej konfifskaciji je vložil odgovorni urednik ugovor. Na ta ugovor se je vršila dne 23. aprila obravnava pred tukajšnjim deželnim kot tiskovnim sodiščem. Senatu je predsedoval nadsvetnik Veder-n j a k , votanta sta bila svetnika Potrato in Ravnikar, zapisnikar pa avskultant dr. Kavčič. Državno pravdništvo je zastopal sam državni pravdnik pl. L u s c h a n. Takoj začetkoma obravnave je državni pravdnik predlagal, naj se z ozirom na to, da se bo razpravljalo o — hudodelstvu razžaljenja veličanstva. Javnost izključi. Senat je temu predlogu ugodil. Nato so se prečitali na zaplembo se nanašajoči spisi, na kar je dobil besedo drž. pravdnik L u s c n a n, da utemelji zaplembo. Uvodoma svojih razmotrivanj je izjavil, da lojalno priznava, da pisec zaplenjenega članka čisto gotovo ni imel namena s svojo kritiko žaliti vladarjeve osebe, marveč je hotel zadeti samo ogrskega ministrskega predsednika Khuena. Toda vkljiib temu vsebuje članek zločin po § 63. k. z. i Dejansko je imenoval bana Čuvaja za kraljevskega komisarja vladar sam. Res je sicer, da je to storil samo na predlog ministrskega predsednika Khuena, toda to na stvari ne spreminja ničesar. Avstrija je ustavna država in v ustavnih državah je ena izmed temeljnih zakonov določba, da nosijo za vladarske čine popolno odgovornost ministri. Toda ta odgovornost ni absolutna, marveč se nanaša samo na parlament in druge zakonodajalne zastope. Če se torej kritizira kakšen vladarjev ukrep, če tudi nosi le-ta ministrovo kontrasignacijo, se kritizira vladarja samega, kar pa je nedopustno, ne pa dotičnega ministra. Sicer pa se da na podlagi »Slov. Naroda« samega dokazati, da je v inkrimirani kritiki zadeta vzvišena oseba vladarjeva. V ponedeljek 22. t m. je namreč »Slov. Narod« priobčil to-le brzojavno vest z Dunaja: »Sonn- und Montagszeitung«, v katero vlada rada spravlja svoje vesti, pravi, da je Lukacs sicer osebno za odpravo izjemnega stanja na Hrvaškem, da pa vztraja cesar na svojem prvotnem sklepu.« S to vestjo se torej priznava, da izvira imenovanje kraljevskega komisarja na Hrvaškem osebni inicijativi vladarjevi. Če se potemtakem kritizira to imenovanje, se ta kritika nanaša na vladarjevo osebo samo in to tvori zločin razžaljenja veličanstva po S 63. k. z. Zaplemba je bila torej upravičena, zato naj sodišče ugovor proti ti zaplembi zavrne. Odgovorni urednik Pustoslem-šek je reagiral na izvajanja državnega pravdnika med drugim takole: G. drž. pravdnik je priznal, da je Avstrija ustavna država, priznal je tudi, da je ena izmed ustavnih točk določba, da so za vladarske čine odgovorni ministri. S tem je izrekel a, in logično bi bilo, da bi rekel tudi b, to je, da bi izjavil, da se kritike teh vladarskih činov v ustavnih državah nikoli ne morejo nanašati na vladarja samega, marveč samo na njegove odgovorne ministre. Drž. pravdnik je torej pravzaprav govoril v prilog ugovoru proti konfiskaciji in že njegova izvajanja bi morala sodišču zadostovati, da bi zaplembo razveljavilo. Sicer pa naj sodi človek z objektivnega ali subjektivnega stališča, vsakdo mora priznati, da ne vsebujeta inkrimirana stavka ničesar, kar bi se dalo subsumirati pod § 63. k. z. in kvalificirati kot zločin hudodelstva razžaljenja veličanstva. G. drž. pravdnik sam priznava, da živimo v ustavni državi, kjer nosijo popolno odgovornost za vse vladarjeve ukrepe ministri, ki morajo vsako vladaVjevo odločbo v znak svoje odgovornosti kontrasignirati. Zato je za uvedbo komisarijata odgovoren samo ogrski ministrski predsednik Khuen, ki je dotični kraljevski reskript tudi kontrasigniral. Če smo torej naglašali, da je »kraljevski komisar imenovan protipo-stavno«, je to očitanje letelo samo na odgovornega ministra in se vsled tega tudi ni moglo tikati vzvišene osebe vladarjeve. S tem je tudi stvari odvzet dejanski stan § 63. in že na podlagi tega bi lahko zahtevali, da se ugovoru ugodi. Istega mnenja kakor pisec zaplenjenega . članka »Absolutizem na Hrvaškem« so bili malodane vsi avstrijski listi. Dunajska »Die Zeit« Je označila imenovanje kraljevskega komisarja na Hrvaškem kot »Rechts-entzlenung« in »Unterdriickungspo-litik«, velekonservativna korespondenca »Die Information« je krstila z »zakonolomstvom«. »Arbeiter-Zei-tung« pa je pisala naravnost: ». . Die Agramer Lu m pere I ist aus zwei Griinden so himmelschreiend. Er-stens ist sie der nackte, unverhiillte Gesetzbruch. Die Einrichtung des koniglichen Kommissars ist der kroatisehen Verfassung ebenso fremd wle etwa der osterreichi-schen. Die Ernennung jenes Lumpen, der bisher Banus war, zum koniglichen Kommissar, der machen darf, \vas er will, ist durch keln Oesetz gedeckt, ist einfach die Verkundl-gung der Gesetzlosigkeit,« V tem smislu so pisali malodane vsi avstrijski listi, a niti eden izmed njih ni bil zaplenjen. Pri nas pa je bila — nota bene radi hudodelstva razžaljenja veličanstva — zaplenjena nedolžna konstatacija: »Kraljevski komisar je imenovan protipostavno. NI ga zakona, ki bi dovoljeval imenovati kraljevskega komisarja.