— 120 —
Slovensko pismo iz leta 1700.
Priobčuje M. Brenče.
Naši nasprotniki trdijo o vsaki priliki, da je naš jezik nerazvit, nesposoben za uradovanje in s slepo strastjo hote dokazati, da se slovenščina nij nikdar rabila pri uradih, da jo tudi zdaj uvesti nij mogoče. Ti njihovi razlogi pa so ničevi. Te dni prišlo nam je v roke pismo iz 1. 1700. pisano pri uravnavi posestne pravice „med Andrejam Lemauzam in Lauretara Shubizam per te gosposki u Pouhom gratz ta 20set Dan Decembra 1700." Pismo to priobčujemo z namenom, da častiti bralci uvidijo, kako se je pisala slovenščina pred 182 leti in da tudi naši nasprotniki se uverijo, da se je zdavna že pisalo pri uradih v slovenščini in da se to zdaj tem lažje zgodi, ker je slovenščina v razvoji storila istinito čudovit korak. V naslednjem pismo:
Is uzhmi vidno Prizhvajne Med Andrejam Lemouzam inu Lauretam Shubizam Sadeto.
Jest Marx Anton frej gospod is Pouhouga gratza, tud gospod na Paumkirhersthurn, inu Hilfenekh, ene shiujozhe Dushele u Krainskim, te Dushele inu Domih praviz sraven sedjozh, koker tudi gospod te gosposke Pouhoga gratza, Prizham skusi to, same inu sa moje werbe use, de potem kader med Andrejam Lemouzam, inu njegovim na tega grunto posestnikam nemo pokornim sedjozhim Laurenzam Shubizam sa vola velkiga shpitera inu najawole sa vola sa kurjawa Derwa se je sgodlo; Sim se jest sam na ta krej sa vola katirga je shpiter biu na neh obedveh pokoma proshna podau, de bi tanki obedva po te potreb sashlisho, kar neh sadene inu sim sam is mojem lastnim ozhmij vido, inu sma ta krej skus noter postaulajne teh Termano na to visha skusi snane kamne sa vola gruntne gosposke reslozhili; inu je ta pervi Menik, ali Terman, ali pa konfin na werho tega hriba sa tega Shubizum Dorisham sraven inu nar blishej tega Roshanzoviga grunta ah Lessa, inu supet od tega proti verho tega sgori imenvaniga Hriba skusi goisd ali Borsht per kolawossni Pot zol inu na ta Kraj (u Baspoto) Kir je ta drugi, od tanki pa po stessi Kir se u Planina.
— 121 —
gre na ta kraj (Ilouvz) kir je ta treki inu od tukaj pa po temo grabno zol da Roslianizoga Dervisha inu grunta, kar pa pod tem konfinam ali Termanim koker na levi Rok od inu spodi Shuwizoga Dorisha zol da gi-abna sastopit je sapopadeno to ima Sbubez sam pa kratko nikar Lemouiz praprati shet, use inu kar je tiikej sastopleniga inu rasjozhiga Lessa imeti, nezh von uset ne Brinoviga germa, inu drusiga taziga nezh von useti sunej tega zherniga Zessa, katirga ta sgori imenvani Shuwez ni wolan ponuzati, koker shtore, ali zhe koko na druga visha od taistiga prezh pade inu kar Sneg polomi, pa tudi shetisto, zhe Lemouiz od imenvaniga zherniga sa sebe ah pa komer drugimo prodan, te sadi pushene veje gvishno bres usega sadershika shiher prezh usame inu ksoj Hish ali pa tudi na Niva sa poshar ta sgori imenovaniga drusiga Lessa prezh pelati ima savessan bit.
Kar pa to Pasha sadene bota taista obedva eden da drusiga med tem postaulenim termanim ali Confinam ponuzala, inu sa ushivat praviza imela, tudi ubemo krajo eden ta drugimo braniti pod velika shkoda Deshele prepovedano, inu od sdej sa naprej ta vezhkrat imenvani Shuwez temo sgori imenvaimo Lemouzo kraft inu Mozh na ta 19 Dan 1663 Leta doushan. Prizha tega je de je on doushan to meilmo perkladajne, tudi bo ta imenvani Shuwez vezhkrat imenvanimu Lemouzo od sdej sa naprej sa vezhne zhase na mesto tega imenvaniga perkladajna sa usaka letna glihenga pet liber deshelne urednast dest gulden 1 fl. inu kreuzer 6 wenarja 2. plazhat doushan inu terdo Savesan; use Svesto bres tirjana tudi pod savessla te gmejn Dushelne shkode gvishno dati.
Prizha usega tega sta dva glih pisma per en behedi gor postaulena, inu usaki parthi ai talo pod mojim podpisvajnam fertigvana inu nema damu poslana bla.
Kar se je sgodlo per te gosposki u Ponhom gratz. Ta 20set Dan Decembra An. 1700.
Marx Anton. Pihchgraz.