VPLTV HUMORJA V ZDRAVSTVENI 1\EGI . SMEH NAJBoLĺŠn zonłvrr,o Petľa Keľsnič Smeh in humoľ sta spremlj evalca našega vsakdanj ika. Strokovnj aki najrazličnejših področij razlagajo pomembnost humorja in smęha v človekovem življenju. Pľi tem pa hkrati ugotavljamo, da na tem področju ni dosti raziskanega niti zapisanega. Javnomnenjske raziskave humor najpogosteje enačijo s smehom. V literaturi lahko najdemo kaľ nekaj strokovnjakov, ki ugotavljajo, daje smeh edino zdrav1lo,ki ga lahko vsakzavžije v neomejeni količini, ter da nobena količina teg a zdrav1la ni škodlj iva. Za smeh velj a, da nima stranskih učinkov, če pajih ima,začloveka niso škodljivi, temveč mu dajejo pozitivno moč in energijo. Humor najpogosteje označujemo kot sposobnost ľazumeti smeŠno stran nekega dogodka. Obenem humor razlagamo tudi kot nezlobno pľikazovanje smešnih situacij, dogodkov, človekovih pomanj- kljivosti in slabosti v nežaljivi in smešni obliki. Anton Tľstenjak pravi, da je humor izključno človeška posebnost in ga označuje kot duševno stanje. Imeti humoľ pomeni presegati situacijo in tudi samega sebe. Humor človeka dviga, ga dela Žlahtnega in plemenitega -je simbolično dvigalo, ki ne dviga le človeka kot posamezn1ka, temveč potegne za seboj vso družbo. Ivo Andrič, Nobelovnagrajenec, je nekoč zapisal': ''Humorje kakoľ kľuh''' Petľa Kersnič, VMS, prof. zdravstvene vzgoje, Zboľnica zdravstvene nege Slovenije, Ljubljana 41 V razvoju smisla za humor obstajajo velike individualne ľazlike. Najpogosteje ljudi delimo na tiste, ki humoľ imajo in tiste, ki ga nimajo. Tisti s smislom za humor so pogosto ne le tisti,ki se hitro zasmejijo, temveč humor tudi pľoizvajajo. V njih lahko opazimo veliko mero zadovoljstva, sreče in Življenjskega optimizma. Tisti, ki jih označujemo kot ljudi brez humorja, redko ali težko razumejo šale, sami pa največkľat niso sposobni ustvarjati humoľja. Takšni so nezadovoljni, črnogledi in pogosto tudi nesrečni. ''Dan bľez smeha je ĺzgubljen dan'' In koliko se smejemo? v ZDAso v neki ľaziskavi ugotovili' da se otroci zasmejejo 400 kľat na dan, odrasli pa 15 - 20kłat. Francoski psihologi govorijo o podatkih, da so se ljudje v povprečju leta 1939 smejali 19 minut na dan, l980 leta pa le še 6 minut - toľej se ljudje vse mĄ smejejo oziromaso za smeh vse manj razpoloženĹ Smeh je naraven pojav, ki nastaja v različnih čustvenih stanjih. Največkľat je to posledica zadovoljstva. Smeh koristi človeku. Strokovnjaki pľavijo, da je smeh tudi ventil. Sprošča namreč človekove notranje konflikte in ga osvobaja notranjih spopadov in napetosti. Smeh in jok imata zelo podobne naloge - oba človeku pomagata spľoščati njegove notranje napetosti. Hkľati trdijo' da pet minut intenzivnegarađoživega in sproščenega smeha na dan praviloma zadosĘe za sprostitev in pľipomore k optimističnemu počudu in dobremu razpoloženju. Kemizem smeha se prične s spľoščanjem endorfinov (endogenih kateholaminov, opiatov - tako imenovanih hormovno sreče), ki pľipomorejo k vsesplošnemu sproščanju in čustveni potešenosti. Smeh sodi med najbolj naravne sprostitelje, ki služijo zdravju in vitalnosti, saj vzpodbujajo đelovanje imunskega sistema. Pozitivna čustva, mednje štejemo poleg smeha še veselje, občutek sreče, 42 ljubezni in