« Zdi se torej, da so v Ljubljani v veljavi drugi zakoni, kakor na Dunaju, v Pragi, Gradcu in drugodi. Sicer pa bomo trditev, da ga ni zakona, ki bi dovoljeval imenovati kraljevskega komisarja, z zakonikom v roki tudi dokazali. Zakonski člen II. iz L 1867. o uzakonjenju kraljevske prisege, sankcijoniran za Hrvaško dne 10. decembra 1868. jamči Hrvaški v § 1. ustavo, ki se v § 5. s kraljevsko besedo zagotavlja ne samo Ogrski, marveč tudi Hrvaški. V kraljevski zaprisegi stoji: »Mi Franjo Josip L zaklinjemo se živim Bogom, da ćemo Ugarske i posestrimih joj krajevina prava, ustav, zakonitu neodvisnost nepo-vrijedjeno im sačuvati.« Temeljni zakon za Hrvaško je ogrsko-hrvaška nagodba iz L 1868. To je razvidno iz § 70. te nagodbe, ki določa izrecno: »Iza kako bude na* zočna nagodba postigla previšnju sankciju, imade se ona kao zajednički temeljni zakon uvrstiti u posebne zakonike kraljevine Ugarske i kraljevina Dalmacije, Hrvatske i Slavonije.« V tem temeljnem zakonu se glasi § 2., odstavek 2. takole: »Izvornik krunitbene zavjerni-ce ima se uz magjarki sastavak i jezikom hrvatskim sastaviti ... i u njemu cjelokupnost i zemaljski ustav kraljevina Dalmacije, Hrvatske i Slavonije zajamčiti.« Ustavnost je torej Hrvaški zajamčena s kraljevo zakletvijo in z državnim temeljnim zakonom. Ako se torej ustava suspendira je to kršenje državnega temeljnega zakona. Sicer pa tudi Institucije kraljevskega komisarja državni temeljni zakon za Hrvaško, to je nagodba, ne pozna. § 50. nagodbe pravi, da je na čelu hrvaške avtonomne vlade »ban, koji je odgovoren saboru.« § 3. avtonomnega zakona iz leta 1869. o ustrojstvu hrvaške vlade določa, da izvršuje eksekutivno kralj »potem odgovorne zemaliske vlade«, kateri stoji na čelu po § 5. istega zakona ban, ki je po § 9. »odgovoran saboru zemaljskomu za ustavnost i zakonitost vladarskih akta.« V § 1. zakona z dne 10. januarja 1874. o odgovornosti bana pa se naravnost določa posebno sodišče, ki naj sodi bana »za svaki njegov čin Hi propust, kojim hotimice bude težko povrijedjen temeljni zakon državni, imajuči valjanost za kraljevine Hrvatsku I Slavoniju.« V nobenem izmed hrvaških temeljnih zakonov od kraljeve zakletve 1. 1868. pa do zakona o odgovornosti banovi L 1874. ni torej niti besedice o kraljevskem komisarju, nasprotno, povsod se govori samo o ustavi in ustavnosti. Jasno je torej, da komisarijat v hrvaških zakonih ni utemeljen, zato se tudi lahko upravičeno trdi, da ni »zakona, ki bi dovoljeval imenovati kraljevskega komisarja.« Sodišče je ugovoru odgovornega urednika ugodilo in razveljavilo zaplembo. Proti tej razsodbi se je pritožil državni pravdnik vitez Lu-schan na graško nadsodišče. To pa je s klepom z dne 1. maja t. 1. štev. D 109/1/12 pritožbo zavrnilo ter v celem obseeu potrdilo razsodbo ljubljanskega sodišča. Afera je torej končala z blamažo pregorečega državnega pravdnika, ki bo vrhu tega moral poravnati še škodo, povzročeno »Narodni tiskarni« vsled zaplembe. pripovedujejo, da so videli s parnika, ki je odplul od Rodosa v soboto ob petih zjutraj, 18 italijanskih vojnih ladij pred parnikom. Ena vojna ladja Je bila zasidrana pri Torandi. Italijanski torpedni čoln »Karabiniere« se je približal parniku in ga ni pustil naprej pluti. Parnik »Romani« je moral pluti proti Simi. Proti večeru ga je došla neka vojna ladja, ki se je udeležila bombardiranja. Italijanske vojne ladje so ob d vrh popoldne začele skoraj obenem obstreljevati utrdbe na otoku Rodos. Ko je smel parnik pozneje naprej pluti ter se je približal obali, so videli, da so bili carinski urad, vojašnice in druga poslopja v bližini vasi Baldriand razdejani. Turške čete so se umaknile v notranji del otoka. Parnik »Romani« je pri otoku Ikaria zopet ustavila vojna ladja »Amalfi«. Na otoku Ikaria je bila velika panika. Na Samosu se je turško vojaštvo umaknilo v gorovje. V Cabinno je bila panika še večja, ko so se bližali Italijani. Iz Smvrne poročajo, da je parnik »Montana« videl parnik »Texas«, predno se je ta potopil. Angleškemu konzulu so sporočili, da se parnik »Texas« ni potopil vsled eksplozije morske mine, temveč vsled strela. Turški lisn poročajo, da se je ponesrečil načrt Italijanov, obkoliti mesto Rodos in prisiliti garnizijo. da se poda. Turško vojaštvo se je umaknilo v varne pozicije. Vojni minister izjavlja, da bodo turške čete neprenehoma nadlegovale Italijane. Major Abdullah, poveljnik na otoku Rodos, je izvrsten častnik, ki ima tudi same izbrane častnike ob svoji strani. Italijani so baje na otoku Rodos doživeli velik poraz. Minister za poštni in brzojavni promet je privatno sporočil brzojavko smvrnskega valija, ki poroča, da so se morali Italijani na otoku Rodos umakniti in da