Go§pedar§fta vzaiemnes. Narod tvori organizem (živo telo), sestavljen iz raznib. udov, ki ima vsak i_med njih vršiti svojo posebno naiogo, vsi pa sodelujejo k skupnemu cilju in življenju. Udje, ki tvorijo živi orga__zem naroda, so poedini stanovi. Vsak izmed njih je po svoje oblikovan, ima svoje ustrojstvo ter vrši svoj poseben posel zlasti v gospodarskem oziru. Vsi skupaj pa sodelujejo kakor kolesje velikega stroja k skupni dobrobiti ljudstva. Človek, ki je svobodno bitje, ni brezdušen členek v veliki mašineriji narodnega občestva. Isto velja tudi o stanovih, ki so sestavljeni iz ljudi-poedincev. Zato morajo kakor poedinci, tako tudi celi stanovi podrediti zavestno svoje interese interesom skupnosti. Če prevlada v kakšnem stanu gospodarska sebično&t ter postane dobičkaželjnost edin nagib gospodarjenja, mora priti do velike rootnje gospodarskega ravnotežja v gospodarskem organizmu naroda. Kmečkega stanu ne more zadeti očitek, da mu je glavni gospodarski nagib sebičnost ter da je tako njegovo gospodarjenje usmerjeno v škodo drugih stanov. Kmet ni določevaJec cen svojim pridelkom, marveč mu jih diktirajo drugi. Kmet tudi ne ustvarja draginje. Ako se je zadnji čas cena pšenici v nasi državi dvignila, ni tega povzročil kmet, M od tega nima koristi, kvečjemu škodo. Krivda je pri veleposestnikih in veletrgovcih v Vo jvodini ,ki so v ugodnem položajn vrgli spekulacijske mreže. Trgovske organizacije so po svojih zastopnikih na vsedržavnem -govskem kongresu v Ljubljani 11. in 12. junija ugotovile v javnosti mnogotere svoje pritožbe. Kmetu kot takemu te pritožbe niso veljale. Naperjene pa so bile proti nakupovalnim in prodajalnim zadrugam. Vendar pa s_ zdi, da bi ne bilo odveč, ako bi se postavilo vprašanje, ali ni morda prevelika jobiekaželjnost gotovih članov trgovskega stanu, ki se je izražala v previsokih cenah blaga, dala povod ustanovitvi z.idružnih trgovin kot gospodarskosamoobrambnega sredstva. Ob dvigajočih se cenah nekaterih živil tudi ne zadostuje samo tožiti in obtoževati, marveč bi bllo potrebno ugotoviti razliko prodajne cene pri kmetu in nakupovalne cene pri konzumentu po mestih in trgih. Cena živine se da brez težave kontrolirati in zato se da tudi brez težave dognati, ali je upravičena pretirano visoka cena mesa pri mesarjih. Gospodarska vzajemnost mora vladati med pedinimi stanr-vi kot glav-nimi člani v gospodarskem organizmu naroda. Te vzajemnosti še ni, vsaj ne v toliki meri, kot je to potrebno. Kmet na tern najbolj trpi. Trpel pa bo tako dolgo, dokler ne bo velekapital in industrija si osvojila načelo gospodarslce vza.iemnosti ter znižala cene svojim izdelkom. Nesorazmerje med temi cenami in cenami kmetijskih pridelkov najjasnejse osvetljuje pomanjkanje gospodarske vzajeinnosti.