podobno, učinkujejo dvakľat dlje in močneje od njihovih negativnih možnosti, kot so jeza, strah, razburjenje, sovraštvo.... Angleži so v eni od študij, kjer so testiľali prostovoljce, ugotovili, da egocentrični, intľovertiľani, associalni in vedno nezadovoljni ljudje pogosteje obolevajo kot njim nasprotni - zadovoljni, empatični, ekstrovertiľani in nasmej ani lj udj e. Ameľiški psiholog dr. Arthur Stone je zapisal,da eno samo pľistno veselo, radostno doživetje spodbujapri človeku 48 uručinkovanja imunskega sistema, medtem ko pojav negativnega čustva' bolečine oziromaneprijetne izkušnje zavrein ohromi moč telesne obrambe za celih} ur. Nekaj najpogostej ših odgovorov na vpľaš anja, zakaj je smeh zdrav? 1. Smeh je preciznamišičnavaja, ki jo lahko imenujemo tudi jogging namestu. 2. Smeh sproščahormonev żlezahz notranjim izločanjem. 3. Smehvpliva naizločanjekateholamina(adrenalin,noľadre- nalin, dopamini), ki delujejo kot nevrotransmiterji. 4. Smeh vpliva na đuševne reakcije in na hitrostreagiranja- 5. Ko se človek smeji, kľči in napetosti popustijo, pospeši se dihĄe, delovanje srca in presĺovazaraďi poživljenega kľv- nega obtoka. 6. Kožain podkoŽje sta bolj prekrvavljena,koŽapostane sijoča, gladka in napeta. 1 . Človek z nasmehom postane nekako lepši, privlačnejši. 8. Dokazano je, da se optimističnim ljudem hitreje celijo ľane, zdravljo akutna obolenja in kľonični potek bolezni poteka umiľjeno in z manj recidivi in zapleti. g. Vedľo razpo|ożĄe,Łjgaizzove smeh, omogočačlovekuučin- kovitejše, bolj prilagojene in optimalno naravnane psihofizič- ne in telesne dejavnosti. 43 Ę 10. Smeh vzpodbuja človekovo telesno in duševno zdravjeter kľepi njegovo socialno blaginjo. Za smeh trdijo, da pomeni neke vrste poroštvo potrebne duševne higiene inpsihične urarmoteženosti. Zatiste, ki znajo smeh doživeti, ki znajo izraziti svoja čustva, pľavijo in tudi dokazujejo, da so običajno bolj čvrstega znač,aja. Redko ali nikoli ne zapadejo v čustvene in psihične krize. Robeľt Holden pravi, daje smeh zdravilo, ki učinkuje na otipljivo ťlztčnoplat in Íinejšo čustveno, miselno in duhovno plat človekove biti. Pravi, da sodobne medicinske raziskave o radosti, veselju in smehu poĘujejo zamisel o celostnem modelu zdravljenja,kikaže, da človekov občutek sreče in celosti podpiľa in vzpodbuj a zdravje. Delo medicinskih sester ima močan vpliv na zdrav1e in kakovost življenja ljudi. Izhajala bom iz dejstva, da je medicinska sestra med vsemi poklici v zdravstvu najpogosteje tista, ki prva spľejme človeka, ki pľide na svet in je ob njem zadnja, ko konča svojo življenjsko pot. Medicinske sestre smo opredelile svoje delo zdefinicijo, ki pravi, da medicinska sestra pomaga bolnemu ali zdravemu v tistih aktivnostih' ki pľipomoľejo k ohranitvi in vrnitvi zđravjaali mirni smrti in ki bi jih le-ta lahko opľavil samostojno, če bi imel za to voljo, moč in znanje. Povezanost humorja, smeha in našega dela v zdravstveni negiizhaja iz temeljnega izhodišča obravnave varovancev, ki postavlja v sľeđišče pozornosti človeka z vsem njegovim bistvom in njegovo enkľatnostjo. Holističen pristop je torej pľavilo, v skladu s kateľim ravnamo medicinske sestre pri svojem đelu. 44 Univerzalno pravilo 5P lahko v povezavi s humorjem prevedemo tudi v