so Turki ujeli tisoč italijanskih vojakov. Govori se tudi, da so imeli Italijani mnogo mrtvih. V istem zmislu je poročal tudi guverner otoka Rodos. Vendar pa ta vest še ni uradno potrjena. Štajersko. Italijansko - turška vojna. Na otoku Rodos. »Corriere della sera« poroča iz Aten: Potniki in moštvo parnika »Romani« grške paroplovne družbe Panthaleone, kf Je priplul v Atene, Volitve župana v občini Celjska okolica bo v nedeljo 19. t. m. ob 8. zjutraj v občinski pisarni. Kakor poroča »Deutsche Wacht«, se napredni in klerikalni slovenski občinski odborniki doslej še niso mogli sporazumeti glede skupnega županskega kandidata. Iz Rač. (N e m š k o n a c i j o -nalna nesramnost.) V naši, skozinskoz slovenski vasi priredi nekaj privandranih Nemcev v zvezi s par domačimi nemškutarji v nedeljo, dne 12. maja pri krčmar j u Peharju šulferajnsko veselico! In sicer zato, da bi se »budila nemška narodna zavest v ogroženih (!!) Racah! Prireditev te veselice v popolnoma slovenski občini ni nič drugega, ko narodnostna razdražbarija. Prireditelji bi radi privabili v vas mariborske iz-zivače, da bi dražili mirno slovensko prebivalstvo. Pozivamo mariborsko okrajno glavarstvo, da veselico prepove — ker drugače se utegnejo primeriti neljube stvari. Iz Celja. Člani slovenskega gledališča v Ljubljani pod vodstvom g H. N u Č i Č a. so priredili pod okriljem našega dramatičnega društva v veliki dvorani »Narodnega doma« tri predstave, ki so moralno veliko bolje uspele ko materijalno. Obisk namreč ni bil najboljši, zlasti v soboto, ko se je uprizorila Halbejeva drama »Reka«, je bila dvorana malodane čisto prazna. V nedeljo je bila na vrsti Molnarjeva komedija »Gardist« in v torek Funtkova drama »Tekma«. Za to slovensko noviteto, je bilo veliko zanimanja in rečemo lahko, ne da bi se spuščali v posameznosti, da je dosegla od vseh treh uprizoritev največji uspeh. Hvaležni smo Ljubljančanom — če se še te igralce sme imenovati Ljubljančane, ker so bojda že malodane vsi sklenili pogodbe z zagrebškim, tržaškim in celo celovškim gledališčem, in sicer zaradi razmer na ljubljanskem deželnem gledališču — za tri lepe umetniške večere, ki so nad vse Častno zaključili letošnjo gledališko sezono v Celju. Varnostne razmere v Mariboru Čimdalje, tim slabše! Kadar beremo, da se je kje v tržaškem starem mestu napadlo tega ali onega in ga pri tem oropalo ali pa telesno poškodovalo, se nam zdi čudno. Saj pridejo taki pripetljaji na rovaš varnostnim odredbam, ki so ali premajhne ali pa prepovršne. A to, kar se sedaj dogaja malo da ne vsak dan v Mariboru, je vendar škandal prve vrste. 2e pred nekaj dnevi smo pisali o nekem poboju v t. zv. starem parku, ki se je dogodil v noči od 1. maja. Pa kakor rečeno, to se je zgodilo v noči in na prostoru, ki je vsled svoje nevarnosti znan po vsem mestu in se ga vsakdo rad daleč izogne, če le more. Vendar, v zadnjem času niso le odljudeni kraji postali skrajno nevarni, marveč celo še ulice'mesta sa- mega, ceste, ki so ob vsaki uri dneva na gosto obljudene. 2e mesece sem prihaja na imenovane prostore dru-hal, obstoječa iz pet do osem barab, pravi izrodki, ki si preganja čas s tem, da suje občinstvo in ga zasra-muje. Bog varuj, da si le drzneš črh-niti na kaj takega besedo! Kar na mah si stepen kot slama. Še huje je pa na cestah, ki vedo v okolico. Pri belem dnevu sta napadla v nedeljo popoldne dva klateža petnajstletnega dekleta, ki je bilo za par minut samo, ker so se odstranili starši v bližnjo hišo po neko obitelj, da bi šli na izprehod v Kamnico. Le z največjim naporom se ju je ubranila, vendar pa sta ji odvzela dežnik. In ponoči v mestu! Če bi hotel človek napisati vse slučaje nesramnih nadlegovanj, ki so jim izpostavljene ženske, stare in mlade, grde in lepe, bi komaj dohajal. In kolikokrat se ti zgodi, da najdeš v noči domu gredoč, to ali ono. Zakaj pišemo te vrste? Ker ima naša mestna uprava vedno dovolj denarja k razmetavanju za nepotrebno, nikdar pa ne za to, kar ji je pred nosom, za kar bi morala skrbeti v prvi vrsti, za varnost meščanov, sicer bodo morali v dogled-nem času razni pasantje rabiti orožje. S policijo samo ni nič, ker je le v redkih običajih pravočasno na mestu, kar koncema niti ni čudno, saj ima posamezen stražnik dodeljen rajon, ki ima po 2500 in 3000 prebivalcev. Še o Kral - Lavalovi aferi. Ze 7adnjič smo poročali o znani aferi Kral - Laval, ki sta v zadnjem času dala našim Nemcem toliko povoda za jezo in skrbi. K tej aferi še pripomnimo, da se je zastopnik tožite-Ija v obravnavi dne 30. aprila t. I. branil zahtevi po izročitvi zapisnika lanskega nemško - nacijonalnega »Wahlausschussa<<. Ta zapisnik in oni od »Arbeiterschutza« je zahteval Laval pri omenjeni razpravi motivacijo, da bi mogel dokazati svojo nedolžnost v dejanju, katerega ga dol-ži sedaj Kral. Odvetnik dr. Possek je bil proti temu predlogu, češ, da »Wahlausschuss« ni »itiridična« oseba. Gotovo pa ga je strah pred objavljenjem političnih pikantnosti v teh zapisnikih. »Poplavljenje z dunajskimi otroci«. Nedavno tega smo pisali, kako pišejo dopisniki radikalno nemške »Marb. Zeit.« o naseljevanju nemških sirdt z Dunaja ob jezikovni meji na Štajerskem. Sedaj pa se je oglasil še klerikalni graški > Sonntagsbote«. Pod zaglavjem »Ponlavljenje z dunajskimi otroci« piše ^Sonntagsbote« proti naseljevanju dunajskih mestnih otrok na deželi, češ, da kmečko nemško prebivalstvo to deco odločno odklanja. Gotove šulferajnske poneum-njevalnice ob meji imajo namreč leto za letom manj otrok; domačega nemškutarskega naraščaja je premalo, slovenski starši prihajajo počasi do spoznanja, da so nemške šole za slovensko deco le škoda in poguba — in svet bi videl, da šulferajn stavi po slovenskih krajih šole le v politične, ponemčevalne namene. Marsikateri nemški brat bi se morda prepričal, da je navedel z darovi za šulferajn le dobičkarskim hujskačem na Sp. Štajerskem. Da se pride vsem tem nevarnostim v okom, je začel šulferajn v družbi s čedno Siidmar-ko naseljevati nemške sirote z Dunaja ob jezikovni meji, da bi se polnile nemške šole. Ljudje, ki vzamejo tako deco v oskrbo, store to le iz dobičkarije; nemški kmetje jih ne marajo, nemška gospoda odklanja, ostanejo torej edinole zgubljene slovenske janičarske duše, ko za par prajzevskih grošev pobirajo dunajske otroke na hrano, »oskrbo« in »vzgojo«. Deci sami se store iz prav malo kulturnih, temveč edinole političnih razlogov največja krivica, za cele kraje in okraje se importira novih postopačev in revežev. O tem delu šulferajnovem in »Siidmarki-nem« bi se pač moralo enkrat spregovoriti tudi v parlamentu, že zaradi širše javnosti, ki naj sliši, kaka sredstva so že dobra našim Nemcem v njihovem »obrambnem« boju. Drobne novice. V Konjicah je nanovo nastavljen pri okrajnem glavarstvu za gozdarskega nadzornika Gvidon D o 1 i n g e r. Kot Nemec se bo ta mož seveda sijajno razumel s kmeti in bo zategadelj lahko izvrstno in v splošni blagor opravljal svojo službo. — V Slemenu nad Mariborom so pri občinskih volitvah, kakor piše »M. Z.«, zmagali nemškutarji. Med 9 občinskimi odborniki sta le dva zavedna Slovenca. Za župana je izvoljen nem-škutar Šantl. — Iz Maribora. Tukajšnji šulferajnski podružnici priredita v nedeljo, dne 19. maja na Glavnem trgu tombolo. Ali se je bo udeležilo tudi toliko Slovencev, ko cvetličnega dneva? Upamo, da drž. posL dr. Verstovšek ne bode kupil toliko kart za tombolo, kolikor je kupil margerit. — Iz Maribora. Na deželni sadje- in vinorejski šoli se vrši od 10. do '15. junija poletni tečaj za vino- in sadjerejo. — Iz Mari b o r a. Zaprli so ta hlapca Janeza Pravdiča od Sv. Lovrenca v Slov. goricah zaradi zločina po § 129 1 b. — Iz Maribora. Okrožno sodišče je obsodilo 261etnega trgovca Fr. Povodna iz Marnberga zaradi kride na 14 dni strogega zapora. — V Slov. Bistrici se je poročil gospod Franc Rakuš, sodnijski uradnik v Gornjem gradu, z gospodično Faniko Kac. — Pri Novi cerkvi se je opekel vsled nepaznosti starejših do smrti triletni fantek Anton ZdoIŠek. — V Ptuju so zadnjo nedeljo zaključili letošnje Šolsko leto na obrtnonadaljevalni šoli. Šolo je obiskovalo 188 vajencev — gotovo skoro samih Slovencev. Koroško. Narodna Čitalnica v Celovcu. V nedeljo 12. majnika t. L gostuje na našem odru »Dramatično društvo« iz Maribora s predstavo znamenite zgodovinske slike »V znamenju križa«. Da je igra res nekaj posebnega, je dokaz ta, da se je neštetokrat igrala po vseh večjih odrih. V Mariboru samem se je igrala štirikrat pred popolnoma razprodano hišo. Ker spremlja igro in petje orkester »Glasbenega društva v Mariboru«, se nam obeta res nekaj izrednega. Pričakujemo in trdno smo prepričani, da hočejo koroški Slovenci od blizu in daleč izkazati svojo hvaležnost neumornemu in požrtvovalnemu »Dramatičnemu društvu v Mariboru« s tem, da zasedejo dvorano v hotelu Trabesinger v Celovcu do zadnjega kotička. Ker priredi »Glasbeno društvo« po predstavi še ljudski koncert pri pogrnjenih mizah, se obeta vsakemu dvojni užitek. Poset-nike predstave, zlasti zunanje, prosimo, da si pravočasno naroče vstopnice, kajti pri velikem obisku, ki se pričakuje, ne moremo jamčiti, da dobe vstopnico na dan predstave pri blagajni. Predprodaja vstopnic je v uredništvu »Mira«, Celovec, Pauli-čeva učila 7. Na naročila brez denarja se ne moremo ozirati. Začetek predstave točno ob 4. uri popoldan. Vstopnina k predstavi: lože I. reda 3 K, II. reda 2 K, sedeži I.—III. vrste po 2 K 50 v, IV.—VI. vrste po 2 K, VII.