pravilo 5H: _pravihumoľ - humor na pravi način _ humorv pľavi količinĺ iHľľff;'#":ä",'"lľ' Uresničevanje tega pravila zahteva od medicinske sestre poleg naravne pozitivne naravnanosti do življenja tudi veliko strokovnega znaĺj a iz najr azL1čnej š ih po đro ćij . Zĺanj e,s katerim b o medic inska sestra v svoje delo uspešno vključevala humor in smeh, je najpogosteje povezano s področjem osebnosti in komunikacije. Pravilen in ustrezen izbor poti do človeka ter sprejemanje človeka z vsemi njegovimi lastnostmi, torej z odlikami in s slabostmi, so pogoj zaučinkovito delo v zdravstvęni negi. S svojim strokovnim znanjem bo medicinska sestra lahko ocenila varovančevo stanje, analiziral'a njegove osebnostne poteze ter potrebe' ki izhajajo iz njegovega tľenutnega zdľavstvenega stanja. Tem ugotovitvam bo prilagodila svoj komunikacijski pľistop, s katerim bodo vzpostavljeni ođnosi med njo in varovancem ter tudi z vsemi tistimi, ki sodelujejo pri obľavnavi vaľovanca. Zaveđatise moramo, da so č|oveški odnosi največkratneizmerljiva kategorija. V vsakdanjem življenju, še posebej pa med delom, ki ga opľavljamo medicinske sestre, se ti odnosi izkazujejo kot: pľijaznost, ljubeznivost, čustvena in srčna toplina' spoštovanje, iskrenost, realnost, sočustvovaĺje, zabavnost, ustrežljivost, nasmejanost, dobronamernost, poslušnost, humoľnost in še bi našli izraze,kijih naši varovanci v vsakodnevni praksi uporabĘajo, ko ocenjujejo naše delo. 45 ..l Beseda je izrazna moč in sila, s katero tudi lahko dosežemo ko- munikacijo. Pri tem moramo tudi upoštevati naslednje podatke, ki jih je objavila Univerza iz Pensilvanije in ki pravijo, da ljudje komunicirajo na tľi neodvisne načine: -7oÁzbesedami - 38 % z višino in barvo glasu - 55 % s fiziologijo oziromaz neverbalno komunikacijo - pogled, đrža, dihanje.... Izobraževanje za uspešno in etično komunikacijo je pogoj, da lahko medicinske sestre pri svojem delu uporabljajo humor in da pri varovancih izzovejo smeh. Varovanci in bolniki pogosteje ocenjujejo našo odzivnost prek naše komunikacije kakor prek stľokovne intervencije. Pomembno je, da se tegazavedamo innašimbesedam, telesu inizrazuobrazadodajamo humorno prvino v takšni količini, da bo, po Andriču, učinkovala kot kruh zavaÍovance in za nas. Dr. Cristian Barnard, sľčni kĺrurg, je na vprašanje, kako se zopeľstavitĺ srčnemu infarktu, ki je danes ena najpogostejšĺh boleznĺo rekel: ''Najboljše sredstvo je smeh - enkrat dnevno smejanje od srca infaľkt najuspešneje prepreči.'' Na Standfordski univeľzi so potrdili, da srcu najbolj koristi, Če se človek stokrat na dan zasmeje - to aktivnost so izenačili s polurnim veslanjem ali igranjem tenisa. Aktivnost, kakršna je smeh, je toľej najcenejša innajlažjatelovadba oziroma je primerna za vsakogaľ izmednas. Kaj ste zase in za druge storĺli danes vi? "Na svetu bo lepo takratrko bodo ljudem tekle solze samo o ko se bodo smejalĺ.'' Ljudski pregovoľ 46 Ę Literatura: I. Medved D. Multisatira. Celje, Perfekta, 1995. 2. Pavlekovič G. Humor in zdrauje, Alpe Jadran, Dobrna 1996. 3. Mązi N. Smeh in zdrauje, Alpe Jadran, Dobrna ]996. 4. Kersnič P' Zdravstvena nega, besede in kąnček humorja, Alpe Jadran, Dobrną 1996. 5. Štebe ĺĄ Razumevanje sporočil, Alpe Jadran, Dobrną 1996. 47