—IX. vrste po 1 K 50 v, ostale vrste po 1 K, stojišča 60 v, za vojake 40 v. Nevaren ogenj v Beljaku. Snoči okoli 10. je izbruhnil ogenj v dveh gospodarskih poslopjih v predmestju beljaškem v ulici Tratten. Ker sta bili obe poslopji napolnjeni z zalogo raznih živil se je ogenj silno hitro razširil. Na lice mesta je prišlo več požarnih bramb, katerim se je posrečilo ogenj omejiti. Nevarnost je bila velika, da se ogenj razširi in ogroženo bi bilo v tem slučaju celo mesto. Škoda,ki jo je povzročil požar, znaša čez 6000 K, kako je ogenj nastal ni znano. Samomor v tovarni. V torek popoldne so našli v nekem oddelku tobačne tovarne v Celovcu obešenega delavca Ivana Lustra. Za vzrok samomora navajajo neozdravljivo bolezen. Primorsko. Avtomobilska nesreča. Na cesti blizo Opčine se je vnel med vožnjo avtomobil tovarnarja Fassla, ki se je udeležil tekme v Opatiji. Avtomobil je popolnoma zgorel, Fassel in njegovi tovariši so se pravočasno rešili. Neredna obrt. Na cesti Barriera vecchia je že dalj časa deloval neki zavod, ki je dajal posojila na razne zastavljalne listke. Delal je zavod baje prav imenitne kupčije in zrl glasom svojih bilanc v najlepšo sijajno prihodnjost. Toda zavist bržkotne je gnala nekatere, da so ovadili ime-jitelja tega zavoda državnemu pravdništvu, češ, da se ta zavod peča tudi z drugimi, včasih nečednimi stvarmi. Namestništvo je vsled raznih takih ovadb odredilo, da se ta zavod zapre in se knjige izroče oblastem v revizijo. Kriza na puljskem tramvaju. Včeraj sta priredila grof Schonfeld in baron Gorizzuti konferenco, katere so se udeležili zastopniki odpuščenih voznikov in sprevodnikov puljskega tramvaja in zastopniki družbe. Zastopniki uslužbencev so zahtevali, da vsprejme družba vse odslovljene delavce brez posledic zopet v službo. To pa je družba odločno zanikala. Vprašanje torej še ni rešeno in se še ne ve kakšne posledice bo imela ka afera. Dnevne vesti. + Hrvaško vprašanje v ljubljanskem občinskem svetu. Deželni odbornik dr. Zajec in Ivan Štefe, ki v občinskem svetu vestno skrbita za to, da se nobena zadeva ne more razpravljati mirno, dostojno in stvarno, sta včeraj hotela izvršiti poseben trik. Toži se jima po komisari-jatu v Ljubljani in zato sta utihotapl-la v sejo — kakor se nam zagotav- lja, celo za hrbtom svojih somišljenikov! — nujni predlog, naj občinski svet izreče svoje samoposebi umevne simpatije hrvaškemu narodu ob njegovem boju zoper madžarsko nasilstvo. Najprimitivnejša parlamentarna dostojnost zahteva, da se take manifestacije, ako naj dosežejo nameravani efekt, izvrše vedno le po soglasnem dogovoru vseh strank, prihajajočih v poštev in zato je bilo utihotapljenje takega predloga, podpisanega zgolj po dveh bojnih petelinih opozicije, že na sebi netaktnost prve vrste. Popolnoma jasno pa se kaže tudi tendenca predloga Zajec-Štefetovega, če se pomisli, da je bila deželna vlada prepovedala javen manifestacijski shod v prilog Hrvatom in da narodno-napredna večina v našem občinskem svetu deželni in pač tudi centralni vladi ni bogve kako pri srcu Sapienti sat! — Šlo je torej zgolj za to, da se spravi to večino v zadrego in da se s pobijanjem hrvaškega komisarijata zopet doseže ali pa vsaj pospeši ljubljanski ko-misarijat, ki se je bil klerikalni stranki toli omilil, da ga je s Peganovo pritožbo žalostnega spomina za najmanj pol leta podaljšala. Tako izgleda torej klerikalna ljubezen za ustavno svobodo. Če se potom še pomisli, da postopanje klerikalnega deželnega odbora živo spominja na — Čuvaja, potem se ne more tajiti, da je bil ravno deželni odbornik dr. Zajec izmed zadnjih poklican, da manife-stuje zoper ustavo — in zakonolom-nost na Hrvaškem. Prav zadnji pa urednik onega »Slovenca«, ki je s podlim denunciranjem hrvaškega di-jaštva o priliki izleta v Belgrad in s perfidnim podtikanjem izdajalskega postopanja delegata Pejachevicha celemu narodu hrvaškemu dokazal, kako reelno je klerikalno ogorčenje nad nečuvenim zatiranjem bratskega naroda onstran Kolpe. — Spričo temu položaju nihče ne sme v zlo šteti narodno-napredni večini občinskega sveta, ako je skrbela z rezkim, toda stvarno povsem opravičenim dodatnim predlogom podžupana dr. Tril-lerja zato, da se zrcali iz manifesta-cijskega sklepa vsa, za klerikalno stranko malo laskava historična resnica. Ipsi fecistis! — Zajec-Štefetov bluff se je tedaj radikalno izjalovil in ako je nad tem trpela stvar sama, tega hrvaška in objektivna slovenska javnost gotovo ne bo pisala na rovaš narodno-napredne stranke. + Po delegacijskem zasedanju, tako je naslovil »Slovenec« poseben članek, ki v njem v zvezde kuje modro in za Hrvate »silno uspešno« postopanje delegata dr. Šusteršiča. Pri tem pa ni mogel kaj, da se ne bi obregnil ob ljubljanskega poslanca dr, Ravniharja, češ, da je prav hrvaška kampanja tako v drž. zboru, kakor v delegacijah dokazala veliko »osame-lost« ljubljanskega poslanca v drž. zboru. Da pokažemo, kaka je ta osa-melost, naj le na kratko ponovimo vse ono, ker smo še bili poročali v našem listu v tem pogiledu. Spominjamo, da je ravno dr. Ravnihar imel v Češkem klubu referat o hrvaških razmerah in da se je po tem referatu sklenilo, naj v imenu vse češke delegacije, koje član je tudi dr. Ravnihar, govori načelnik enotnega češkega kluba dr. F i e d 1 e r. Češki klub je dalie sklenil, naj še posebej imenom Češkega kluba v debati o ministrovem odgovoru govori član Češkega kluba dr. Ravnihar. Dr. Ravnihar se je tudi oglasil k besedi, zal pa vsled sklepa klubovih načelnikov ni prišel več do besede, ker se je debata zaključila tikoma pred njim. — V delegacijah je potem govoril o hrvaških razmerah predsednik Češkega kluba dr. Kramaf. Kako more po vsem tem »Slovenec« še govoriti o »osamelosti« ljubljanskega poslanca, je naravnost neumevno, ako bi ne bilo prozorno, kaj s takim pisar-jenjem nameravajo vse časti vredni tovariši v Kopitarjevi ulici. V tem smo si pa menda pač edini, da je vse drugega pomena, ako v tako resni zadevi kakor je bila hrvaška debata, nastopijo kot govorniki načelnik češkega enotnega kluba dr. Fiedler in predsednik Češkega kluba dr. Kramar, kakor pa če govori kak član »Slovenskega kluba«, in naj si bo to tudi sam dr. ŠusterŠič. + Sami sebe obsojajo! V včerajšnji občinski seji sta klerikalna Dioskura Štefe in Zajec, kakor poročamo na drugem mestu, zopet izzvala škandale, kakršnih še pač doslej ni poznala naša občinska zbornica. Ne prihaja nam na misel, da bi izrekali o nastopu Štefetovem in Zajčevem sodbo, ki bi jo zaslužila, omejujemo se na to, da vporabimo včerajšnji »Slovencev« Članek »Ton v parlamentu« ter ga — mutatis mu-tandis — zapišemo klerikalni stranki, zlasti pa Štefetu in Zajcu v album. Evo odlomek iz tega članka: »Klerikalna stranka pač živi v tem, da ima v človeški družbi edinole ona bodočnost, da zraven nje nobeno drugo kulturno in politično nazl-ranje ni upravičeno hi da Je za to nekak zločin, če se druge stranke njenim pretenzijam ustavljajo. Po- misliti Je tudi treba, da njen agitato-ričnl vpliv na nate večJiM sloni m sugestiji o njeni nepremagljivi moči, o tisti »zmagoslavni poti«, o kateri klerikalno Časopisje ne neha pisati... Treba pa Je pribiti, da Je škandal provocirala klerikalna stranka, ki sicer veliko govori o veljavi občinske zbornice in njenih velikih nalogah, pa ne kaže toliko samoprema-govanja, da bi brzdala svoje Jakobinske Instinkte, ki so pač najboljše sredstvo, da se občinska zbornica diskreditira in njeno delo zavira. AH bo to klerikalni stranki sami koristilo ali škodovalo, bo bodočnost pokazala.« Tako obsoja sam »Slovenec« postopanje svoje stranke in svojih somišljenikov Stefeta in Zajca v občinskem svetu. + Kje je doma avstrijski patriotizem? Ni Še dolgo tega ko so v prijateljski družbi s »Slovencem« najrazličnejši nemški listi dan za dnevom denuncirali napredne Slovence kot jugoslovanske iredentiste, dasi niso imeli v to niti najmanjšega dokaza, ker ga enostavno niso mogli imeti. Pa to jih ni malo ni motilo, saj so se ravnali po načelu »Calumnia-re audacter, semper aliquid haeret«. Mi smo že takrat naglašali, da imajo Nemci najmanj vzroka, komurkoli očitati nelojalnost in nepatrijotič-nost, ker imajo v tem oziru sami več kakor dovolj masla na glavi. In da naša očitanja niso neutemeljena, dokazuje dogodek, ki se je nedavno tega doigral v Solnogradu. Solno-gradčani so namreč pred enim, dvema tednoma priredili veliko ljudsko veselico na gradu »Hohensalzburg«, kjer je tudi vojašnica in druga vojaška poslopja. Pri veselici je svirala tudi vojaška godba. Sedaj pa poslu-šajmo, kako Karel M. D a n z e r , mož, ki je vsekakor pristen Nemec, pod naslovom »Veleizdajniki« opisuje v 18. številki »Danzers Armee-Zeitung« to nemško — »patrijotsko« prireditev! V točnem slovenskem prevodu se glasi Danzerjev opis ta-ko-le: »In sedaj, dobro misleči čitatelj, kaj meniš, kakšne zastave so se tu prodajale, tu na c. in kr. tleh, tu Stedi vojašnice, tu v navzočnosti polovice solnograške garnizije, tu v dognano zvestem mestu, tu v deželi, katere sinovi spadajo med najboljše rekrute, s katerimi se lahko posrav-Ijamo? Izključno samo črno-belo-rdeče zastave! Niti ena druga barva ni bila zastopana. Tu smo videb* zastave z napisom: »Z bogom za cesarja in državo« in s sliko cesarja Viljema II. Tu smo videli zastave z napisom: »Nemčija, Nemčija nad vse« in z nemško cesarsko krono, tu smo videli zastave »mit dem gelieb-ten Kronprinzenpaare Wilhelm und Caezilie« . . . Danzer zaključuje svoja opazovanja s to-le pripombo: »V dneh, ko se nemški časopisi v Avstriji ogorčajo nad bajeslovnimi zagrebškimi dijaki, ki so baje v Bel-gradu proslavljali »jugoslovanskega kralja«, pripovedujem ta svoj doživljaj s podvojenim vžitkom.« — Radovedni smo, če se bodo nemški »pa-trijotični« listi a la »Grazer Tagblatt« sedaj tudi tako zgražali, kako*" takrat, ko so s slastjo priobčcvali »Slovenčeve« denuncijacije o naprednih Slovencih! + Naprednjaki mokronoskcga sodnega okraja! Dne 19. maja popoldne ob 2. vrši se v salonu ge. Majcen ustanovni občni zbor napredrega, političnega in izobraževalnega društva »Kmečka moč«. Dolžnost naprednih mož je, da se vsi občnega zbora udeležite in k društvu pristopite, ki je edini cilj za naš napredek. + Osebne vesti. Naš rojak g. sodni pristav v Stolcu (Hercegovi-sodni pristav v Stolacu (Hercegovina) je imenovan za upravitelja OKraj-ne sodnije v Čajničah v Bosni. + Vojaška vest. Gospod Alojzij S t i a s n v v Inomostu je imenovan za višjega računskega oficijala. — »Jutro« je z današnjim dnem prenehalo izhajati. — Gorupovo volilo za ljubljanske mestne uboge znaša 3000 kron in ne 2000 kron. — Vzorni nabiralnik za »Narodni sklad« najdemo v »Prešernovi sobi« znane narodne gostilne »Pri Roži« v Ljubljani. V ta nabiralnik se je v času od dne 30. oktobra 1911 do dne 6. maja 1912 nabrala za naše kromne razmere naravnost lepa svota — 224 kron. Pri tem pa je še upoštevati, da zbira pri tem ozmizju se shajajoča družba svoje rodoljubne prispevke še v tri druge nabiralnike — za Družbo sv. Cirila in Metoda, za »Sokola« in za »Slovensko planinsko društvo«. Želeti bi bilo, da bi ta izredna požrtvovalnost našla krepkega odmeva tudi pri drugih omizjih v raznih narodnih gostilnah. Poleg prispevkov za našo šolsko družbo naj bi vsak zaveden Slovenec prispeval tudi po svojih močeh za naš prepotrebni »Narodni sklad« in potem b odemo skoro doživeli težko pričakovani čas: »Ko vremena Kranjcem bodo se zjasnila.« — Zrakoplovac Vldmer v LJubljani. Zrakoplovec Vidmer, ki Je ob priliki blagoslovljenja novega zvo- nika na cerkvi sv. Marka v Benetkah s svojim zrakoplovom prvi preletel Jadransko morje od Trsta do Benetk ter se nato zopet vrnil v Trst, namerava prirediti zrakoplovni vzlet tudi v Ljubljani, ako se prijavi toliko odjemalcev vstopnic na prireditev, da bodo pokriti stroški, ki znašajo okroglo 4000 kron. Ako bi se prijavilo recimo 2000 gledalcev, ki bi plačali po 2 K, bi bil s tem zrakoplovni vzlet preskušenega in obče priznanega avijatika v Ljubljani zagotovljen. — Bonačev vozni red, XIV. letnik, bo jutri priložen kot priloga za naročnike »Slov, Naroda«. Vozni red vsebuje poleg po strokovnjaku natančno revidiranih železniških zvez važne druge tarife, poštne določbe, različne zaznamke in vse turistične izlete, pregledane po »Sloven. Plan. Društvu.« Cena broširane knjižice je 20 vin., vezane 30 vin. Po pošti se dopošlje, če se pošlje denar naprej in priloži za znamko 5 vin. Druga kamenita slika. V izložbi g. Schwentnerja v Prešernovi ulici bo razstavljena druga kamenita slika, ki jo je sestavil iz tolčenega kamenja v naravnih barvah g. F. Roječ. Ta podobica je sicer majhna, zato pa je bila njena izvršitev tolikanj težavnejša. Pripomniti je, da je sestavljanje takih podob tudi vsled tega posebno težavno, ker se kamenje ne dobi v vseh mogočih barvah, kakor so te slikarju na razpolago v prodajalnah ali pa si mnoge nove lahko tudi sam pripravi z mešanjem; kamenitih barv se pa na tak način ne more prenarejati. Dr. Peganova smola. Spicšno znano je, da ima dr. Pegan pri scdni-jah kaj malo sreče. Saj je to *udi čisto umevno: peča se samo s politiko, »grunta« zverižene volilne rede, dirigira razne volitve itd., potjm se seveda ne moremo čuditi, da mu različni paragrafi ne gredo tako o pozneje pri mizah zelo težko Obiti prostor. Vstopnice za osebo a K, za dijake 1 K 20 h. Le za ples e še posebna vstopnica ob jednem lesni red za ceno 20 h. Več glej na ;pakih. Sokol II. priredi skupno z dru-ivom za zgradbo in vzdrževanje so-olskega doma veliko vrtno veselico ne 12. t. m. na senčnatem vrtu gosp. ovaka na Tržaški cesti nasproti to-ačne tovarne. Na sporedu je: godba, etje, telovadba, šaljiva pošta, srečolov, les itd. Kdor se hoče nepresiljeno abavati, naj pride v nedeljo k „No-akir, kjer se bode lahko poceni za-aval, ker bodo cene navadne brez retiravanja. Vstopnina k veselici je amo 50 vin. za osebo. Veliko pomladansko veselico riredi pevsko društvo .Slavec" na inkoštno nedeljo dne 26. t. m. na rtu in areni ,Narodnega doma, jako obširnim in zabavnim sporedom katerem bodemo pravočasno poročali. Deželno društvo c. kr. pisar-iškth in zemljeknjižnih uradnikov a Kranisko je imelo dne 5. t. m. v u „Štrukelj" svoj občni zbor, pri erem je bilo navzočih 20 članov z ežele in iz Ljubljane. Dosedanji dru-■veni predsednik g. višji oficijal Po-ačnik je otvoril zborovanje z izrazom danosti do našega presvitlega vladarja ■ sal na drobno delovanje društva v tu 1911 njegove stike s centralnim ruštvom na Dunaju in dosežne uspehe, jstvo ima 82 članov. Odbor se je tavil sledeče: Predsednik Pogačnik, podpredsednik Držaj, II. podpredsednic Perko, tajnik Benkovič, namestnik ump, računovodja Šinkovec, namestit Gogala, odborniki: Sirnik, Ložak, isteiger, Lorber, Gomsi, Primožič, :^ic, Prepeluh. Dohodkov v letu Bi. je bilo 155 K, izdatkov 132 K rjh torej prebitka 22 K 14 v. k temu }de še preostanek iz prejšnjih let K 65 h, tako da znaša čisto premoge 108 K 79 h. G. predsedniku Pomniku se izreče popolno zaupanje in hvala za njegovo neumorno delo-da, lištvo 1711 ti tjo ni. 273 LO ImUt Mil. ««t«m«vlj«iMi Mritti aratta m KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANO Telefon fttov, 16. Stavbno podjetništvo p plearna za arhitekturo in atavhnotofcniika atola | teearetvo in mizaraivo dela i opekarne a strojnim obratom V Kosezah In na VMiaj kamnolomi v Podpefti In v Opatiji, — itavbna dela vsake tavbna in fina te. Ravnateljstvo: Dana] L, Aapernplatz I n se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah. Zararovana glavnica koncem leta 1110 okoli 375 milijoni. — Reztm končen liti 1910 okoli 112 lilijmi. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, kjer strogo reelni, delavni sotrudnikl vsak čas dobo dobro službe. Nadzornik za Kranjsko : 611 Ciril Globočnik v Ljubljani, Elizabetaa cesta 4. i na ) Novi svet" V priznano izborni narodni restavraciji na Marije Terezije cesti je v nedeljo, 12. maja ob 4. popoldne vrtni koncert. Vstop prost 1713 Vstop prost onr* V slučaju slabega vremena se vrši koncert 19. t. m. ~vm Za obilni obisk se priporoča ^^feisv^ AlltOB GOFŠO« 715 1718 o >va o. e mo. 6. .723 5t 223 12. 1717 Prodaja lesa. V državnih gozdih Ilovica in Radeče-Bela peč (Go-enjsko) je naprodaj okoli 6150 m mehkega lesa za žago n okoli 3550 m* celuloznega lesa v izdelanem stanju na raju, kjer je bil posekan. 'Ponudbe je vložiti najkasneje do 28. maja 1912, do 12. ure opoldne pri c. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Bohinjski Bistrici, kjer so vpogled razgrnjeni tudi kupni pogoji. C. kr. gozdno in domensko oskrbništvo :: Prodajalka izvežbana trg. meš. stroke, pridna in zanesljiva, zmotna voditi tudi kako filijalo, želi 11. [unija oslr. Im julija Vremeniti Službo. Cenj. ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda.« 1336 PeM njem se takoj sprejme. 1691 Hrana in obleka. Potoina se povrne. Dunajska pekarnica Paur v Opatiji. Službo želi premeniti kot nodknll$09onJa korespondent -dlsponent Iti v kakem večjem trgovskem, industrijskem ali denarnem podjetju, 30 let star gospod v neodpovedani službi, s srednješolsko in splošno trgovsko izobrazbo, zmožen samostojne bilance, izve2ban v eno-, dvostavnem in amerikanskem knjigovodstvu, zemljiški knjigi, ekspediciji ter bančnem poslovanju. Reflektira se le na stalno slntbo ter nudi nekaj tisoč kron kavcije. — Ponudbe pod Stalnost 3000" na uprav. »Slov. Naroda«. Št. 13192. RAZGLASa 169* Po naroČilu c. in kr. deželne vlade za Krsnjsko z dne 18. aprila t. !,, št. 8372 se opozarja prebivalstvo mesta Ljubljane, da je letos takozvano hrošč evo leto. Podzemeljski ogrci rjavega hrošča so napravili zadnja leta po nasadih, njivah, travnikih, vrtovih, gozdih in vinogradih veliko Škodo, ker so izpodjedali korenine; zdaj pa objedajo hrošči mladozeleneča drevesa, rastline, trte, zlasti pa sadno drevje ter pokončavajo vse bodoče pridelke. Zato je v živo korist ljudstva, da pokončuje rjavega hrošča z vso silo in na vse načine. Najlaže se pokončujejo hrošči v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah, dokler še ni gorkega solnca in dokler sede hrošči leni po vejah in rastlinah. Ob tem času je najuspešneje otresati jih v rjuhe ter jih zmetati v vreče, ki naj se na to pomešani z neugaŠenim apnom namočijo ali skuhajo in posuše na solncu. Na ta način pokončani hrošči so tečna piča perutnini. Opozarja se prav posebno, da je treha hrošče pokonča vati najbolj prve pomladne tedne, ko začno letati in pa ko nehajo trčati, ker je tedaj med njimi največ babic Deželni odbor plača stroške za neugaseno apno in njegovo vožnjo tor daje prispevke za rjuhe in vreče, ki so za nabiranje rjavih hrošcev potrebni. Račune je predložiti mestnemu magistratu do konca junija t. L, da jih odpošlje deželnemu odboru. Ljubljansko prebivalstro se poživlja v lastnem inreresu, da pomaga pokonča vati škodljivega hrošča in da k temu poslu navaja in vzpodbuja tudi mladino. Mestni magistrat ljubljanski dne 25. aprila 1912. Zupan: Dr. Ivan TaVČST 1. r. 2a birmance Pri^oča Bohinjska Bistrica, dne 7. maja 1912. Angleško skladišče oblek" Posestnik in gostilničar, vdovec brez otrok, star 40 let, bi se rad poročil z gospodično ali vdovo brez otrok, 32 - 401. staro, katera bi bila dobra kuharica in bi imela veselje do gostilne Nekaj premoženja se zahteva. Ponudbe poslati s sliko, katera se vrne, na naslov A. K. 26 do 15. maja na uprav. »Slovenskega Naroda« — Tajnost strogo zajamčena O. Jjernaiovič, /Ljubljana, JV(estnJ trg 5 obleke, klobuke in slamnike $a dečke | in oblekce $a deklice. — Velika izbira Ugotovljenih oblek 3o4n4 ftio$Likt> vedno v zalogi. Sicoctnova ulica. — oJalača meolne fitaminice. opoln {es Siierlock Holmesovih L zvezek L zvezek v 1>Qn detektivskih povesti v 1